Na podlagi določila prvega odstavka 33. člena Energetskega zakona /EZ/ (Uradni list RS, št. 27/07 - UPB2, 70/08), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 - ZJZP) in 14. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 107/06, 112/06 in 45/10) je Občinski svet Občine Semič na 26. redni seji dne 1. 7. 2010 sprejel

Ta odlok ureja način organiziranja in izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe za proizvodnjo in dobavo toplote iz obnovljivih virov energije - lesnih sekancev v Občini Semič, še posebej pa:
- organizacijsko zasnovo izvajanja te gospodarske javne službe,
- pogoje za zagotavljanje učinkovitega izvajanja storitev lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toploto fizičnim in pravnim osebam ter pravice in obveznosti izvajalcev te gospodarske javne službe,
- pravice in obveznosti uporabnikov,
- način financiranja gospodarske javne službe,
- vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje lokalne gospodarske javne službe,
- druge elemente, ki so pomembni za razvoj in opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe.
Ta odlok je, v delu, ki se nanaša na predmet, pogoje in način organiziranja in izvajanja storitev izbirne lokalne gospodarske javne službe iz prvega odstavka, tudi koncesijski akt.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem izbirne lokalne gospodarske javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakoni in drugi državni predpisi, ki urejajo področje izvajanja lokalnih javnih služb.

V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot je določen z zakonom, ki ureja področje energetike.
Posamezni pojmi imajo v tem odloku naslednji pomen:
- biomasa je bio razgradljiva frakcija: izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva, gozdarstva in lesne industrije katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravnanju z odpadki,
- OVE: obnovljivi viri energije so viri, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo,
- daljinsko ogrevanje je distribucija in dobava toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, ki se uporablja za ogrevanje ali hlajenje prostorov in pripravo tople sanitarne vode,
- toplovodna infrastruktura so vsi objekti in naprave za proizvodnjo, distribucijo, prenos, nadzor, merjenje in odjem toplote,
- toplovodno omrežje je omrežje za proizvodnjo in distribucijo toplotne energije in ga sestavljajo proizvodni viri in naprave, primarno toplovodno omrežje, sekundarno toplovodno omrežje, priključni toplovodi in toplotne postaje,
- primarno toplovodno omrežje je omrežje, ki poteka od proizvajalca toplotne energije do posameznih naselij, na območju katerih se izvaja javna služba,
- sekundarno toplovodno omrežje so odcepi od primarnega toplovodnega omrežja do posameznih stanovanjskih hiš in drugih priključnih mest uporabnikov oziroma območij,
- priključni toplovodi so odcepi od sekundarnega omrežja do toplotnih postaj,
- toplotna postaja je naprava namenjena za pripravo in ogrevanje sanitarne tople vode ter razdelitev toplote za različne sisteme internih toplotnih naprav in je sestavljena iz zapornih, regulacijskih, varnostnih in merilnih elementov,
- uporabniške naprave so vse naprave izven toplotne postaje, ki so v lasti ali posesti uporabnika in s katerimi upravlja uporabnik ter so namenjene prenosu, razvodu, regulaciji ali zapori dovoda toplotne energije v objektu uporabnika,
- dobava toplote je prodaja toplotne energije odjemalcem,
- dobavitelj toplote je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu prodaja toplotno energijo,
- odjemalec toplote ali uporabnik storitve je fizična ali pravna oseba, ki kupuje toplotno energijo za lastne potrebe,
- dobavni pogoji so tehnično in ekonomsko opredeljene obveznosti za dobavo toplotne energije, ki zavezujejo dobavitelja in odjemalca,
- distribucija toplote je transport toplotne energije po toplovodnem omrežju.

Dejavnost proizvodnje in dobavo toplote iz obnovljivih virov energije se po tem odloku opravlja kot izbirna lokalna javna služba in obsega:
- proizvodnjo toplotne energije v napravah z visokim izkoristkom iz OVE,
- upravljanje, obratovanje in razvoj toplovodnega omrežja,
- priključevanje uporabnikov na toplovodno omrežje in
- prenos toplotne energije po toplovodnem omrežju do uporabnikov.
Naloge iz prve alineje prejšnjega odstavka obsegajo postavitev kurilnice, nabavo in postavitev naprav za proizvodnjo toplote z visokim izkoristkom na lesne sekance z vso pripadajočo tehnično opremo, ki bo zagotavljala minimalne dovoljene količine škodljivih izpustov v okolje. Zagotavljanje ustreznih energetskih virov- lesnih sekancev in upravljanje kurilne naprave za proizvodnjo toplote.
Naloga iz druge alineje prvega ostavka tega člena obsega upravljanje, razvoj in vzdrževanje toplovodnega omrežja, razvoj oskrbe s toplotno energijo, odgovornost za varnost in zanesljivost funkcioniranja toplovodnega omrežja, izvajanje potrebnih meritev ter preizkusov delovanja toplovodnega omrežja ter vodenje katastra toplovodnega omrežja.
Naloga iz tretje alineje prvega odstavka tega člena obsega izgradnjo vseh elementov toplovodnega omrežja, ki so prenos toplotne energije do uporabniških naprav.
Naloga iz četrte alineje prvega odstavka tega člena obsega obratovanje in s tem povezano zagotavljanje in prodajo toplotne energije uporabnikom skladno s tarifnim sistemom.
Izvajalec javne službe mora poleg nalog prvega odstavka tega člena izvajati tudi vse druge naloge in dejavnosti, ki so z javno službo neločljivo povezane.

Izbirna lokalna gospodarska javna služba za proizvodnjo in dobavo toplote (v nadaljevanju: javna služba) se v Občini Semič (v nadaljevanju: občina) opravlja na podlagi oddaje koncesije, ki se podeli z javnim razpisom izbranemu koncesionarju.

Javna služba se v občini opravlja v kraju Semič.
Dolžina toplovoda se določi na osnovi Študije daljinskega ogrevanja in kazalcev ekonomske ustreznosti potrebne investicije za izgradnjo glede na izražen interes potencialnih uporabnikov.

Uporabniki storitev javne službe so pravne in fizične osebe, ki so lastniki ali investitorji objektov na območju občine, določenem v prejšnjem členu in ki sklenejo s koncesionarjem ustrezno pogodbo o priključitvi na toplovodno omrežje in o oskrbi s toplotno energijo.
Uporaba storitev javne službe v občini ni obvezna, je pa priporočljiva, saj za proizvodnjo toplote 100% uporablja OVE in je tudi stroškovno ugodnejša kot toplota proizvedena iz fosilnih goriv.
Uporaba storitev je obvezna za:
- objekte v lasti občine.

Predmet koncesije je javna služba, v obsegu, določenem v 4. in 6. členu tega odloka.
V okviru prvega odstavka tega člena koncesionar izvaja javno službo v objektih in z napravami toplovodnega omrežja, ki jih bo sam zgradil.

Koncesionar je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije.
Za koncesionarja je lahko izbrana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- razpolaga z ustreznimi kapacitetami za postavitev toplovodne infrastrukture za proizvodnjo in dobavo toplotne energije,
- razpolaga z ustrezno licenco za opravljanje energetske dejavnosti in
- predloži celovit projekt izgradnje toplotnega omrežja za območje izvajanja javne službe, načrt vzdrževanja navedenega omrežja ter načrt priključevanja že izgrajenih objektov na toplotno omrežje.
Podrobnejša merila se določijo v javnem razpisu za oddajo koncesije. Razpis se izvaja po ZJN in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Koncesionar ima naslednja javna pooblastila:
- v upravnem postopku izdaja soglasja za priključitev, na toplovodno omrežje, skladno z določbo drugega odstavka 71. člena EZ-UPB2 (Uradni list RS, št. 27/07) in EZ-D (Uradni list RS, št. 22/10),
- v upravnem postopku daje soglasje, da ni možna priključitev v primeru določila drugega odstavka 6. člena in prve alineje 7. člena tega odloka,
- daje soglasja v postopkih za pridobitev dovoljenj za posege v prostor in okolje, ki zadevajo toplovodno omrežje, skladno z določbo 48. člena EZ-UPB2 in EZ-D,
- sprejme Splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja, ki morajo biti skladni z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo po predhodnem soglasju vlade.
V okviru svoje pristojnosti prvega odstavka izdaja koncesionar soglasja h gradbeni dokumentaciji, soglasje h gradnji in priključitvi in soglasje k uporabnemu dovoljenju ali k povečani uporabi uporabnikovih toplotnih naprav.

Javno službo mora koncesionar izvajati neprekinjeno in jo lahko začasno ali trajno prekine le v primerih določenih v prvem odstavku 19. člena tega odloka.
Koncesionar mora pri svojem delovanju upoštevati določbe Energetskega zakona, in sicer: 46. člen, 46.a člen in 47. člen EZ-UPB2 in EZ-D (Uradni list RS, št. 27/07 in 22/10).
Pripravi predlog tarifnega sistema cen javne službe, skladen s 97. členom EZ-UPB2 in drugimi predpisi in ga javno objavi, ko pridobi zanj soglasje od Občinskega sveta Občine Semič.
Izdela sistemska obratovalna navodila, kjer se zlasti določi:
- tehnične in druge pogoje za varno obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s toploto,
- postopke za obratovanje omrežij v kriznih stanjih,
- tehnične in druge pogoje za priključitev na omrežje.

Začetek in čas trajanja koncesije se določita v koncesijski pogodbi, pri čemer čas trajanja koncesije ne sme biti krajši od 25 let. Koncesionar je dolžan začeti z izvajanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
Po preteku časa trajanja koncesije se pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, koncesija lahko podaljša na podlagi aneksa h koncesijski pogodbi.
Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena najmanj 1 leto pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, v veljavo pa stopi najprej ob izteku tega roka.

Izbira koncesionarja se izvede z javnim razpisom za podelitev koncesije za opravljanje javne službe.
Na podlagi dokončne odločbe o izbiri koncesionarja, sklene župan z izbrano osebo koncesijsko pogodbo.
Koncesionar je edini izvajalec javne službe na območju, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba.

Toplovodno omrežje z vsemi objekti mora izpolnjevati predpisane tehnične normative ali druge pogoje, s katerimi se zagotavlja njihovo nemoteno delovanje ter varnost ljudi in premoženja.
Koncesionar je dolžan zgraditi ustrezno število objektov in naprav toplovodnega omrežja, ki so potrebni za kvalitetno izvajanje javne službe v občini. Število oziroma obseg obveznosti in način financiranja izgradnje navedenih objektov in naprav se določi v koncesijski pogodbi.
Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, ki jih zgradi koncesionar, so v lasti koncesionarja. V koncesijski pogodbi se določijo pogoji in čas po izteku katerega se prenese lastništvo na koncedenta.
Pri načrtovanju, vzdrževanju in gradnji toplovodnega omrežja je koncesionar dolžan uporabiti najboljše dosegljive tehnologije, predvsem pri izbiri rešitev, ki naj v največji možni meri prispevajo k varovanju okolja ter zagotavljajo varnost in zanesljivost delovanja toplovodnega omrežja.
Pri izbiri tehnologije upošteva koncesionar tudi sorazmernost med tehnično izpopolnjenostjo določenega elementa ter stroški njegove uporabe.
Dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev dovoljenj za izgradnjo toplovodnega omrežja, pripravi koncesionar in jo predloži koncedentu v potrditev.
V postopku pridobivanja dovoljenj iz prejšnjega odstavka je s koncesionarjem dolžan sodelovati koncedent v okviru zakonskih omejitev in zmogljivosti svojih strokovnih služb.

Koncesionar je dolžan investicijsko in tekoče skrbeti za vzdrževanje toplovodnega omrežja in z njim povezane infrastrukture tako, da je zagotovljeno nemoteno ter varno izvajanje javne službe.
Koncesionar mora svoje delovanje organizirati in opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov o motnjah pri dobavi toplote in da na zahtevo uporabnika, motnjo, ki mu onemogoča odjem toplote v ustrezni količini in kakovosti, odpravi takoj, oziroma najkasneje v roku, ki ga določajo splošni pogoji dobave toplote.
Uporabnik je dolžan koncesionarja nemudoma obvestiti o vseh okvarah, spremembah ali nepravilnostih na uporabniških napravah in na napeljavi znotraj objektov, ki bi lahko vplivali na varnost ali nemoteno izvajanje javne službe.

Uporabniki na območju občine, kjer se izvaja javna služba, imajo pravico do priključitve na toplovodno omrežje in uporabo storitev javne službe pod enakimi pogoji brez diskriminacije.

Za priključitev na toplovodno omrežje mora uporabnik pridobiti soglasje za priključitev, skladno z določbo druge alineje 10. člena tega odloka.
Soglasje za priključitev izda v upravnem postopku koncesionar uporabniku, ki izpolnjuje zahteve, določene v 71. členu EZ-UPB2 in v splošnih pogojih.
V primeru kršitve pravice uporabnika iz drugega odstavka tega člena, lahko uporabnik vloži pritožbo na župana občine, ki odloči o njegovi pravici in koncesionarju naloži ustrezno ravnanje.

Z uporabnikom, ki je pridobil ustrezno soglasje za priključitev na toplovodno omrežje je koncesionar dolžan skleniti ustrezno pogodbo o dobavi toplote.
V primeru kršitve obveznosti koncesionarja iz prejšnjega odstavka lahko uporabnik zahteva, da župan občine z upravno odločbo odloči o njegovi pravici in naloži koncesionarju ustrezno ravnanje.
Podrobnejša vprašanja v zvezi s pogodbo o dobavi toplote urejajo splošni pogoji iz tretje alineje 10. člena tega odloka.

Koncesionar lahko začasno ali trajno prekine storitev izvajanja javne službe uporabniku v primerih določenih v členih 75, 76 in 77 EZ-UPB2 in na način, ki ga določajo isti členi istega zakona ter določila v splošnih pogojih.
O prekinitvi izvajanja javne službe mora koncesionar pravočasno obvestiti uporabnike in sicer o predvideni prekinitvi obvestiti uporabnike v pisni obliki, v primeru, da gre za širši krog uporabnikov pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo, kot je določeno v 75. členu EZ-UPB2.

Koncesionar mora pri svojem poslovanju:
- za izvajanje javne službe voditi račun, ki je ločen od ostalih dejavnosti koncesionarja,
- pripraviti, revidirati in objaviti letne računovodske izkaze na način, kot to zahteva zakon za velike družbe, skladno z določili energetskega zakona.
Za obveznosti koncesionarja občina odgovarja le v primeru, da je koncesionar v večinski lasti občine.

Izvajanje koncesije se opravlja na podlagi lastnih prihodkov koncesionarja od prodaje toplote, sredstev koncedenta, ki jih ta pridobi za namen izvajanja javne službe skladno z določili koncesijske pogodbe, s sredstvi neposrednega vlaganja državnega proračuna ali mednarodnih finančnih virov.

Tarifni sistem je predpis, ki določa elemente za obračunavanje dobavljene toplote za različne skupine odjemalcev glede na moč, vrsto, kvaliteto in druge elemente.
Tarifni sistem se določi v skladu z določili EZ kot določa trtji odstavek 11. člena tega odloka.
Tarifne postavke so v denarni vrednosti izraženi elementi tarifnega sistema, ki omogočajo izračun cene toplote v obračunskem obdobju.
Tarifni sistem lahko določa tarifne postavke v različnih višinah odvisno od sezone in dinamike odjema.
Dobavljena toplota se obračunava na podlagi tarifnega sistema.

Koncesionar je za opravljanje koncesije koncedentu dolžan letno plačevati koncesijsko dajatev.
Koncesijska dajatev se določi na podlagi dobička koncesionarja iz dejavnosti gospodarske javne službe.
Koncesionarju lahko iz dejavnosti javne službe pripade le omejen letni dobiček. Dobiček, ki preseže določeno mejo, mora koncesionar odvesti koncedentu kot koncesijsko dajatev.
Mejna višina dobička iz prejšnjega odstavka tega člena, ki pripada koncesionarju, se opredeli v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje med koncesionarjem in koncedentom preneha:
- s prenehanjem koncesijske pogodbe,
- z odkupom koncesije,
- z odvzemom koncesije,
- s sporazumnim prenosom koncesije,
- s prevzemom koncesije v režijski obrat občine,
- v primeru stečaja koncesionarja.
Koncesijska pogodba preneha veljati:
- po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
- s sporazumno razvezo ali
- z razdrtjem.

Koncedent lahko odvzame koncesijo:
- če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo,
- če koncesionar neupravičeno prekine izvajanje javne službe za več kot 2 dni, oziroma za več kot 5 dni skupaj v koledarskem letu,
- če je koncesionar večkrat ali huje kršil določbe zakonov, predpisov, koncesijske pogodbe ali dovoljenj, izdanih na podlagi zakona,
- zaradi ponovljenih in dokumentiranih primerov neučinkovitih storitev, ogrožanja varnosti ljudi in premoženja ali nepravilnega vzdrževanja toplovodnega omrežja po izključni krivdi koncesionarja,
- če koncesionar ni vodil svojega poslovanja skladno z 20. in 23. členom,
- če koncesionar ne spoštuje tarifnega sistema in tarifnih postavk,
- če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za podelitev koncesije,
- če je v javnem interesu, da se dejavnosti oskrbe s toploto preneha izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba.
V primerih iz druge, tretje, četrte in šeste alineje prejšnjega odstavka lahko koncedent odvzame koncesijo šele, če koncesionar po pisnem opozorilu ponovi kršitve.
V primerih iz prvega odstavka lahko koncedent prevzame izvajanje javne službe v režijo občine ali pa zanjo predvidi drug način izvajanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.

Koncesijsko razmerje lahko preneha tudi na podlagi odkupa koncesije.
S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da v primeru prenehanja koncesijskega razmerja koncedent prevzame tudi vse objekte in naprave v lasti koncesionarja, ki so namenjeni izvajanju javne službe.
Podrobnejša vprašanja prevzema navedenih objektov in naprav iz prejšnjega odstavka se uredijo s koncesijsko pogodbo.

Občinska uprava Občine Semič pripravi javni razpis za izbiro koncesionarja v 30 dneh po objavi tega odloka v Uradni list RS, v skladu z Zakonom o javnih naročilih in v najkrajšem možnem času izbere koncesionarja in sklene z njim koncesijsko pogodbo za izvajanje javne službe v skladu z določili tega odloka.

Uporabniki objektov iz druge alineje drugega odstavka 7. člena so dolžni s koncesionarjem skleniti ustrezno pogodbo o priključitvi na toplovodno omrežje in o oskrbi s toplotno energijo, najkasneje v šestih mesecih po sklenitvi koncesijske pogodbe o izvajanju javne službe iz tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.