Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B in 108/09) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 - uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 40. seji dne 21. junija 2010 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja VS 2/2 Trnovo - Športni park Trnovo (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
- območje OPPN,
- arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve,
- načrt parcelacije,
- etapnost izvedbe prostorske ureditve,
- rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
- rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
- rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
- pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
- program opremljanja stavbnih zemljišč,
- drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.

Ta odlok določa prostorsko ureditev v delu območja urejanja VS 2/2 Trnovo, prenovo in rekonstrukcijo objektov, odstranitev objektov, gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin in ureditev za igro otrok, ter gradnjo prometne, energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture.

Sestavni deli OPPN so:

I.      Besedilo odloka
II.     Grafični del OPPN, ki obsega naslednje
        grafične načrte:
1.      Načrt namenske rabe prostora:
1.1.    Izsek iz dolgoročnega plana                 M 1:5000
2.      Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
        urejanja prostora
2.1.    Vplivi in povezave s sosednjimi enotami     M 1:1000
        urejanja prostora
3.      Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1.    Katastrski načrt s prikazom območja          M 1:500
        OPPN
3.2.    Geodetski načrt s prikazom območja OPPN      M 1:500
3.3.    Načrt obodne parcelacije, parcelacije        M 1:500
        zemljišč in zakoličbe objektov na
        katastrskem načrtu
3.4.    Načrt obodne parcelacije, parcelacije        M 1:500
        zemljišč in zakoličbe objektov na
        geodetskem načrtu
3.5.    Površine, namenjene javnemu dobru, na        M 1:500
        katastrskem načrtu
3.6.    Površine, namenjene javnemu dobru, na        M 1:500
        geodetskem načrtu
4.      Načrt arhitekturnih, krajinskih in
        oblikovalskih rešitev prostorskih
        ureditev:
4.1.    Arhitektonsko-zazidalna situacija -          M 1:500
        nivo terena
4.2.    Arhitektonsko-zazidalna situacija -          M 1:500
        nivo 1. kleti
4.3.    Arhitektonsko-zazidalna situacija -          M 1:500
        nivo 2. kleti (3. in 4. kleti)
4.4.    Značilni prerezi in pogledi                  M 1:500
4.5.    Prometno-tehnična situacija, idejna          M 1:500
        višinska regulacija - nivo terena
4.6.    Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav      M 1:500
4.7.    Načrt intervencijskih poti                   M 1:500
4.8.    Načrt odstranitve objektov                   M 1:500

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega plana,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja stavbnih zemljišč.

OPPN je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6528 v februarju 2010.

1. Obseg
Območje OPPN se nahaja v katastrski občini Trnovsko predmestje. Površina območja znaša 14.120 m2.
Območje OPPN obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: del 44/10, del 74/4, 86/2, del 86/4, 86/5, 86/6, 86/7, del 86/13, 87/2, del 87/3, del 87/4, 96/2, del 1692/14, del 1692/20, del 1721/2, vse k.o. Trnovsko predmestje.
2. Meja
Meja območja OPPN se prične na severovzhodnem delu območja v točki št. 1, ki se nahaja na zemljišču s parcelno številko št. 1721/2, k.o. Trnovsko predmestje, od koder poteka meja OPPN proti jugozahodu preko parcel št. 1721/2, 1692/14 in dalje po meji parcel št. 86/2, 96/2 in 86/4, k.o. Trnovsko predmestje do točke št. 13, kjer spremeni smer proti zahodu. Od tu poteka do točke št. 14 preko parcele 86/4, k.o. Trnovsko predmestje, nato spremeni smer proti severozahodu in do točke št. 16 poteka po jugozahodni meji parcele št. 86/4, k.o. Trnovsko predmestje. V točki št. 16 spremeni smer proti severu do točke št. 21 poteka preko parcele št. 86/4, k.o. Trnovsko predmestje, nato do točke št. 22 po meji parcele št. 86/4, k.o. Trnovsko predmestje in od tu naprej preko parcel št. 86/4, 86/13, 87/3, 87/4, 1692/20, k.o. Trnovsko predmestje do točke št. 32. V točki št. 32 meja OPPN spremeni smer proti vzhodu in do točke št. 34 poteka po meji parcele št. 1692/20, k.o. Trnovsko predmestje, nato spremeni smer proti severu in do točke št. 35 poteka po meji parcele 44/10, k.o. Trnovsko predmestje, nato spremeni smer proti severovzhodu in do točke št. 36 poteka preko parcele št. 44/10, k.o. Trnovsko predmestje in naprej po meji parcele 44/10, k.o. Trnovsko predmestje do točke št. 44 in naprej preko parcele št. 44/10, k.o. Trnovsko predmestje do točke št. 49. Od točke št. 49 do točke št. 55 meja OPPN spremeni smer proti jugovzhodu in poteka preko parcele št. 74/4, k.o. Trnovsko predmestje do točke št. 63, kjer spremeni smer proti severovzhodu in preko parcele št. 74/4 poteka do točke št. 64. V točki št. 64 spremeni smer proti jugovzhodu, kjer do izhodiščne točke št. 1 poteka preko parcel št. 74/4, 1692/14 in 1721/2, k.o. Trnovsko predmestje.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
Meja poteka območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, 3.2. »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«, 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«.

Območje OPPN Športni park Trnovo z objektom športne dvorane in športnimi igrišči leži v središču širšega stanovanjskega predela Četrtne skupnosti Trnovo. Načrtovana je celovita prenova športnega parka s preureditvijo obstoječega objekta TVD Partizan, gradnjo športne dvorane in objekta športno dopolnilnih programov ter ureditvijo parkovnih in igralnih površin. Nove športne površine in ureditve bodo zadovoljevale potrebe širšega območja.
Območje OPPN se na sosednje enote urejanja prostora navezuje po obstoječih obodnih cestah in peš komunikacijah.
Ziherlova ulica bo rekonstruirana. Ob Ziherlovi ulici bo urejen dvostranski hodnik za pešce, na katerega se bodo navezovale peš povezave, ki so speljane med stanovanjskimi bloki in omogočajo peš navezavo širšega območja na Športni park Trnovo. Predvidene ureditve bodo izboljšale prometne povezave za pešce v širšem območju.
Višinski gabariti novogradenj se prilagajajo višinam obstoječih objektov v območju OPPN in objektu »konjušnice« na zahodni strani. Objekti so z ureditvijo drevoreda ob jugovzhodni meji območja OPPN vizualno ločeni od obstoječe stanovanjske pozidave.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidne iz grafičnega načrta št. 2.1. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
- odstranitev obstoječih objektov in naprav,
- posegi na obstoječih objektih, kot so: rekonstrukcije in spremembe namembnosti,
- gradnja novih objektov,
- urejanje športnih in otroških igrišč,
- urejanje zelenih in utrjenih površin,
- gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.

1. Prostorske enote
Območje OPPN je sestavljeno iz dveh prostorskih enot - P1 in C1:
P1 - površine, namenjene prenovi in gradnji Športnega parka Trnovo;
C1 - površine, namenjene ureditvi prometne in komunalne infrastrukture na Ziherlovi ulici.
2. Objekti
Prostorska enota P1:
A. TVD Partizan,
B. športni objekt in
C. objekt športno dopolnilnih programov.
3. Namembnost
Prostorska enota P1
Objekt A
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: gostinski lokal,
- 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
- 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: masažni saloni, solarij, servis,
- 12650 Športne dvorane: plavalni zimski bazeni, telovadnice, fitnes.
Objekt B
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: gostinski lokal,
- 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne športnih društev,
- 12650 Športne dvorane: telovadnice, tenis igrišča.
Objekt C
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: gostinski lokal,
- 12301 Trgovske stavbe: lekarna, trgovina z izdelki, ki dopolnjujejo dejavnost objekta,
- 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
- 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: masažni saloni, solarij, servis,
- 12640 Stavbe za zdravstvo: klinike, sanatoriji, dispanzerji, ambulante, fizioterapija, meritve športnikov, priprava na obremenilne teste, sobe oziroma apartmaji za rehabilitacijo.
Kletne etaže, razen pod objektom A, so namenjene parkiriščem, skladiščem in servisnim ter tehničnim prostorom.

1. Zazidalna zasnova
V severovzhodnem delu prostorske enote P1 se ohrani in prenovi objekt TVD Partizan (objekt A). Glavni vhod v objekt je iz Ziherlove ulice. Na južni strani objekta se po izgradnji kletnih etaž obstoječa terasa nadomesti z novo v enakih dimenzijah.
V osrednjem delu prostorske enote je predviden športni objekt (objekt B) z dvorano za tenis in telovadnico s spremljajočimi prostori. Dvorana je delno vkopana, krita s polkrožno ločno streho. Glavni vhod je iz zunanjih športnih površin na severni strani.
Južno od objekta B je predviden objekt športno dopolnilnih programov (objekt C) z zunanjo teraso na vzhodni strani. Vhodi v objekt so na severni strani iz zunanjih peš površin.
Zahodno od objekta B je med Ziherlovo ulico in objektom predviden izhod iz kletnih etaž, objekt TP in objekt zbirnega mesta za odpadke.
Pod nivojem terena so predvidene kletne etaže, namenjene parkiranju. Uvoz v kletne etaže je v severnem delu prostorske enote P1 vzhodno od obstoječega objekta A.
2. Zasnova zunanje ureditve
Med objektom A in objektom B je na vzhodni strani predvideno športno igrišče, na zahodnem delu pa zelena površina in površina z otroškimi igrali. Zahodno od objekta B je predvideno odprto balinišče. Na zahodni fasadi objekta B je plezalna stena. Ob robu parcele na južni in vzhodni strani so predvidene urejene zelene površine z intenzivno zasaditvijo visokih dreves.
Na raščenem terenu na obodu območja je predvidena zasaditev z visoko drevesno vegetacijo. V prostorski enoti P1 je treba zasaditi vsaj 26 dreves.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1. »Arhitektonsko zazidalna-situacija - nivo terena«.

V območju OPPN je dopustna postavitev enostavnih objektov:
- sezonski gostinski vrtovi brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij in ograj ob gostinskih lokalih,
- skulpture in druge prostorske inštalacije,
- vodnjaki in vodne površine,
- spominska obeležja.
V prostorski enoti P1 je dovoljena postavitev opreme za kontrolo dostopa prometa (dvižne zapornice, količki in podobno).
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, ki so opredeljena v 19. in 20. členu tega odloka. Postavitev mora upoštevati zahteve intervencije. Mikrourbana oprema ne sme biti postavljena na intervencijskih površinah.

Rekonstrukcija objekta TVD Partizan (objekt A) mora biti v skladu z usmeritvami pristojnega organa za področje varstva kulturne dediščine. Kvalitetne arhitekturne elemente in osnovne gabarite objekta A je treba ohraniti in vključiti v rekonstrukcijske posege objekta.
Oblikovna zasnova objektov mora odražati njihovo programsko raznolikost, ki z oblikovanjem fasadnega plašča tvorijo povezavo z zunanjim prostorom. Streha objekta B je ločna, volumen objekta C se oblikuje sorodno objektu B, tako da se prečna prereza obeh objektov prilagodita s primemo zaokrožitvijo in poenotenjem fasade ter strehe. Pri oblikovanju ločne strehe objektov B in C se lahko uporabi konstrukcija iz lepljenega lesa.
Na vidnih delih fasad objektov ni dovoljena izvedba odvodnjavanja meteornih voda.
Objekti in naprave mobilne telefonije morajo biti načrtovani tako, da je vpliv na vidne kvalitete prostora in vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav čim manjša. Pri umeščanju na objekte jih je treba zakrivati in prilagajati tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni.
Vse tehnične naprave za ogrevanje, prezračevanje, bazensko tehniko ipd. morajo biti nameščene tako, da ne povzročajo negativnih vplivov na sosednje stanovanjske objekte. Vse zasteklitve morajo biti izvedene s termo izolacijskim steklom.

Za zunanjo ureditev prostorske enote P1 mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture.
Zunanje površine ob meji prostorske enote P1 ob Ziherlovi ulici ne smejo biti ograjene. Za zagotavljanje varnosti uporabnikov igrišč pa se lahko uredi ločitev igrišč od javnih prometnih površin tako, da ni ogrožena varnost uporabnikov le-teh.
Osrednje športne površine, peš poti, ploščadi in klančine je treba urediti kot tlakovane površine, opremljene z osnovno mikrourbano opremo in primerno osvetljene. Parkovne površine je treba zasaditi z drevesi in grmovnicami. Raščen teren je treba zasaditi z visoko drevesno vegetacijo. Višina nasutja zemlje nad kletmi v prostorski enoti P1 mora omogočiti zasaditev grmovnic in travnatih površin. Vsaj 40% zelenih površin mora imeti debelino vsaj 0,50 m za zasaditev grmovnic.
Počivališča, ureditve za igro otrok in elementi mikrourbane opreme morajo biti oblikovno usklajeni.
Intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje ali ozelenitev.
Vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem.

1. Tlorisni gabariti
Tlorisni gabariti objektov, ki predstavljajo zunanje mere objekta, so:

- Objekt A:                      obstoječi tlorisni gabariti
- Objekt B:                                  54,60 x 44,30 m
- Objekt C:                                  38,00 x 20,00 m
- Klet:                                     112,00 x 72,50 m

Tlorisni gabariti so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1 »Arhitektonsko-zazidalna situacija - nivo terena«, 4.2. »Arhitektonsko zazidalna situacija - nivo 1. kleti« in 4.3 »Arhitektonsko-zazidalna situacija - nivo 2. kleti (3. in 4. kleti)«.
2. Etažnost in višinski gabariti
Višinski gabariti so:

- Objekt A:                       K+P+1+M, višina + 13,50 m
- Objekt B:                  (2 do 4) K+P, višina + 11,00 m
- Objekt C:              (2 do 4) K+P+1+2T, višina +13,50 m

Terasna etaža lahko zaseda največ 70% BTP predhodne etaže objekta.
Na celotnem območju je dopustna gradnja najmanj dveh in največ štirih kletnih etaž.
Višina objektov B in C je določena z najvišjo točko loka strehe. Nad njo je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta.
Višinski gabariti so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.4. »Značilni prerezi in pogledi«.
3. Višinske kote terena
Zunanja ureditev je prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest. Kota urejenega terena je od 290,40 m.n.v. do 292,00 m.n.v.
Kote pritličja po posameznih objektih:
- Objekt A: 292,40 m.n.v.
- Objekt B: 290,60 m.n.v.
- Objekt C: 291,60 m.n.v.
Idejne višinske kote terena so razvidne iz grafičnih načrtov št. 4.4. »Značilni prerezi in pogledi« in 4.5. »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija - nivo terena«.
4. Kapacitete območja
Površina območja OPPN: 14.120 m2.
Površina P1: 11.539 m2.
BTP nad nivojem terena P1:

- Objekt A:       športni program največ 2.440 m2,
                  gostinski program največ 50 m2.
                  poslovni program največ 50 m2,
                  fitnes, fizioterapija, solarij, servis
                  ipd. največ 100 m2,
- Objekt B:       športni program največ 2.310 m2,
                  gostinski program največ 110 m2,
- Objekt C:       zdravstveni program 1.020 m2,
                  fitnes, fizioterapija, solarij ipd. 260
                  m2,
                  poslovni program največ 600 m2,
                  trgovski program največ 220 m2,
                  gostinski program največ 200 m2.

BTP kletnih etaž P1: najmanj 15.000 m2 do največ 30.600 m2.

V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednjih objektov in športnih igrišč:

+------------+-----------------------------+-------------------+
|   Oznaka   |                             |Velikost objekta   |
|   objekta  |                             |                   |
+------------+-----------------------------+-------------------+
|      1     |objekt                       |61,20 x 10,00 m    |
+------------+-----------------------------+-------------------+
|      2     |objekt                       |8,10 x 5,60 m      |
+------------+-----------------------------+-------------------+
|      3     |terasa                       |23,55 x 9,10 m     |
+------------+-----------------------------+-------------------+
|      4     |pokrita športna igrišča      |37,40 x 38,55 m    |
+------------+-----------------------------+-------------------+
|      5     |tenis igrišča                |74,10 x 19,00 m    |
+------------+-----------------------------+-------------------+
|      6     |asfaltna športna ploščad     |18,20 x 8,70 m     |
+------------+-----------------------------+-------------------+
|      7     |asfaltno igrišče za košarko  |27,00 x 14,00 m    |
+------------+-----------------------------+-------------------+
|      8     |balinišče                    |27,60 x 8,60 m     |
+------------+-----------------------------+-------------------+

Objekti, predvideni za odstranitev, so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.8 »Načrt odstranitve objektov«.

Prostorska enota P1
Parcela P1, parcela namenjena gradnji objektov A, B in C, meri 11.473 m2 in obsega zemljišča s parcelno številko: del 86/2, del 86/4, 86/5, 86/6, 86/7, del 86/13, del 87/2, del 87/3, del 87/4, 96/2, vse k.o. Trnovsko predmestje.
Parcela TP, parcela namenjena gradnji transformatorske postaje, meri 66 m2 in obsega zemljišča s parcelno številko: del 86/2, del 87/3, vse k.o. Trnovsko predmestje.
Prostorska enota C1
Parcela C1, parcela namenjena ureditvi dela Ziherlove ulice, meri 2.581 m2 in obsega zemljišča s parcelno številko: del 44/10, del 74/4, del 86/2, del 87/2, del 1692/14, del 1692/20, del 1721/2, vse k.o. Trnovsko predmestje.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« ter št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«.

Površine, namenjene javnemu dobru, so del Ziherlove ulice v prostorski enoti C1, merijo 2.581 m2 in obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami: del 44/10, del 74/4, del 86/2, del 87/2, del 1692/14, del 1692/20, del 1721/2, vse k.o. Trnovsko predmestje.
Površine, namenjene javnemu dobru, so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.5. »Površine, namenjene javnemu dobru, na katastrskem načrtu« in 3.6. »Površine, namenjene javnemu dobru, na geodetskem načrtu«.

V območju OPPN je gradnjo objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo mogoče izvajati tudi fazno v zaključenih etapah. Zaključena etapa predstavlja gradnjo objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo in prometno ter komunalno infrastrukturo. V primeru, da zaključeno etapo predstavlja gradnjo objekta B ali C, je treba v parkirnih kletnih etažah zgraditi tudi najmanj 250 parkirnih mest za potrebe stanovanjskega območja Trnovo. Če zaključeno etapo predstavlja samo gradnja parkirnih kletnih etaž, mora biti v okviru etape izvedena tudi zunanja ureditev s športnimi igrišči, otroškim igriščem, nova terasa ob objektu A in začasna ureditev območja, namenjenega gradnji objektov B in C.
Pred pričetkom uporabe kateregakoli od objektov mora biti izvedena z OPPN načrtovana rekonstrukcija Ziherlove ulice.

Ukrepe za varstvo kulturne dediščine zagotovi investitor.
Objekt A, TVD Partizan, je vpisan kot enota nepremične kulturne dediščine v register kulturne dediščine pod evidenčno številko EŠD 18752 Ljubljana, Telovadnica Ziherlova ulica 40. Kvalitetne arhitekturne elemente in osnovne gabarite objekta A je treba ohraniti, na južni strani ob objektu je treba ohraniti obliko terase z obdajajočim odprtim prostorom. Istočasno marajo biti narejene restavratorske raziskave in potencialna odkritja vključena v novi program z možnostjo programskih sprememb. Podrobnejše usmeritve za izvedbo raziskav so podane v kulturnovarstvenih pogojih, ki jih izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Objekta B in C morata biti višinsko in oblikovno podrejena objektu A.
Če se na območje kulturne dediščine, skladno z določbami 6. točke 23. člena tega odloka, umesti bazno postajo, tak poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status, poseg pa je mogoč le na podlagi kulturnovarstvenega soglasja.
Pred kakršnimkoli posegom v zemeljske plasti je treba skladno z veljavno zakonodajo s področja varstva kulturne dediščine izvesti predhodne arheološke raziskave. Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister, pristojen za dediščino.
Za poseg v registrirano dediščino je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Območje OPPN je na vodovarstvenem območju, in sicer na širšem območju vodnega telesa vodonosnika Ljubljanskega barja, z oznako VVO III, zato je treba dosledno upoštevati vse pogoje iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07 in 9/08 - popr.).
Za odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba zgraditi zadrževalni kanal, tako da bo zadržan odtok padavinskih voda v javno kanalizacijo. Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se onemogoči škodljivo delovanje voda. Objekti in naprave morajo biti grajeni najmanj 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode, ki je na relativni koti -19,00 m. Izvedba kletnih etaž in vseh utrjenih voznih površin mora biti vodotesna. Vozne in parkirne površine morajo biti ustrezno vodotesno utrjene in opremljene z lovilci olj. Na robovih morajo biti postavljeni betonski ali kamniti robniki.
Gradnja objektov za zdravstvo ter parkirnih kletnih etaž je možna v skladu z analizo tveganja za onesnaženje in zaščitnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za onesnaževanje, ki bo izdelana ob pripravi projektne dokumentacije.
V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, kot je dreniranje ali črpanje podzemne vode, gradnja garaže in tesnilne zavese, posege v vodno in priobalno zemljišče, poseg zaradi odvajanja odpadnih voda, je skladno z zakonodajo s področja voda treba pridobiti vodno soglasje.
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje nadzemnih delov objektov in kletnih etaž mora biti izvedeno naravno ali prisilno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti. Izpusti naprav morajo biti usmerjeni v območje, kjer v neposredni bližini ni zunanjih prostorov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje. Odvod zraka iz sanitarnih delovnih prostorov, pomožnih prostorov in tehnološko onesnažen zrak iz gostinskih lokalov je treba speljati nad strehe objektov.
Ovoji fasad objektov morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo zahteve veljavne zakonodaje o učinkoviti rabi energije.
V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
4. Varstvo pred hrupom
Dejavnosti je treba umestiti tako, da uporabniki novih in obstoječih objektov ne bodo izpostavljeni preseženim mejnim vrednostim kazalcev hrupa, predpisanih po veljavni zakonodaji.
5. Odstranjevanje odpadkov
Zbirno in prevzemno mesto za odpadke se uredi na nivoju terena na zahodni strani ob peš izhodu iz kletnih etaž in transformatorski postaji. Pri načrtovanju zbirnih in prevzemnih mest je treba upoštevati predpise s področja ravnanja z odpadki.
Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje, je treba, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, izdelati načrt ravnanja z odpadki.

1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
- pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
- odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
- vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Vse predvidene posege je treba izvesti v skladu z Zasnovo požarne varnosti, ISP d.o.o. št. 090303, april 2009. V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.
2. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
Dovoz za gasilska vozila je treba urediti ob novem kraku križišča Ziherlove in Borsetove ulice, izvoz pa preko površine za kratek postanek osebnih vozil.
Priključke za dovoz gasilskih vozil je treba urediti preko poglobljenega robnika.
Za dovoz intervencijskih vozil kot so policijska vozila, reševalna vozila in vozila varnostnih služb, je treba uporabiti dovoz in izvoz, predviden za gasilska vozila. Znotraj prostorske enote P1 je treba za ta vozila uporabiti interne povozne površine, osebnim vozilom je treba z zapornicami ali količki, ki jih je v primeru intervencije mogoče začasno umakniti, onemogočiti dovoz na intervencijske površine.
Intervencijske poti ter objekte, preko katerih je predviden dovoz gasilskih, intervencijskih in komunalnih vozil, je treba dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencijskih poti v premi mora biti najmanj 3,00 m, v obzidanem delu 3,50 m, v krivini mora biti širina intervencijske poti 5,00 m pri minimalnem notranjem radiju 5,50 m. Najmanjši zunanji radiji obračanja morajo biti 10,50 m. Na intervencijskih poteh je treba zagotoviti krožno vožnjo.
3. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti. Za zagotavljanje požarne varnosti se poleg obstoječih hidrantov ob Ziherlovi ulici uredita nova hidranta južno od objekta C in zahodno od objekta B. Začetnemu gašenju požara je namenjeno notranje hidrantno omrežje.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.6. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav« in 4.7. »Načrt intervencijskih poti«.

1. Splošni pogoji
Površine vozišč morajo biti asfaltirane in omejene z betonskim ali kamnitim robnikom. Na mestih predvidenih prehodov za pešce morajo biti robniki poglobljeni za funkcionalno ovirane ljudi. Robniki morajo biti poglobljeni tudi na mestih predvidenih dovozov gasilskih in komunalnih vozil. Nepravilno parkiranje na zelenicah, peščevih površinah in kolesarskih poteh mora biti onemogočeno z ureditvami ob vozišču.
Glavni dostopi do objektov, primarne peš površine, parkirni prostori v kletnih etažah ter druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
2. Motorni promet
Prostorska enota C1
Dovoz do prostorske enote P1 in uvoz v kletne etaže je treba urediti preko obstoječega križišča Ziherlove in Borsetove ulice.
Po celotni dolžini prostorske enote C1 je vozišče Ziherlove ulice širine 6,00 m. V pravokotnem ovinku na severu prostorske enote C1 in v križišču Ziherlove in Borsetove ulice mora širina vozišča omogočati srečanje osebnega in komunalnega vozila.
Severovzhodno od objekta A je treba v okviru prostorske enote C1 urediti mesto za kratkotrajni postanek avtobusa.
Ob Ziherlovi ulici, kjer je tudi peš dostop v športni park, je predvidena površina za kratek postanek osebnih vozil.
Prostorska enota P1
Dostavo za potrebe programov v okviru predvidenih stavb je treba urediti z manjšimi dostavnimi vozili preko prve kletne etaže.
Mesto za prevzem komunalnih odpadkov je treba urediti na severozahodni strani prostorske enote P1 ob peš izhodu iz kletnih etaž oziroma ob transformatorski postaji.
3. Mirujoči promet
Parkirna mesta je treba urediti najmanj v dveh in največ v štirih kletnih etažah. Dovoz do in izvoz iz parkirnih kletnih etaž je treba urediti preko klančin, katerih vzdolžni sklon ne bo presegal 14%.
Za zaposlene, obiskovalce in ostale uporabnike je treba urediti parkirna mesta v kletnih etažah prostorske enote P1. Za potrebe stanovanjskega območja Trnovo je treba zagotoviti najmanj 250 parkirnih mest.
Za potrebe območja OPPN je treba zagotoviti parkirna mesta po naslednjih normativih (navedene so bruto tlorisne površine objektov):
1 parkirno mesto na 20 m2 za:
12650 Športne dvorane (pretežno namenjene razvedrilu, welness, fizioterapija, fitnes, kopališče ipd),
12640 Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante),
1 parkirno mesto na 25 m2 za:
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti, frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne ipd.),
1 parkirno mesto na 30 m2 za:
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi),
1 parkirno mesto na 40 m2 za:
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki),
1 parkirno mesto na 70 m2 za:
12650 Športne dvorane (brez gledalcev),
1 parkirno mesto na 250 m2 za:
24110 Športna igrišča (brez gledalcev),
1 parkirno mesto na 4 sedeže in 1 parkirno mesto na tekoči meter pulta za:
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari,
1 parkirno mesto na 3 omarice za:
12650 Športne dvorane (plavalni bazeni in pokrita kopališča), brez gledalcev,
1 parkirno mesto na 3 omarice in 1 parkirno mesto na 6 sedežev za:
12650 Športne dvorane (plavalni bazeni in pokrita kopališča), s prostori za gledalce.
Garažni deli stavbe in parkirišča, ki pripadajo novim objektom, morajo imeti v skladu s predpisi za projektiranje objektov brez grajenih ovir, 5% parkirnih mest namenjenih vozilom oseb funkcionalno oviranih ljudi.
Od potrebnega števila parkirnih mest je treba zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila.
V območju prostorske enota P1 je treba za kolesarje urediti kolesarnico oziroma stojala za kolesa z možnostjo priklenitve koles z nadstrešnico.
4. Peš promet
Prostorska enota C1
Ob severnem in severozahodnem robu vozišča Ziherlove ulice je treba urediti hodnik za pešce v širini 1,60 m kot povezavo z obstoječim hodnikom za pešce na severovzhodu in obstoječo peš potjo na severozahodu.
Površino za pešce v okviru C1, ob meji s prostorsko enoto P1, je treba urediti v širini minimalno 2,50 m.
Prostorska enota P1
Za pešce je treba smiselno urediti peš povezave do javnih peš površin.
5. Kolesarski promet
Kolesarski promet poteka po vozišču Ziherlove ulice. Po celotni dolžini prostorske enote C1 se vozišče označi z ustreznimi piktogrami.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.5. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija - nivo terena«.

1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
- vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje. Priključitev mora biti izvedena po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov. V primeru, da se za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode v objektih na obravnavanem območju uporablja obnovljive vire energije (kot npr. sončna energija, biomasa, bioplin, geotermalna energija in drugo), priključitev na plinovodno omrežje ni obvezna;
- praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
- v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
- trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene, z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur;
- gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno;
- dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
- dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
- obstoječe okoljske, energetske in elektronske komunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
- v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov;
- poleg ureditev okoljske, energetske in elektronskokomunikacijske infrastrukture, načrtovane s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronskokomunikacijske infrastrukture.
2. Vodovod
Območje OPPN se oskrbuje z vodo iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljana. Za oskrbo načrtovanih objektov s pitno, sanitarno in požarno vodo se rekonstruira in dogradi javno vodovodno omrežje.
Obstoječi vodovod LŽ DN 80 mm v Ziherlovi ulici se na odseku od Švabičeve do Borsetove ulice zamenja z novim vodovodom NL DN 100 mm. Po obodu prostorske enote P1 se zgradi nov vodovod NL DN 100, ki se na severu naveže na rekonstruirani vodovod NL DN 100 mm in na zahodu na obstoječi vodovod PVC DN 160 mm v Ziherlovi ulici.
Obstoječi objekt A ohrani obstoječi vodovodni priključek, ki ga je treba obnoviti in prevezati na rekonstruirani vodovod NL DN 100 mm. Za priključitev predvidenih objektov B in C se izvedeta dva nova priključka z navezavo na predvideni vodovod NL DN 100 mm.
Požarna voda se zagotavlja iz javnega vodovodnega omrežja preko javnega zunanjega hidrantnega omrežja.
Vse predvidene posege na vodovodnem omrežju se izvede v skladu s projektno nalogo Izgradnja vodovoda na območju Športnega parka Trnovo (VS 2/2 Trnovo), Vodovod - Kanalizacija d.o.o., št. 2532 V, april 2009.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in predvsem podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo.
Vodovod in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni tudi v skladu z internim dokumentom JP Vodovod - Kanalizacija d.o.o. »TIDD01 - projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema«.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
3. Kanalizacija
Na obravnavanem območju je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu za odvod odpadne komunalne in padavinske vode.
Odpadne komunalne in padavinske vode iz območja OPPN se odvajajo v obstoječe kanalizacijsko omrežje, dograditve javnega kanalizacijskega omrežja niso predvidene.
Odpadne komunalne in padavinske vode iz prostorske enote P1 se priključijo na kanal DN 800 mm v Ziherlovi ulici. Odpadne komunalne vode se priključijo direktno, odpadne padavinske vode se priključijo preko internega zadrževalnega kanala DN 1600 mm, ki poteka po zahodnem delu prostorske enote P1. Volumen zadrževalnega kanala mora biti enak volumnu računskega naliva, čas zadrževanja ne sme biti manjši od časa trajanja naliva.
Odpadne padavinske vode iz Ziherlove in Borsetove ulice se priključijo na javno kanalizacijo direktno preko cestnih požiralnikov.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo ter o odvajanju odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
Upoštevati je treba interni dokument JP Vodovod - Kanalizacija, d.o.o., TIDD01 - projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema.
Pred priključitvijo posameznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi za soglasje za priključitev, ki ga izda upravljavec javne kanalizacije.
4. Plinovod
Objekti na obravnavanem območju se za potrebe ogrevanja, priprave sanitarne tople vode, kuhe in tehnologije priključijo na sistem zemeljskega plina - nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 100 mbar.
Glavno distribucijsko plinovodno omrežje je v dimenziji DN 200 izvedeno po severnem delu obravnavanega območja po in ob Ziherlovi ulici. Zmogljivost obstoječega glavnega plinovoda N15160 zadošča za priključitev in oskrbo obravnavanih objektov s plinom. Na območju urejanja sta izvedena priključni plinovod DN 50 za objekt A (TVD Partizan) in priključni plinovod DN 50 za pokrito teniško igrišče.
Objekt A, za katerega je predvidena prenova, ohrani obstoječ priključni plinovod DN 50. Objekt pokritega teniškega igrišča se odstrani. Na njegovem mestu se zgradita objekt B (športni objekt) in objekt C (športna medicina) s skupno kletno ureditvijo. Obstoječi priključni plinovod DN 50 za teniško igrišče se odstrani. Za priključitev predvidenih objektov B in C na sistem zemeljskega plina je treba zgraditi skupni priključni plinovod DN 100 z navezavo na glavni plinovod DN 200 N15160 in priključna plinovoda DN 100 do objekta B in DN 50 do objekta C. Priključna plinovoda se zaključita z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi objekta.
Pri projektiranju priključnih plinovodov za priključitev objektov na območju OPPN na obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje je treba upoštevati okvirno rešitev, ki je prikazana v grafičnih načrtih OPPN.
Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode in Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o. Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.
5. Elektroenergetsko omrežje
Za oskrbo območja OPPN z električno energijo se zgradi novo transformatorsko postajo TP Športni park Trnovo, ki bo locirana na zahodnem delu prostorske enote P1 ob Ziherlovi ulici. Obstoječa transformatorska postaja TP Ziherlova ulica 40 se ukine. Pred ukinitvijo obstoječe TP Ziherlova ulica 40 je treba zagotoviti napajanje obstoječih objektov iz nove TP Športni park Trnovo.
Novo transformatorsko postajo TP Športni park Trnovo se vključi v isto srednjenapetostno zanko, v katero je vključena obstoječa TP Ziherlova ulica 40, in sicer med TP Švabičeva ulica 1 in TP Trnovski pristan 20a. Za vključitev nove TP se izvede novo SN elektroenergetsko omrežje, ki delno poteka v novi in delno v obstoječi kabelski kanalizaciji.
Nov SN kabel med TP Športni park Trnovo in TP Švabičeva ulica 1 poteka v novi kabelski kanalizaciji po Ziherlovi ulici (TP Športni park Trnovo, jašek KJ A, jašek KJ C, jašek KJ B, TP Švabičeva 1). Nov SN kabel med TP Športni park Trnovo in TP Trnovski pristan 20a poteka v novi kabelski kanalizaciji po Ziherlovi ulici (TP Športni park Trnovo, jašek KJ A, jašek KJ C, jašek KJ D, jašek KJ E) in v obstoječi kabelski kanalizaciji po ulici Trnovski pristan (jašek KJ E, jašek 1, jašek 2, jašek 3, jašek 4, TP Trnovski pristan 20a). Obstoječa SN kabla med TP Ziherlova ulica 40 in TP Švabičeva ulica 1 ter med TP Ziherlova ulica 40 in TP Trnovski pristan 20a se ukineta.
Obstoječe NN omrežje, ki poteka po Ziherlovi ulici in se napaja iz obstoječe TP Ziherlova ulica 40, se ukine. Za nadomestitev obstoječega nizkonapetostnega omrežja se izvede novo nizkonapetostno omrežje, ki poteka po novi kabelski kanalizaciji v Ziherlovi ulici. Ob zaključku nove kabelske kanalizacije v križišču Ziherlove in Borsetove ulice ter v jašku KJ A se izvede navezava na obstoječe nizkonapetostno omrežje.
Vse predvidene posege na elektroenergetskem omrežju se izvede v skladu z idejno rešitvijo EE napajanje za OU VS 2/2 Trnovo - športni park, Elektro Ljubljana d.d., št. 43/09, junij 2009.
Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
6. Elektronske komunikacije
Objekti na območju OPPN se lahko priključijo na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij.
Obstoječe bazne postaje v območju, za katere je izdano veljavno gradbeno dovoljenje ali so izvedene v skladu z zakonskimi predpisi o graditvi, se lahko prestavi na streho ali fasado objektov A in B pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju te točke. Postavitev drugih novih baznih postaj ni dopustna.
Na območju prostorske enote P1 je v skladu z določili tega odloka dopustna gradnja baznih postaj iz drugega odstavka te točke, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- antenski drog je lahko visok največ 10,00 m nad površino strehe,
- pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na stavbo, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,50 m od strešine, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na steber, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5,00 m od terena in najmanj 1,50 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,50 m,
- prostor z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko v delu objekta, ki ni namenjen javni rabi oziroma v katerem se ne zadržujejo ljudje.
7. Javna razsvetljava
Obstoječa javna razsvetljava Ziherlove ulice se ohrani.
Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Izvedena mora biti tako, da ne moti sosednjih stanovanjskih objektov.
8. Učinkovita raba energije v stavbah
V predvidenih objektih je treba zagotoviti najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije. Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode je treba predvideti tudi možnost uporabe deževnice, ki naj se zbira v ustreznem zadrževalniku.
Ureditev komunalne in energetske infrastrukture je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.6 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za del območja urejanja VS 2/2 Trnovo - Športni park Trnovo, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6528, v maju 2010.
Podlage za odmero komunalnega prispevka:
- skupni stroški gradnje nove komunalne opreme so 298.961,93 EUR;
- obračunski stroški za novo komunalno opremo so enaki skupnim stroškom gradnje nove komunalne opreme in so 298.961,93 EUR, od tega za objekt B 46.645,56 EUR, za objekt C 54.494,13 EUR in za klet pod objektoma B in C 197.822,24 EUR;
- obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo so 430.706,46 EUR, od tega za objekt B 105.430,93 EUR, za objekt C 125.742,73 EUR in za klet pod objektoma B in C 199.532,80 EUR;
- obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo in so 729.668,39 EUR, od tega za objekt B 152.076,49 EUR, za objekt C 180.236,86 EUR in za klet pod objektoma B in C 397.355,04 EUR;
- obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 parcele, so 72,11 EUR/m2 (od tega 29,54 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 42,57 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 89,06 EUR/m2 (od tega 25,35 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 63,71 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
- obračunska območja za vso novo komunalno opremo so enaka parcelam objektov B, C in kleti pod objektoma B in C. Površine parcel so določene računsko in so razvidne iz programa opremljanja;
- obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 7. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 7 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
- podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3:0,7. Faktor dejavnosti za objekt B je 1, za objekt C 1,3 in za klet pod objektoma B in C 0,7, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Olajšav za zavezance ni;
- v vseh stroških je vključen DDV;
- za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
- pri odmeri komunalnega prispevka je treba upoštevati računsko določene površine parcel objektov B, C in kleti pod objektoma B in C iz programa opremljanja;
- če bodo neto tlorisne površine objektov večje oziroma manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja;
- pri odmeri komunalnega prispevka je treba upoštevati zmanjšanje komunalnega prispevka zaradi že poravnanih obveznosti obstoječih objektov, ki so predvideni za odstranitev.

Mestna občina Ljubljana lahko gradnjo komunalne opreme iz programa opremljanja s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka po tem odloku.
Investitor, ki pristopi k pogodbi o opremljanju, v skladu s programom opremljanja zgradi vso načrtovano komunalno opremo in pridobi potrebna zemljišča ter to neodplačno prenese na Mestno občino Ljubljano.

Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
- promet med gradnjo organizirajo tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
- zagotovijo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
- v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
- pri gradnji novih objektov je obvezno izvesti ukrepe za zavarovanje sosednjih objektov in območja. Ukrepi za posamezno fazo gradnje morajo zajemati varovanje izkopov za gradbeno jamo in preprečitev izliva podtalnice vanjo. Projektna dokumentacija za potrebne ukrepe mora biti izdelana na podlagi geomehanskega in hidrogeološkega poročila;
- zagotovijo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja;
- v času gradnje zagotovijo ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju.

1. Tlorisni gabariti objektov
Odstopanja tlorisnih gabaritov objektov so lahko do + / - 1,0 m pod pogojem, da ne presegajo meje parcele, namenjene gradnji objekta.
Izven gabaritov stavb lahko segajo nadstreški in oblikovni poudarki pod pogoji, da ne presegajo meje parcele, namenjene gradnji objekta, in če ne presegajo 10% tlorisne površine.
Dopustna so odstopanja kletnih etaž v vseh tlorisnih gabaritih, pod pogoji, da objekt in izvajanje gradnje ne presegata meje parcele, namenjene gradnji objekta, in da se ne zmanjša obseg raščenega terena.
2. Površine objektov
BTP objektov lahko odstopajo le navzdol.
3. Višinski gabariti objektov
Odstopanja višinskih gabaritov objekta B so lahko do + / - 1,0 m, objekt C pa lahko odstopa le navzdol do -1,0 m.
4. Kapacitete območja
BTP nad nivojem terena P1:
Površina zdravstvenega programa v objektu C se lahko dodatno povečuje na račun ostalih programov v objektu.
5. Višinske kote pritličij objektov in terena
Odstopanja so lahko do + / - 0,5 m.
6. Komunalni vodi, objekti in naprave
Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
7. Prometna ureditev
Dopustna je prilagoditev ureditve in pozicije uvoza v kletne etaže v križišču Ziherlove in Borsetove ulice v prostorsko enoto P1.

Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi:
- redna in investicijsko-vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb;
- obnove fasadnega plašča objektov, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad objektov, zgrajenih v prostorski enoti;
- postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN;
- spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN ob pogoju, da so na parceli, namenjeni gradnji objektov, zagotovljene zadostne zelene površine in zadostno število parkirnih mest.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo - Tržaška cesta (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 - popr. in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93, 11/95, 40/97, 52/97, 65/98, 60/99, 63/99, 60/01, 85/02 - odločba US, 89/02, 79/04, 98/08 - obvezna razlaga, 54/09) v delih, ki veljajo za območje OPPN.

OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
- Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, oddelku, pristojnem za urejanje prostora,
- Upravni enoti Ljubljana - Izpostava Vič - Rudnik,
- Četrtni skupnosti Trnovo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.