Na podlagi 61. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B in 108/09) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 - uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 39. seji dne 31. maja 2010 sprejel

V Odloku o zazidalnem načrtu za območje urejanja VP 1/2 Rudnik (Uradni list RS, št. 94/02) se 1. člen dopolni tako, da se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ter spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja VP 1/2 Rudnik, ki jih je izdelal URBI d.o.o. Oblikovanje prostora iz Ljubljane pod številko 7026, aprila 2010 (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve ZN).«.

2. člen se dopolni tako, da se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Za območje sprememb in dopolnitev ZN veljajo naslednji grafični načrti:

– katastrski načrt z mejo sprememb in              M 1:1.000,
dopolnitev ZN
– geodetski načrt z mejo sprememb in dopolnitev    M 1:1.000,
ZN
– zazidalna situacija                              M 1:1.000,
– prometna ureditev                                M 1:1.000,
– zbirni načrt komunalnih in energetskih vodov     M 1:1.000,
in naprav
– načrt gradbenih parcel in načrt zakoličbe        M 1:1.000,
– prerezi                                          M 1:1.000.

Priloge sprememb in dopolnitev ZN:
- izvleček iz strateškega prostorskega akta,
- prikaz stanja prostora,
- strokovne podlage,
- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
- obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev ZN,
- povzetek za javnost,
- okoljsko poročilo.«.

V 9. členu se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Kota tal pritličja predvidenih objektov mora biti minimalno 0,3 m nad urejenim terenom.«. Dosedanja drugi in tretji stavek postaneta tretji in četrti stavek.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Nasipanje zemljišč za sanacijo terena v funkcionalnih enotah mora praviloma potekati istočasno z gradnjo nasipov cest. Kanalizacija se lahko izvede šele po konsolidaciji terena.«.

V 10. členu se v drugem odstavku:
- enajsta alineja spremeni tako, da se glasi:
»- površine pred vhodi v objekte z javnim programom morajo biti oblikovane kot trgi, v skladu z zasnovo objekta, ter opremljene s pripadajočo mikrourbano opremo (klopi, svetilke, koši za smeti, vodni motivi). Na delu teh površin je dopustno postavljanje začasnih objektov, kot so kioski, stojnice, razstavni panoji, in urejanje letnih gostinskih vrtov pod pogojem, da so funkcionalno povezani z dejavnostjo v objektu, da so ustrezno zavarovani pred škodljivimi vplivi prometa in da je zagotovljen ustrezno širok peš prehod, širine najmanj 2 m; ni dopustno postavljati drugih nezahtevnih in enostavnih objektov (npr. šotori za potrebe prodaje, razstav in servisov),«,
- doda nova dvanajsta alineja, ki se glasi:
»- šotore za potrebe servisov in skladiščenja je začasno dopustno postavljati na servisna dvorišča objektov pod pogojem, da so zagotovljene ustrezne manipulativne in druge površine.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za posege na zemljišču parc. št. 32/15 k.o. Rudnik je treba na območju arheološkega najdišča izvesti predhodne arheološke raziskave v obliki zaščitnih arheoloških izkopavanj.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pogoji za urejanje funkcionalne enote A3:
1. Pogoji za urejanje trgovskega objekta (objekt št. 1):
- dopustna je dozidava objekta v dolžini do 30 m in v obstoječi širini objekta, kot je prikazano z mejo predvidenega objekta v grafičnih načrtih sprememb in dopolnitev ZN in pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest po normativih za obstoječi objekt in dejavnost v šotoru. Dopustna je odstranitev objekta in gradnja novega v okviru dopustnih tlorisnih in višinskih gabaritov,
- na delu parkirišča je dopustna začasna postavitev šotora za dopolnilno sezonsko prodajo, tlorisne površine do 300 m2 pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest po normativih. Začasna postavitev je omejena na 30 dni.
2. Pogoji za urejanje trgovskega objekta (objekt št. 2):
- objekt je namenjen za trgovske, gostinske, storitvene, razvedrilne in zabaviščne dejavnosti, dopustni so prostori za rekreacijo,
- tlorisne dimenzije objekta so 105 x 30 m, kot je prikazano v grafičnih načrtih sprememb in dopolnitev ZN, objekt ali del objekta (pritličje) je lahko manjši za ureditev dodatnih prometnih, manipulativnih in parkirnih površin,
- bruto tlorisna površina objekta je pogojena z zadostnim številom parkirnih mest po normativih za predvideno dejavnost,
- višina zgornjega roba venca je do 13 m, posamezni elementi vertikalnih komunikacij so lahko visoki do 15 m,
- višinska kota tal pritličja objekta je usklajena z višino cest E in F,
- odmik objekta od objekta št. 1 je min. 6 m oziroma min. 3 m od meje gradbene parcele objekta št. 1 pod pogojem, da se z geomehanskim poročilom dokaže, da temeljenje, gradnja in uporaba objekta ne bodo vplivali na stabilnost objekta št. 1.«.

V 16. členu se 1., 2. in 3. točka spremenijo tako, da se glasijo:
»1. Pogoji za urejanje nakupovalnega centra (objekt št. 1):
- dopustne so rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječega objekta ali dela objekta v skladu z namembnostjo območja, v skladu s pogoji odloka in pod pogoji, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za vse potrebe v objektu,
- dopustna je prizidava proti severovzhodu, tlorisnih dimenzij dolžine 128 m in širine 20 m na severozahodu, 14 m na sredini in 25 m na jugovzhodu,
- dopustna je prizidava proti zahodu, v obliki črke C, tlorisnih dimenzij na zunanji strani 65 x 105 x 54 m, kot je prikazano v grafičnih načrtih sprememb in dopolnitev ZN,
- nad manipulativnimi površinami med prizidkoma na jugovzhodni strani objekta je dopustna nadstrešnica. Prizidka in nadstrešnica so poravnani z linijo fasade objekta A5, vzporedno s cesto C,
- višina prizidav mora biti enaka višini osnovnega objekta,
- oblikovanje prizidav in nadstrešnice mora biti v skladu z oblikovanjem osnovnega objekta,
- do izgradnje predvidenih prizidkov je na delu parkirišča dopustna začasna postavitev šotora za skladiščenje pod pogojem, da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest po normativih za vse potrebe objekta,
- pogoji za urejanje vmesnega objekta med objektoma št. 1 in št. 9:
- v enotnem volumnu objekta so vertikalne komunikacije, ki služijo za dostope v parkirno hišo, in lokali. Lokali so lahko dvoetažni, dopustna je ureditev poslovnih prostorov,
- ureditve morajo biti zasnovane tako, da omogočajo intervencijo gasilcev in reševalcev,
- dolžina objekta je 136 m, širina objekta je enaka razdalji med objektoma št. 1 in št. 9, kot je prikazano v grafičnih načrtih sprememb in dopolnitev ZN,
- višina kote pritličja mora biti usklajena z višino kote pritličja objekta št. 1. Višina strehe nad objektom ne sme presegati višine 17 m od kote urejenega terena,
- oblikovanje objekta mora biti delno transparentno,
- severozahodna fasada objekta mora biti urejena tako, da prepreči uhajanje izpušnih plinov iz objekta št. 9 v vmesni objekt.
2. Pogoji za urejanje bencinskega servisa (objekt št. 3):
- ureditev bencinskega servisa, tlorisni in višinski gabariti, razporeditev in število točilnih mest za iztakanje goriva, število in velikost rezervoarjev za gorivo, druge ureditve ter ukrepi za varovanje okolja morajo biti v skladu s predpisi za urejanje tovrstnih objektov,
- oblikovanje bencinskega servisa (materiali, barve, osvetlitev, napisi) mora biti v skladu s celostno podobo bencinskih servisov investitorja,
- do realizacije bencinskega servisa je dopustna ureditev začasnega parkirišča.
3. Pogoji za urejanje nakupovalnega centra (objekt št. 4):
- objekt je namenjen za poslovne, trgovske, gostinske, storitvene, razvedrilne in zabaviščne dejavnosti, dopustna je ureditev prostorov za rekreacijo,
- dopustne so rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječega objekta ali dela objekta v skladu z namembnostjo območja, v skladu s pogoji odloka in pod pogoji, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za vse dejavnosti v objektu,
- na jugovzhodni strani obstoječega objekta je predvidena gradnja 2. faze nakupovalnega centra pod pogoji:
- tlorisne dimenzije daljših stranic objekta v obliki črke L so 127 x 163 m, krožni rampi sta izven gabarita osnovnega objekta, kot je prikazano v grafičnih načrtih sprememb in dopolnitev ZN, dopustni so zamiki fasad v notranjost,
- etažnost objekta je P+1,
- višinske kote tal pritličja in nadstropja ter strehe morajo biti usklajeni z obstoječim objektom. Višina zgornjega roba venca je do 15 m od kote urejenega terena, višina pergol, strojnic in drugih ureditev na strehi ter jugovzhodnega dela strehe (v primeru izvedbe kino dvoran) ne sme presegati višine 17 m od kote urejenega terena,
- na strehi objekta je dopustna ureditev parkirišča in prometna povezava z objektom št. 9,
- na peš površinah med objektom št. 4 in objektom št. 9 je predvidena ureditev z mikrourbano opremo (klopi, koši za smeti, fontane ...). Nad delom peš površin je dopustna postavitev nadstrešnice višine do 17 m od kote urejenega terena. Ureditve morajo biti zasnovane tako, da omogočajo intervencijo gasilcev in reševalcev ter vzdrževanje in obnavljanje vodov gospodarske infrastrukture.«.
Črtata se 5. in 6. točka. Za 7. točko, ki postane 5. točka, se doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. Pogoji za urejanje parkirne hiše (objekt št. 9):
- parkirna hiša je namenjena za potrebe mirujočega prometa objekta št. 1 in objekta št. 4 in je lahko z mostovi povezana s parkiriščem na objektu št. 4,
- tlorisne dimenzije objekta so 185 x 70 m, na jugozahodni strani objekta sta predvideni dve krožni rampi, ki sta delno izven gabarita osnovnega objekta,
- etažnost objekta je P+3, dopustna je ureditev parkiranja na povozni strehi tretje etaže,
- višinska kota pritličja mora biti minimalno na koti 290,65 m,
- višinska kota povozne strehe objekta št. 9 mora biti usklajena z višinsko koto povozne strehe objekta št. 4,
- na strehi objekta je dopustna postavitev sončnih kolektorjev in naprav fotovoltaike. V objektu ali na strehi objekta je dopustna postavitev avtopralnice. Višina objekta je do 15 m, posamezne ureditve na strehi objekta ne smejo presegati višine 17 m od kote urejenega terena.«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pogoji za urejanje funkcionalne enote D1:
- v funkcionalni enoti so dopustne poslovne, trgovske, gostinske, storitvene, razvedrilne in zabaviščne dejavnosti, dopustni so prostori za rekreacijo,
- dopustne so spremembe namembnosti posameznega objekta v skladu z namembnostjo funkcionalne enote,
- z gradbenimi mejami ob cestah C, B3, M in D je določeno območje za gradnjo objektov,
- tlorisna velikost objektov:
- objekt št. 1: 90 x 107 m,
- objekt št. 2: 60 x 120 m,
- objekt št. 3: 120 x 100 m,
- dopustne so spremembe velikosti objektov glede na program ter spremembe velikosti objektov pod pogojem, da zazidana površina objektov ne presega 65% površine območja, ki jo določajo gradbene meje,
- višina objektov od kote urejenega terena je največ 15 m,
- dostopi so s ceste C, servisni dostop je s ceste M. Cesta M je na cesto D priključena z desnim uvozom in desnim izvozom.«.

V 26. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Predvidena je nova cesta J1 na jugovzhodni strani objekta št. 4, ki povezuje cesti I in B2. Ukine se odsek ceste J od zahodnega vogala parkirne hiše (objekt št. 9) do ceste B2 in odsek ceste I od priključka na cesto AB do nove ceste J1.«.

V 27. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Križišči cest C in D ter D in H se uredita kot krožni križišči. Z novimi ureditvami se uskladijo sosednje utrjene, peš, parkirne in zelene površine.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

V 28. členu se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Za funkcionalno ovirane je treba zagotoviti najmanj 5% parkirnih mest glede na normativno določeno število parkirnih mest.«.

V 29. členu se za drugim stavkom dodajo novi tretji, četrti in peti stavek, ki se glasijo: »Dopustne so ureditve kolesarskih stez ob cestah, kjer to prostor omogoča. Kolesarske steze se urejajo na vozišču, v nivoju pločnika, ali pa so z zelenico ločene od vozišča. Kolesarske steze morajo biti z zelenico ločene od internih prometnih, parkirnih in manipulativnih površin.«.

V 31. členu se v prvem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Ob cesti D sta izven vozišča obojestranski postajališči mestnega linijskega prevoza potnikov.«. Dosedanja drugi in tretji stavek postaneta tretji in četrti stavek.

V 32. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Urejanje ter spremembe in dopolnitve ZN morajo omogočiti ustrezno in nemoteno oskrbo vseh obstoječih in predvidenih objektov ter ureditev s komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.«.

V 33. členu se zadnji stavek četrtega odstavka nadomesti z besedilom, ki se glasi: »V primeru, da se bodo objekti gradili kasneje kot komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi, morajo biti posegi v vplivni coni voda, ki je 15 m od osi voda na vsako stran, usklajeni in v soglasju z upravljavcem. Po potrebi se vodi prestavijo izven vpliva temeljenja oziroma gabarita objekta. V primerih, da predvideni objekti segajo na obstoječe vode oziroma se jih dotikajo, se lahko le-ti zavarujejo oziroma ukinejo in prestavijo izven gabarita objekta ob soglasju upravljavca voda, pri tem pa se zanesljivost napajanja ne sme zmanjšati.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»V predvidenih objektih je treba zagotoviti učinkovito rabo vseh vrst energije in rabo obnovljivih virov energije, v skladu z veljavnimi predpisi in z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije. Za gretje, hlajenje in prezračevanje objektov ter pripravo tople vode in vseh vrst električne energije je treba najmanj 25% moči zagotoviti z uporabo enega ali več virov obnovljive energije. Naprave za njihovo proizvodnjo se lahko nameščajo v objekte, na strehe objektov ob upoštevanju določene max. višine ali pa ob objekte v okviru gradbenih meja objektov.«.

V 34. členu se za osmim odstavkom dodajo novi deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo:
»Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene v skladu s predpisi. Parkirišča morajo biti urejena z dvignjenimi robniki in odvodnjavana preko standardiziranih lovilcev olj.
V funkcionalni enoti B se zaradi gradnje 2. faze objekta št. 4 zavaruje obstoječ kanal padavinske odpadne vode na odseku pod objektom in prestavi kanal komunalne odpadne vode na severno stran objekta.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.«.

V 35. členu se za sedmim odstavkom dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita:
»Požarna varnost na severnem delu funkcionalne enote B se zagotavlja iz interne hidrantne mreže, vezane na obstoječ vodohran ob cesti AB.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca vodovoda za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.«.

V 36. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Pogoji za oskrbo s plinom v funkcionalnih enotah A3, B in D1:
1. Za ogrevanje objektov, pripravo sanitarne tople vode in tehnologijo se objekti priključijo na sistem zemeljskega plina - glavno srednjetlačno distribucijsko plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 1 bar. Zmogljivost obstoječega glavnega srednjetlačnega plinovodnega omrežja zadošča za priključitev in oskrbo objektov z zemeljskim plinom.
2. Priključevanje objektov:
- funkcionalna enota A3: objekt št. 2 se priključi na obstoječ glavni srednjetlačni plinovod PE 110 S 1062 po cesti H,
- funkcionalna enota B: 2. faza objekta št. 4 se naveže na priključni plinovod PE 110 za obstoječ objekt. Prizidava objekta št. 1 se oskrbuje iz interne instalacije obstoječega objekta. Objekt št. 9 je dopustno priključiti na obstoječ glavni srednjetlačni plinovod PE 225 S 1000 po cesti D,
- funkcionalna enota D1: za priključitev novo predvidenih objektov je treba izvesti od glavnega plinovoda PE 225 S 1000 po cesti D nov glavni plinovod DN 100 po cesti C in DN 50 po cesti M s priključnimi plinovodi do objektov,
- priključni plinovodi se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi objekta. Neposredno za zaporno pipo se vgradi regulacijski sklop.
3. Zaščito obstoječega omrežja in prestavitve tangiranega omrežja izven vplivnega območja gradnje objektov se projektira in izvaja skladno z geotehničnimi pogoji in usmeritvami za posege na območju VP 1/2. Predvidena je prestavitev:
- glavnega srednjetlačnega plinovoda PE 160 S 1030 po cesti B2 iz vplivnega območja 2. faze gradnje objekta št. 4,
- priključnega plinovoda objekta št. 1 v funkcionalni enoti B,
- glavnega srednjeročnega plinovoda PE225 S1000 v pločnik ceste D.
4. Pri projektiranju plinovodnega omrežja in priključnih plinovodov za priključitev objektov na distribucijsko plinovodno omrežje je treba upoštevati Programsko rešitev plinovodnega omrežja za območje VP - 1/2 - II. faza, št. R-30-P/7, december 2001, Energetika Ljubljana, d.o.o.
5. Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 25/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.«.

V 37. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»V funkcionalni enoti B se na mestu gradnje 2. faze objekta št. 4 ukine obstoječ visokonapetostni električni vod in nadomesti z novo električno povezavo do elektro jaška ob cesti D, na katero je vezana predvidena transformatorska postaja v objektu parkirne hiše (objekt št. 9).«.

V 38. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Predvidena je gradnja optičnega telekomunikacijskega omrežja s priključki na obstoječe in predvidene objekte.«.

V 39. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Javna razsvetljava mora biti izvedena s tipizirano opremo na območju MOL, po zahtevah pravil za cestno razsvetljavo PR 5-2. Interna razsvetljava zunanjih površin na posamezni gradbeni parceli mora biti oblikovana enotno. Javna in interna razsvetljava morata biti energetsko učinkoviti in morata upoštevati usmeritve glede varstva okolja pred vsiljeno svetlobo.«.

V 41. členu se za petim odstavkom dodajo novi šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»Del območja urejanja VP 1/2 Rudnik je poplavno ogrožen, zato je treba pri načrtovanju upoštevati ukrepe za zmanjšanje ranljivosti načrtovanih objektov in pred gradnjo izvesti omilitvene ukrepe, ki so predvideni v Hidrološko-hidravlični študiji vodnega režima za del območja VP 1/2 Rudnik (izdelal Inženiring za vode, d.o.o., v aprilu 2010 pod št. B18-FR/09).
Odvodni jarek ob cesti B2 je treba urediti in ga povezati z vtokom v pokriti jarek Kovačevega grabna ob cesti C. Objekti ne smejo segati v priobalni pas, ki je pri vodotokih 2. reda 5 m od vodnega zemljišča, oziroma so dopustni posegi v skladu z Zakonom o vodah.
Za ohranjanje poplavne varnosti območja je treba redno vzdrževati vse vodotoke in jarke. Padavinske vode z utrjenih površin je treba prioritetno ponikati, pri čemer morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih površin. Če ponikanje ni možno (kar mora biti razvidno iz hidrogeološkega poročila), je možno padavinske vode speljati v vodotoke in odvodne jarke. Pri neposrednem ali posrednem odvajanju odpadnih padavinskih voda v vodotoke in odvodne jarke je treba preveriti sposobnost obstoječih odvodnikov glede prevajanja dodatnih vodnih količin ter podati rešitve za preprečevanje negativnih vplivov. Pred iztokom odpadnih padavinskih vod v odvodnike je treba zagotoviti zadrževanje.
Za vse posege na območju urejanja VP 1/2 Rudnik, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je treba pred pričetkom del pridobiti vodno soglasje.«.

V 44. členu se v zadnjem odstavku doda nov zadnji stavek, ki se glasi: »Za potrebe gašenja požara je v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) dopusten odvzem 10 l/s vode za čas dveh ur iz javnega vodovodnega omrežja, vso ostalo vodo do zahtevanih količin za gašenje posameznega požara se zagotavlja v bazenih za požarno vodo za delovanje sprinkler sistemov ter internega zunanjega in notranjega hidrantnega omrežja.«.

V 45. členu se v prvem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Tlorisni gabariti objektov št. 1 in 2 v funkcionalni enoti A3 ter 2. faze objekta št. 4 in prizidkov objekta št. 1 v funkcionalni enoti B so lahko manjši, kot je prikazano v grafičnih načrtih sprememb in dopolnitev ZN, ne smejo pa biti večji.«.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»Dopustna so odstopanja prometnih ureditev zaradi ustreznejših in racionalnejših rešitev. Odstopanja in nove rešitve morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
Dopustne so spremembe lokacij postajališč mestnega linijskega prevoza potnikov in ureditve novih postajališč ob osnovnem cestnem omrežju, v skladu s progami mestnega linijskega prevoza potnikov in zagotavljanjem ustrezne peš dostopnosti do objektov in ureditev v območju zazidalnega načrta.
Odstopanja pri trasah komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras, zmogljivosti in dimenzioniranja posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav zaradi ustreznejše in racionalnejše izvedbe, napajanja in izrabe prostora.
Pri spremembah velikosti objektov, zunanjih in prometnih ureditev je treba preveriti usklajenost s komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter jo po potrebi zavarovati oziroma prestaviti, pri tem pa se ne sme poslabšati zanesljivost napajanja.«.

V 48. členu se pika na koncu nadomesti z vejico in doda nova sedma alineja, ki se glasi:
»- upravljavci gospodarske javne infrastrukture in interne infrastrukture so dolžni poškodbe na infrastrukturi in objektih, ki nastanejo zaradi nestabilnega barjanskega terena oziroma neustrezne gradnje in vzdrževanja, sproti sanirati tako, da je zagotovljena varnost infrastrukture, objektov in uporabnikov.«.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.