Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt - Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 30. seji dne 8. 7. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje I4-b SC Novi center Ivančna Gorica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana Občine Grosuplje ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija, vseh za obdobje 1986-2000, za območje Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 6/98, 7/99 in 3/00 in Uradni list RS, št. 75/04, 124/04).
(2) Odlok o PUP za PPC I/1 - Višnja Gora, PPC I/3-Polževo, PPC II/1 - Ivančna GOrica in PPC II/3 - Muljavsko polje (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 22/06).
2. člen
(Vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje sestavne dele:
1. Tekstualni del
2. Grafični del, ki vsebuje naslednje karte:
- Izsek iz prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve M 1:5000
- Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M 1:1000
- Vplivi in povezave s sosednjimi območji M 1:2000
- Zazidalna situacija M 1:1000
- Komunalna in energetska infrastruktura M 1:1000
- Prometna ureditev M 1:1000
- Grajeno javno dobro M 1:2000
- Varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave M 1:1000
- Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1:1000
- Načrt parcelacije in zakoličba M 1:1000.
3. Priloge:
- Program priprave za LN 14-b SC Novi center Ivančna Gorica
- Sklep o dokončanju začetih postopkov za sprejem prostorskih aktov iz ZUreP-1
- Seznam strokovnih podlog
- Smernice in mnenja.
(2) Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu določa pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje ter pogoje za prometno in komunalno urejanje območja OPPN.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(Meja ureditvenega območja)
(1) Območje v naravi obsega pretežno nepozidano področje, ki ga omejuje na severni strani železniška proga Ljubljana-Novo Mesto, na vzhodni in južni strani državna obvozna cesta in gozdna vzpetina, proti zahodu je omejeno z občinsko cesto. Območje preko te ceste se bo urejalo z OPPN 14-a.
(2) Območje urejanja obsega naslednje parcele (podatki povzeti po bazi Geodetske baze RS v aprilu 2008):
k.o. Radohova vas: 65/1-del, 65/3-del, 66/1, 66/2-del, 67/1, 67/2-del, 69, 70, 71, 72, 73/1, 73/3, 73/4, 74/2, 75/1, 75/2, 75/3, 75/4, 75/5, 76/1, 76/2, 76/3, 77, 78/1, 78/2, 78/3, 78/4, 78/5, 106/2 - del, 624/3, 624/4, 624/5-del, 630/3, 630/4-del, 632/3-del, 634/1-del, 634/4, 634/7-del, 67/3, 68/3, 68/4, 68/6, 68/8-del, 68/9, 630/1, 630/5-del, 632/5-del.
(3) Meja območja OPPN je prikazana na vseh grafičnih kartah.
(4) Potek meje ter številke obstoječih parcel so prikazani na grafičnem listu št.1.4.2. - Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem.
(5) Površina območja OPPN znaša cca 5,8 ha površine.
(6) Znotraj območja OPPN poteka javna pot, ki se ohrani oziroma rekonstruira. Znotraj območja se nahajata dve domačiji (stanovanjski hiši s pripadajočimi gospodarskimi in pomožnimi objekti), od katerih se ena ohrani, druga pa je predvidena za rušenje in novo gradnjo.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
4. člen
(Predvidene dejavnosti)
(1) Območje OPPN je pretežno nepozidano in v prostorskih sestavinah družbenega plana Občine Ivančna Gorica opredeljeno kot stavbno zemljišče namenjeno stanovanjski pozidavi, pod pogoji, določenimi v tem odloku.
(2) V območju so predvidene prostostoječe in vrstne (2 in več) enostanovanjske hiše, vsaka s pripadajočim garažnim objektom oziroma nadstrešnico za avte. OPPN predvideva gradnjo 91 enostanovanjskih hiš na nepozidanih površinah (v risbah označene s št. 01-14, 16-22 in 24-93) ter gradnjo ene enostanovanjske hiše na mestu obstoječe hiše, ki se prej odstrani (št. 23). Ena stanovanjska hiša (v risbah označena s št. 15), vključno s pripadajočimi pomožnimi objekti, se ohrani (z možnostjo nadomestne gradnje).
(3) Lokacije dopustnih gradenj so razvidne iz grafičnega lista št. 1.4.4. - Zazidalna situacija.
5. člen
(Dopustni posegi na objektu št. 15)
(1) Na obstoječem objektu so dovoljene rekonstrukcije, prizidave in nadzidave, do izoriščenosti 30% parcele. Dovoljena je tudi rušitev obstoječega objekta in postavitev novega objekta, za katerega veljajo ista določila glede oblikovanja in toleranc, kot veljajo za nove stanovanjske objekte znotraj območja.
(2) Na objektih parcele št. 15 so dovoljene rekonstrukcije, prizidave in nadzidave, do izoriščenosti 30% parcele.
6. člen
(Zemljiške parcele)
(1) Zemljiška parcela je zemljišče, ki obsega enostanovanjski objekt z garažo oziroma nadstrešnico ter pripadajočim zemljiščem (dostop, dovoz, zelena površina).
(2) Zemljiške parcele so določene v grafičnem delu Odloka o OPPN 14-b SC Novi center Ivančna Gorica (v nadaljevanju: Odlok). Za vsako stanovanjsko enoto je določena svoja zemljiška parcela, poleg tega so zemljiške parcele določene tudi za skupna dvorišča dveh hiš, za oba zadrževalnika, za obe otroški igrišči ter za javno dobro (ceste, javne zelenice).
7. člen
(Pogoji za oblikovanje objektov)
Območje OPPN je namenjeno stanovanjski gradnji prostostoječih in vrstnih enodružinskih stanovanjskih hiš.
Oblikovanje stanovanjskih objektov:
Etažnost: P+1
Kote pritličja: absolutne kote so določene v grafičnem
delu Odloka.
Tlorisne dimenzije: 13.50 x 8.0 m (objekta št. 23 in 27),
12.50 m x 8.00 m (vsi ostali).
Višinske kote: kota terena pred vhodom max. -0.30 m
pod koto pritličja, kota terena najmanj
0.10 m nad kot cestišča, kota kapi (pri
enokapni strehi nižje kapi) +6.20 m nad
koto pritličja.
Streha: Pri skupnem projektiranju najmanj 30%
stanovanjskih objektov celotnega
območja v posamezni zaključeni enoti:
Enokapna ali dvokapna v naklonu 15°,
sleme vzporedno z daljšo stranico, ali
ravna. Pri projektiranju posameznih
stanovanjskih objektov oziroma skupine
objektov do 30% vseh v območju:
Dvokapna v naklonu 15°.
Balkoni in lože: preseganje tlorisa pritličja v
nadstropju ni dovoljeno, razen z
nepokritimi balkoni in ložami na
vzdolžnih fasadah, skupne površine do
12 m2 na posameznem objektu in seganjem
1.5 m iz linije zunanjega zidu.
Dopustna odstopanja od gabarita so določena v 12. členu Odloka.
Oblikovanje objektov v nizu mora biti celovito in enotno.
Oblikovanje garažnih objektov in nadstrešnic:
Etažnost: P, dovoljena pohodna streha pri
garažnih objektih, ki so v sklopu
stanovanjskega objekta.
Tlorisne dimenzije: 6.00 x 6.00 m (razen pri objektu št. 27
- 6.00 x 10.00 m).
Višinske kote: max. 3.00 m nad koto pritličja.
Streha: Streha je ravna ali poševna v naklonu
do 5 stopinj.
Oblikovanje: Garažni objekti so lahko zaprti iz vseh
štirih strani, razen pri objektih, ki
se prometno navezujejo na ceste št.
LP01, LP02, LP03, LP04, GP08, GP06 -
pri teh morajo biti garažni objekti
odprti (nadstrešnice).
Dopustna odstopanja od gabarita so določena v 12. členu odloka.
Oblikovanje objektov v nizu mora biti celovito oziroma enotno.
8. člen
(Določitev gabaritov objektov)
Tlorisni in višinski gabariti objektov so določeni v grafični karti št. 1.4.4. - Zazidalna situacija. Določene dimenzije veljajo za osnovni objekt, brez balkonov, vetrolovov, pokritih teras, zimskih vrtov in vrtnih lop. Dopustna odstopanja od gabarita so določena v 12. členu odloka.
9. člen
(Strehe)
(1) Stanovanjske hiše so krite s pločevino (ALU ali pocinkana), v sivi ali črni barvi. Ravne strehe garaž so lahko krite s pločevino, v enaki barvi kot osnovni objekt.
(2) Frčade niso dovoljene.
(3) Vse strehe morajo imeti sleme postavljeno vzporedno z daljšo stranico.
10. člen
(Zunanje stene)
(1) Zunanje stene morajo biti izvedene v mineralnem ometu svetlih tonov (bela, svetlo siva, drap in podobne). Prepovedane so kričeče in agresivne barve (npr. roza, indigo, citronsko rumena, živo rdeča in podobne).
(2) V kombinaciji z ometano fasado je dovoljena tudi fasadna obloga (les, Eternit, MAX plošče, opeka, nebarvan vidni beton, steklo in podobno).
(3) Zunanjo podobo celotnega niza pri vrstnih hišah je treba oblikovati enotno.
11. člen
(Tloris objektov)
Hiše naj bodo v svojem osnovnem tlorisu dimenzij, kot je označeno grafičnem delu odloka.
12. člen
(Dopustna odstopanja)
(1) Višinske kote pritličja objektov, višinske kote cestišča in dna zadrževalnika, ki so določene v grafičnem delu OPPN, se lahko spremenijo, če se pri projektiranju izkažejo bolj smiselne rešitve.
(2) Dimenzija stanovanjskih objektov v daljši smeri, ki je prikazana v grafičnem delu, je maksimalna, lahko pa se zmanjša za 15%, da se omogoči prehod iz ulične strani na vrt. Dimenzija objektov v krajši smeri se lahko spremeni za max. 15%.
(3) Tlorisna površina garaže oziroma nadstrešnice za avto se lahko poveča za max. 10%, lahko pa se zmanjša tako, da bo omogočala parkiranje samo enega avtomobila ali pa se sploh ne predvidi.
(4) Predpisana višina slemena lahko odstopa za + / - 30 cm, toleranca naklona strehe je + / - 2°. Dovoljena je sprememba v okviru toleranc le za celoten niz vrstnih hiš.
13. člen
(Stavbno pohištvo)
Stavbno pohištvo je lahko izvedeno v lesu ali aluminiju in v raznih barvah, niso pa dovoljene kričeče in agresivne barve.
14. člen
(Ograje)
(1) Ograje med parcelami in proti javnim cestam so lahko visoke največ 1,50 m in se morajo oblikovati enotno za celoten niz vrstnih hiš, tako glede višine kot glede materialov.
(2) Ograjo je treba postaviti na svoji parceli, v primeru soglasja sosedov se lahko postavi skupno ograjo na parcelni meji.
(3) Odmiki ograje od roba pločnika oziroma cestišča cest GP01, GP02, GP03, GP04, GP05 so najmanj 0,50 m. Odmiki ograj od roba površine ostalih prometnic so najmanj 4,00 m.
(4) V območjih vseh križišč morajo višine ograj zagotavljati preglednostni trikotnik.
15. člen
(Oporni zidovi)
(1) Višinske razlike je treba premoščati z ozelenjenimi brežinami.
(2) Če je zaradi strmega nagiba terena nujno potrebno zgraditi oporne zidove, so ti lahko visoki največ 1,20 m. Izjemoma so dovoljeni višji oporni zidovi, kadar gre za premostitev višinske razlike glede na teren na robu območja OPPN in proti višje- oziroma nižjeležečemu objektu znotraj območja OPPN.
(3) Dovoljena je tudi uporaba prefabriciranih betonskih korit za ozelenitev brežine.
16. člen
(Nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Dovoljene so gradnje naslednjih nezahtevnih objektov:
- objekti za lastne potrebe (garaža, steklenjak oziroma zimski vrt, uta, bazen, enoetažna pritlična lopa);
- ograje;
- škarpe in podporni zidovi;
- pomožni infrastrukturni objekti (pomožni objekti vodne infrastrukture).
(2) Dovoljene so gradnje naslednjih enostavnih objektov:
- objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča do površine 300 m2);
- pomožni infrastrukturni objekti:
- pomožni energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključni plinovod za male kurilne naprave v enostanovanjskih stavbah, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje).
- pomožni komunalni objekti (vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje, zbiralnica ločenih frakcij - ekološki otok, priključek na vročevod oziroma toplovod).
(3) Za vse nezahtevne in enostavne objekte veljajo določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, razen če ni posebej določeno.
(4) Garaže morajo biti izvedene v enakih materialih in barvnih tonih kot osnovni objekt in oblikovno skladne z njim, v tlorisnih gabaritih, določenih v 7. členu tega Odloka.
Steklenjaki oziroma zimski vrtovi ter pokrite terase so lahko grajeni samo v pritličju, skupno do največ 25% osnovnega tlorisa stanovanjskega objekta.
Pritlične lope za vrtno orodje so lahko grajene s površino do največ 10 m2.
Vetrolovi so lahko grajeni do 5% osnovnega tlorisa stanovanjskega objekta.
Sončni kolektorji (samo v ravnini strešine).
Cisterne velikosti do 6 m3, za hranjenje padavinskih voda zaradi naknadne uporabe (zalivanje vrta, pranje avtomobilov, splakovanje stranišč …).
(5) Vsi nezahtevni in enostavni objekti so lahko visoki največ 3,00 m.
17. člen
(Zunanja ureditev)
(1) Dostopi in dovozi k objektom se tlakujejo z betonskim tlakovcem, asfaltirajo ali izvedejo v kamnu.
(2) Najmanj 30% gradbene parcele mora biti ozelenjene.
(3) Dovoljeno je sajenje grmičevja in listnatih dreves.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
18. člen
(Zasnova prometnega omrežja)
(1) Prometno se območje navezuje iz južne strani na obstoječo občinsko cesto.
(2) Notranje prometno omrežje bo obsegalo:
A. Dvosmerne ceste s pločnikom, ki so namenjene splošni uporabi:
GP01: zelenica
pločnik 1.50 m
vozišče 5.20 m
pločnik 1.50 m
zelenica 0.50 m
--------------------------------------
skupna širina 8.70 m
GP02: zelenica 0.50 m
vozišče 5.50 m
pločnik 1.50 m
zelenica 0.50 m
--------------------------------------
skupna širina 8.00 m
GP03 in GP04: zelenica 0.50 m
pločnik 1.50 m
vozišče 5.50 m
pločnik 1.50 m
zelenica 0.50 m
--------------------------------------
skupna širina 9.50 m
GP05: zelenica
vozišče 5.70 m
pločnik 1.50 m
zelenica 0.50 m
--------------------------------------
skupna širina 7.70 m
GP06 (enosmerna): zelenica 0.50 m
pločnik 1.50 m
vozišče 4.00 m
zelenica 0.50 m
--------------------------------------
skupna širina 6.50 m
GP07: zelenica
vozišče 6.00 m
pločnik 1.50 m
zelenica 0.50 m
--------------------------------------
skupna širina 8.00 m
GP08 (enosmerna): pločnik 1.20 m (min)
vozišče 4.00 m
pločnik 1.20 m (min)
--------------------------------------
skupna širina 6.40 m
B. Prometne površine, namenjene izključno dostopu in dovozu stanovalcev, katerih objekti se navezujejo na te površine:
cesta LP01: min. 6.00 m cestišče in 1 x 1.20 m
obojestranski pas za pešce.
cesta LP02: min. 6.50 m cestišče in 2 x 1.20 m
obojestranski pas za pešce.
cesta LP03: min. 6.30 m cestišče in 2 x 1.20 m
obojestranski pas za pešce.
cesta LP04: min. 6.00 m cestišče in 2 x 1.20 m
obojestranski pas za pešce.
cesta LP05: min. 8.00 m cestišče in 2 x 1.20 m
obojestranski pas za pešce.
cesta LP06: 5.50 m cestišče (min) in 1.20 m pas za
pešce.
Kljub temu, da so te površine namenjene mešani rabi (pešci, osebni avtomobili, kolesa), je potrebno zaradi varnosti v tlaku ločiti površino promet od površine za pešce (npr. asfalt-granitne kocke ipd).
Vse te prometne površine morajo biti slepo zaključene in imeti na koncu možnost obračanja za osebna vozila. Smetarska vozila ne bodo vozila v te slepo zaključene površine, ker bodo zbirna odjemna mesta locirana na začetku teh površin, ob glavnih cestah.
C. Javne pešpoti: izvesti se morajo vse pešpoti, ki so predvidene v grafičnem delu Odloka.
(3) Vsaka hiša mora imeti na svoji parceli zagotovljeni najmanj dve parkirni (oz. garažni) mesti. Poleg tega se na javnih površinah območja OPPN uredi skupno parkiranje za 13 parkirnih mest.
(4) Odvodnjavanje javnih površin se uredi preko javne meteorne kanalizacije, ki se spelje v cestnem telesu.
19. člen
(Zasnova vodovodnega omrežja)
(1) Možni sta dve variantni rešitvi priključitve na obstoječe javno vodovodno omrežje.
Prva varianta je preko napajalnega cevovoda NL 125, ki poteka jugozahodno od območja OPPN, ob severnem robu ceste Ivančna Gorica-Šentvid in hkrati preko cevovoda PE110, ki poteka v neposredni bližini župnišča.
Druga varianta pa je priključitev na obstoječo napajalno cev AC 125, ki poteka zahodno. Trasa priključnega cevovoda bi potekala ob železniški progi, preko območja OPPN 14-a.
Vodovodno omrežje se uredi po prvi varianti, po drugi pa le v primeru, če tehnični in drugi pogoji onemogočajo prvo možnost.
(2) Znotraj območja OPPN se izvede zankasto zaključeno vodovodno omrežje.
(3) V okviru cevovoda se postavijo hidranti, na predpisanih medsebojnih razdaljah. Lokacije hidrantov v grafičnem delu so informativno, njihove pozicije se natančno določijo v projektu za gradbeno dovoljenje.
(4) Hišni priključki (vodomerni jaški) so locirani na parcelah objektov in so izvedeni ločeno za vsak posamezen objekt.
20. člen
(Zasnova kanalizacijskega omrežja)
(1) Za odvod odpadnih in padavinskih vod se zgradi kanalizacija v ločenem sistemu.
(2) Odpadne vode: Vse odpadne vode iz stanovanjskih objektov se preko nove odpadne kanalizacije speljejo v obstoječi kanal DN600, ki poteka južno od območja OPPN. Odpadne vode iz vzhodnega območja ni mogoče speljati gravitacijsko, zato se jih spelje preko črpališča in tlačnega voda.
V območjih parkiranj in povoznih površin objektov se morajo urediti lovilce olj, za preprečitev stekanja olj v podtalnico.
(3) Padavinske vode: Padavinske vode iz cestišč, strešin objektov in tlakovanih funkcionalnih površin se speljejo preko padavinske kanalizacije v dva vodna zadrževalnika, ki sta predvidena znotraj območja OPPN. Znotraj zemljiške parcele vsake stanovanjske hiše se zgradi še ponikovalnica, tako da se v padavinsko kanalizacijo steka le višek vode.
(4) Zadrževalnika (v grafičnem delu označena z SK01 in SK02) morata biti dimenzionirana skladno z Hidrološko - hidravličnim elaboratom, ki je priloga k OPPN.
Potreben volumen zadrževalnika na zahodnem delu območja (oznaka SK01) je min. 2168 m3, z upoštevanjem varnostne višine pa min. 2972.50 m3.
Potreben volumen zadrževalnika na vzhodnem delu območja (oznaka SK02) je min. 1560 m3, z upoštevanjem varnostne višine pa min. 2209.30 m3.
Zadrževalnika morata biti izvedena v odprti izvedbi, potrebno ju je sonaravno urediti (kamnite in zazelenjene brežine, lesene ograje ipd).
(5) Izpustne glave se določijo in dimenzionirajo v projektu za izgradnjo komunalne infrastrukture.
(6) Obstoječi stanovanjski objekt (št. 15) je dovoljeno samostojno navezati na obstoječo kanalizacijo, s soglasjem upravljalca kanalizacije.
21. člen
(Zasnova električnega omrežja)
(1) Za priklop predvidenih objektov na elektroenergetsko omrežje se zgradi nizkonapetostni razvod 0.4 kV v kabelski kanalizaciji od obstoječe transformatorske postaje 20/0.4 kV Vodotučine. V SV delu območja je rezerviran prostor za novo tranformatorsko postajo, če bi se v fazi projektiranja izkazala potreba.
(2) Nizkonapetostni razvod se izvede v talni izvedbi po vseh cestah naselja.
(3) V jedru rekonstruirane osrednje dovozne ceste med TP in železniško progo se predvidi kabelska kanalizacija za dva 20 kV povezovalna voda. Predvidena je še kabelska kanalizacija za SN vod po severni interni cesti, ob železniški progi.
(4) Od javnega kabelskega omrežja se izvede hišne priključke k posameznim objektom, kjer se na parcelah predvidi prostostoječe priključne omarice, dostopne z javnih cest. Priključne omarice se lahko izvedejo tudi za več objektov skupaj.
(5) Ob vseh cestah naselja se predvidi javno razsvetljavo, ki se jo izvede v talni izvedbi.
22. člen
(Sistem ogrevanja objektov)
(1) Objekti se bodo ogrevali z individualnim sistemom na lahko kurilno olje ali plin oziroma centralnim sistemom na plin, iz skupnih plinskih rezeroarjev.
(2) V primeru izvedbe plinskega razvoda v območju ali drugega centralnega vira ogrevanja (npr. biomasa, toplotne črpalke na talno vodo …) se objekti obvezno priključijo, razvod se spelje po trasah cest, vzporedno z drugimi vodi.
(3) Možnost postavitve skupnih plinskih rezeroarjev je predvidena v J delu območja. Izvesti jih je potrebno skladno s požarnimi predpisi (varovalni zid, odmiki).
(4) Dovoljeno je tudi ogrevanje na obnovljive vire (npr. sončne celice, toplotne črpalke - zrak ali voda …).
23. člen
(Zasnova telekomunikacijskega omrežja in kabelsko razdelilnega sistema)
(1) Po vseh cestah naselja se položijo cevi za telefonski, KTV oziroma drug informacijski javni kabel.
(2) Telefonski in KTV kabelski hišni priključek se izvede za vsak objekt posebej.
24. člen
(Komunalni odpadki)
(1) Na območju naselja je predvidenih šest javnih zbirnih mest (ekoloških otokov) za zbiranje odpadnih surovin - papir, steklo, PET embalaža in pločevinke.
(2) Za objekte, ki se prometno napajajo preko slepo zaključenih cest se uredi prostor za zbiranje odpadkov na za to namenjenih javnih mestih - na začetku teh cest. Pri vseh ostalih objektih se odpadki zbirajo individualno.
(3) Zbiranje odpadkov je ločeno (dva zabojnika: biološki in mešani odpadki). Odjemno mesto se v PGD določi za vsak objekt ali skupino objektov posebej (objekti ob slepo zaključenih dovozih), na katerega povzročitelji komunalnih odpadkov na dan odvoza postavijo zabojnika.
(4) Dostop za vozila za odvoz odpadkov omogoča krožni potek glavnih prometnic znotraj območja.
25. člen
(Javna otroška igrišča)
Znotraj območja OPPN se uredita dva zunanja prostora za igro otrok, eden v jugovzhodnem in eden v jugozahodnem delu območja.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE
26. člen
(Varovanje okolja in naravnih virov)
(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnega okolja.
(2) Odpadne vode se preko internega kanalizacijskega omrežja speljejo v obstoječi kanal.
V območjih parkiranj in povoznih površin objektov se uredi lovilce olj, za preprečitev stekanja olj v podtalnico.
(3) Prepovedana so individualna kurišča na premog ali les.
(4) Predvidi se šest javnih zbirnih mest za komunalne odpadke, z ločenim zbiranjem odpadnih surovin (ekološki otoki).
27. člen
(Ohranjanje narave)
Na območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
28. člen
(Kulturna dediščina)
Pred infrastrukturnim opremljanjem zemljišč morajo biti izvedene predhodne arheološke raziskave v smislu določitve vsebine in sestave najdišča. Na podlagi rezultatov teh raziskav se lahko opredelijo nadaljne raziskave (npr. zaščitna arheološka izkopavanja s poizkopavalno obdelavo najdišča). Za izvedbo raziskave je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
29. člen
(Varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Območje nima naravnih omejitev, zato ni potrebno predvideti posebnih tehničnih rešitev gradnje.
30. člen
(Varnost pred požarom)
(1) Vodni viri za oskrbo z vodo gašenje morajo biti zagotovljeni skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91 in Uradni list RS, št. 83/05) ter Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
(2) Predvideni objekti so manj zahtevni objekti. Za varnost pred požarom mora biti zagotovljen varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru, ter zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila, skladno s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
(3) Potrebno je zagotoviti odmike med objekti oziroma potrebne protipožarne ločitve pri stikajočih se objektih.
VII. POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
(Možne spremembe tras)
Pri izvedbi in obnovi komunalne, energetske in prometne infrastrukture so možne spremembe tras in mesta priključevanja zaradi ustreznejših in racionalnejših rešitev, v primeru da so te usklajene s pogoji upravljavcev komunalnih naprav. Možne so tudi spremembe tehničnih karakteristik infrastrukture v sloglasju z upravljalcem.
32. člen
(Etapnost gradnje)
(1) V prvi fazi izvajanja območja OPPN je predvidena ureditev komunalne in prometne infrastrukture območja OPPN. V okviru te ureditve se mora rekonstruirati tudi obstoječi priključek na državno cesto, preko katerega se prometno navezuje območje OPPN. Hkrati ali kasneje se izvedejo stanovanjski objekti s pripadajočimi garažnimi objekti, dovozi in dostopi ter komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi priključki.
(2) Dovoljeno je graditi fazno tudi posamične dele naselja, skupaj s potrebno komunalno opremo, potrebno za funkcioniranje tega posamičnega dela. Potrebno je torej zagotoviti prometno, komunalno in energetsko priključitev teh objektov, skladno z odlokom.
33. člen
(Obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Pred izvedbo javne prometne in komunalne ter energetske infrastrukture je obvezna sklenitev pogodbe o opremljanju med lastniki parcel, na katerih so načrtovane nove ureditve in občino. Pogodba ureja financiranje izgradnje opremljenosti območja z javno infrastrukturo v sorazmernih deležih glede na predvidene nove zemljiške parcele.
Obveznost investitorjev in izvajalcev je zagotoviti izvajanje predvidenih novogradenj in infrastrukturnih objektov ter naprav ter urediti pripadajoče zunanje površine v skladu z OPPN.
34. člen
(Vpogled)
OPPN je na vpogled vsem zainteresiranim na Občini Ivančna Gorica in Upravni enoti Grosuplje.
35. člen
(Nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
36. člen
(Veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0071/2005
Ivančna Gorica, dne 8. julija 2010
Župan
Občine Ivančna Gorica
Jernej Lampret l.r.
