Na podlagi šestega odstavka 34. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 - ZPNačrt) in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 - ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za območje Šmartinskega jezera v Mestni občini Celje (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Državni prostorski načrt je izdelal Razvojni center PLANIRANJE, d. o. o., Celje, pod številko 243/06 v juliju 2009.

(1) Ta uredba določa nove rabe površin, ki so namenjene ureditvi turističnega območja Šmartinskega jezera z zaledjem, določa območja državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, pogoje urejanja in varstva vodnega in obvodnega prostora, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe, dopustna odstopanja in nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor in v službi, pristojni za urejanje prostora v Mestni občini Celje.

Predmet obravnave državnega prostorskega načrta za območje Šmartinskega jezera obsega pet območij:
1. območje Počitniški center,
2. območje Prireditveno-rekreacijski center,
3. območje Javno naravno kopališče,
4. območje Igrišče za golf Prešnik in
5. območje Javna infrastruktura.

(1) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so pripisane na prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, ki se nahaja v grafičnem delu državnega prostorskega načrta.
(2) V območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
1. Območje Počitniški center (6,1 ha): 501/5, 534/2, 534/3, 546/3, 550, 552, 553/1, 565/1, 566/1, 567/1, 572/2, 573/1, 574/1, 575, 576, 578, 583, 585/1, 591/1, 594, 595, 596/1, 596/2, 597, 598/1, 600/1, 600/2, 600/3, 600/3, 600/3, 600/3, 1192/11, 1194/3, 1195/4, 1195/5, 1211, vse k. o. Brezova;
2. Območje Prireditveno-rekreacijski center (4,9 ha): 1081/10, 1087/1, 1089, 1094/2, 1094/7, 1094/8, 1094/9, 1094/9, 1094/9, 1094/10, 1094/11, 1094/12, 1094/12, 1094/13, 1094/14, 1102/1, 1208/1, 1208/2, 1208/3, 1208/3, 1208/3, 1208/3, 1211, vse k. o. Brezova;
3. Območje Javno naravno kopališče (5,8 ha):
- k. o. Arclin: *68/1, 453/5,453/6, 453/12, 453/16, 53/17, 483/5, 484/1, 486/1, 486/3, 491/2, 491/3, 495/2, 497/1, 497/3, 497/6, 497/7, 501/1, 501/3, 501/4, 846/7;
- k. o. Brezova: 1211;
4. Območje Igrišče za golf Prešnik (105,4 ha):
- k. o. Ostrožno: 1/1, 1/2, 1/4, 4/1, 5, 165/3, 165/7, 165/7, 166/1, 166/2, 167, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4, 169, 170, 174/2, 177, 180, 181, 183, 184, 188, 189, 190, 191, 192, 193, 199, 201/1, 201/2, 203, 204/1, 208/3, 212, 213, 214, 215, 217, 222, 223, 224, 225, 226/1, 226/2, 226/3, 228, 229/2, 230, 230, 230, 238, 240, 240, 241/1, 241/1, 241/1, 244/1, 244/2, 247, 254/2, 254/3, 256, 263, 264, 265, 266/1, 266/2, 266/2, 280, 281/2, 281/5, 281/6, 281/7, 281/8, 282, 283, 284, 285, 286, 287/7, 288/1, 288/1, 288/2, 290/2, 298, 299, 305, 306, 307, 308, 309, 321/1, 321/2, 321/3, 321/5, 321/5, 321/6, 321/7, 321/8, 321/9, 321/10, 321/11, 322, 323/1, 323/2, 324/1, 324/2, 351, 353, 354, 358/1, 358/2, 359, 361, 362, 363/1, 363/2, 364, 365, 369/5, 369/6, 369/7, 369/8, 370, 371, 372, 373, 1140/6, 1155, 1157/2, 1164;
- k. o. Arclin: 519/1, 521, 522, 523, 524, 526/1, 846/1;
- k. o. Brezova: 1089, 1090, 1092/1, 1093/2, 1128, 1129/1, 1129/2, 1130/2, 1130/4, 1132/1, 1134, 1147/1, 1148, 1149, 1150, 1151, 1196/6, 1210, 1081/2, 1081/3, 1095;
- k. o. Šentjungert: 369, 370, 372, 373, 378, 380/1, 381, 382, 384, 384, 385/1, 386/1, 386/2, 387, 388, 389, 390, 395/5, 396/1, 396/2, 396/3, 400/1, 400/2, 406/1, 407, 407, 411, 412/4, 412/5, 412/6, 413/3, 432/4, 432/4, 448, 448, 448, 448, 448, 452, 455, 457/1, 457/2, 461, 465/1, 465/2, 468, 470, 471, 472, 475, 476/1, 477/1, 479, 481/1, 481/2, 481/3, 482/1, 482/2, 483, 484, 485, 489, 502, 503, 504, 548/1, 548/2, 1686, 1687/4, 1694/1;
- k. o. Šmartno: *137, 774, 775/1, 775/2, 776/2, 789/1, 791, 792, 795, 796, 797, 798/2, 799, 800, 801, 802, 817, 823/1, 824/1, 824/2, 827/1, 827/2, 828/2, 828/4, 829/1, 829/2, 833/1, 835, 836/2, 836/3, 837, 837, 837, 838, 839/1, 839/2, 839/3, 839/4, 840, 841, 842/1, 846, 847/1, 847/2, 848/1, 848/9, 857, 858, 859/1, 859/2, 860, 861, 862/1, 862/2, 862/3, 863, 863, 864, 865/1, 865/2, 865/3, 865/5, 867/1, 867/2, 867/3, 869/1, 869/2, 870, 871, 872/1, 872/2, 873/3, 873/3, 873/3, 873/4, 874, 874, 875/1, 875/1, 875/2, 876/2, 876/3, 876/4, 877/2, 878, 879, 886/1, 886/2, 888/2, 888/3, 888/4, 888/5, 889/1, 889/2, 889/3, 890, 891/1, 891/2, 892, 893/1, 893/1, 893/2, 893/5, 911/1, 911/2, 912/3, 912/4, 912/5, 912/7, 912/8, 912/10, 912/11, 912/11, 912/11, 912/11, 912/11, 912/12, 912/13, 912/14, 912/15, 915/3, 934/1, 935, 941, 917, 918/1, 918/2, 916, 919/1, 919/2, 915/6;
5. Območje Javna infrastruktura (4,3 ha):
- k. o. Brezova: 1093/3, 1094/9, 1211;
- k. o. Arclin: 526/1, 526/4, 526/7, 846/6, 518/1, 526/1, 526/2, 846/3.

(1) Območje Počitniški center se nameni gradnji počitniških apartmajskih hiš, hotela ali penziona, ureditvi kopališča s pregrado čez zaliv, obvodnim ureditvam pešpoti, gradnji pomolov za kopalce in priveze čolnov, gradnji parkirišč, športnih površin, objektov za gostinsko ponudbo, prenovi obstoječe kmetije in gradnji razstavno-poslovnega objekta.
(2) Območje Prireditveno-rekreacijski center se nameni ureditvi in gradnji objektov za turizem in rekreacijo, ureditvi gozdne učne poti, območja za letno sankališče, gradnji razglednega stolpa, sanitarij, senčnic in lop, prireditvenega odra, objekta za skladiščenje rekvizitov, nekaj parkirnih mest ter sanaciji obstoječih ureditev. Obstoječi objekt se rekonstruira in se nameni turističnim, rekreativnim ter gostinskim dejavnostim.
(3) Območje Javno naravno kopališče se nameni rekreaciji v naravnem okolju, kampu, prostoru za počitniške prikolice in avtodome, otroškemu ali adrenalinskemu igrišču, gradnji objektov za sanitarije, umivalnice ter gostinsko ponudbo. Obstoječe območje športnega igrišča za kotaljenje v ogromni žogi (ki se imenuje Zorb - tako imenovan zorbing) se ohrani, obstoječi kozolec se nameni turističnim dejavnostim.
(4) Območje Igrišče za golf Prešnik se nameni ureditvi golfskega igrišča in prenovi dvorca Prešnik s parkom.
(5) Območje Javna infrastruktura se nameni gradnji javne infrastrukture za razvoj turizma in rekreacije, to sta pešpot čez pregrado in pontonski most ter gradnji druge turistične infrastrukture, kot so vlečnica za smučanje na vodi s strojnico in servisni objekt.

(1) Ureditve na območju Počitniški center so:
- glavna dovozna cesta, dovozni priključki, parkirišča in pešpoti;
- počitniške apartmajske hiše v treh nizih, največ 8 pritličnih hiš in največ 15 hiš s pritličjem in eno etažo;
- parkirišča z do 150 parkirnimi mesti na površini 2 922 m2. Parkirne površine se asfaltirajo, uredijo z lovilci olja in omejijo z dvignjenimi betonskimi robniki;
- hotel ali penzion z do 30 sobami;
- parkovna ureditev s pešpotjo in ploščadmi za kopanje in sprehajanje vzdolž obale;
- kopališče z lesenimi ploščadmi in peščenim nasutjem obale;
- podvodni nasip (pregrada v zalivu), ki se zaključi pod gladino vode in se na vrhu ozeleni z obvodno samočistilno vegetacijo;
- pešpot s pomoli, ploščadmi, privezom za čolne, pomolom za pristajanje jezerske ladje, razširjenimi lesenimi terasami, prhami in klopmi;
- športne površine.
(2) Na območju iz prejšnjega odstavka postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ni dovoljena.
(3) Oblikovanje objektov in ureditev iz prvega odstavka tega člena se izvedeta po naslednjih merilih:
- pri objektih se uporabijo enako oblikovani arhitekturni elementi z dvokapno simetrično ali nesimetrično oblikovano streho. Fasade se izdelajo v kombinaciji lesenih oblog ali lesu podobnim materialom in ometa. Barve fasad se izvedejo v pastelnih barvnih odtenkih. Strehe se izvedejo v naklonu, kritine v temnih barvah;
- vsi objekti in pešpoti se izvedejo brez arhitektonskih ovir, poti so okvirno široke vsaj 1,8 m;
- obstoječa kmetija s pripadajočimi pomožnimi objekti se lahko rekonstruira v gabaritih, povečanih do 2 m. Arhitektura objektov se uskladi z arhitekturnimi elementi počitniških hiš;
- v krajinski ureditvi se ohrani mokrotni travnik z obstoječo obvodno vegetacijo. Med počitniškimi objekti se zasadi sadno drevje. Postavljanje ograj med počitniškimi objekti se ne dovoli, izvedejo se nizke žive meje avtohtonih grmovnic. Ob kmetiji se postavi lesena ali žična ograja, ki se zazeleni z avtohtonimi grmovnicami do višine 2,0 m;
- vse ureditve na bregu jezera (poti, pomoli) se izvedejo tako, da ne povzročajo erozije. Izbrani materiali morajo biti okolju primerni (les ali kamen), izbere se avtohtona vegetacija.
(4) Gabariti objektov iz prvega odstavka tega člena so:
- apartmajska hiša tip 1: višinski gabarit - pritličje, tlorisni gabarit - 7 x 10 m, streha dvokapnica;
- apartmajska hiša tip 2: višinski gabarit - pritličje in ena etaža, tlorisni gabarit - 7 x 10 m, streha dvokapnica;
- hotel ali penzion: višinski gabarit - klet, pritličje in dve etaži, tlorisni gabarit - 18 x 32 m, streha dvokapnica;
- gostinski objekt: višinski gabarit - pritličje, tlorisni gabarit - 8 x 11 m, streha dvokapnica;
- poslovno-razstavni objekt: višinski gabarit - pritličje in ena etaža, tlorisni gabarit - 11 x 14 m, dvokapna streha.

(1) Ureditve na območju Prireditveno-rekreacijski center so:
- obstoječi objekti, športne naprave in gozd se sanirajo. Odstrani se plavajoči betonski otok v jezeru;
- prek prelivnega objekta iz jezera se na obstoječih temeljih izvede premostitev;
- uredi se do 8 parkirnih mest na površini 140 m2. Parkirne površine se asfaltirajo, uredijo z lovilci olja in omejijo z dvignjenimi betonskimi robniki;
- objekti se oblikujejo z enotnimi arhitekturnimi detajli. Fasade se izdelajo v kombinaciji lesenih oblog ali lesu podobnim materialom in ometa. Barve fasad se izvedejo v pastelnih barvnih odtenkih. Strehe se izvedejo v naklonu, kritine v temni barvi;
- obstoječi zidan objekt rečnega nadzorstva se lahko rekonstruira v gabaritih, povečanih do 2 m. Arhitektura objekta se uskladi z arhitekturnimi elementi drugih objektov;
- zgradi se večnamenski prireditveni oder kot pomol na jezeru, s pomično streho in amfiteatralno urejenimi sedišči na obali. Dimenzije odra se prilagodijo reliefu terena in določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja;
- uredi se obala s pomoli za priveze čolnov in privez jezerske ladje, paviljoni in senčne ute za posedanje, sanitarije, razgledni stolp, otroško igrišče, balinišče, plezalna stena;
- trasa sankališča se določi na terenu tako, da se ohranijo posamezna večja drevesa;
- med ureditvami ob obali in drugimi ureditvami se predvidi zeleni pas, gosto zasajen z avtohtonimi grmovnicami in drevesi;
- vse ureditve na bregu jezera (poti, pomoli) se izvedejo tako, da ne povzročajo erozije. Izbrani materiali morajo biti okolju primerni (les ali kamen), izbere se avtohtona vegetacija in sanira obstoječi gozd;
- pešpot čez pregrado se izvede na podlagi pogojev, ki jih določi izvedenec geotehnične stroke. Pešpot ob jezeru se mestoma ogradi. Ograje se določijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja;
- po pešpoti na pregradi se ne dovoli vožnja s kolesi, motornimi kolesi, motorji in avtomobili. Omogočen je dostop z gradbeno mehanizacijo za potrebe vzdrževalnih del;
- dovoli se postavitev nezahtevnih objektov kot so uta, senčnica, ograje, škarpe. Njihovo oblikovanje se uskladi z oblikovanjem drugih objektov.
(2) Tlorisni gabarit objektov iz prejšnjega odstavka se določi z gabaritom in dopustnimi odstopanji. V mejah gabarita se tloris objekta oblikuje v pravokotno ali lomljeno obliko:
- objekt slaščičarna: višinski gabarit - pritličje, tlorisni gabarit - 5 x 7 m, dvokapna streha;
- servisni objekt: višinski gabarit - pritličje, tlorisni gabarit - 6 x 4 m, dvokapna streha;
- kiosk: višinski gabarit - pritličje, tlorisni gabarit 2 x 2 m, štirikapna streha;
- uta, leseni paviljoni: višinski gabarit - pritličje, tlorisni gabarit polmera 5 m, šotorasta streha;
- razgledni stolp: višinski gabarit do 12 m, tlorisni gabarit polmera 5 m, šotorasta streha.

(1) Ureditve na območju Javno naravno kopališče so:
- športno igrišče za zorbing se ohrani;
- obstoječi objekt ob igrišču za zorbing se rekonstruira ali zgradi nov pritlični objekt tlorisnih dimenzij 4 x 6 m z dvokapno streho in kritino v temni barvi;
- uredi se območje kampa z objektom za sanitarije in pomivalnico, gostinski objekt, lokacijo za počitniške prikolice in avtodome. Obstoječi kozolec se nameni za potrebe turističnih dejavnosti, sanitarij. Uredi se ploščad za servisiranje prikolic in parkirni prostor;
- uredi se do 77 parkirnih mest na površini 1504 m2. Parkirne površine se asfaltirajo, uredijo z lovilci olja in omejijo z dvignjenimi betonskimi robniki;
- podvodni nasip (pregrada v zalivu), ki se zaključi pod gladino vode, se na vrhu ozeleni z obvodno samočistilno vegetacijo;
- pešpot se uredi s pomoli, namenjenimi kopalcem in privezom za čolne, pristajanju jezerske ladje in razširjenimi lesenimi terasami s prhami ter klopmi. Pešpot se mestoma ogradi;
- kopališče se izvede z lesenimi ploščadmi in s peščenim nasutjem na obali;
- objekti se oblikujejo z enotnimi arhitekturnimi detajli. Fasade se izvedejo v kombinaciji lesenih oblog ali lesu podobnim materialom in ometa. Barve fasad se izvedejo v pastelnih barvnih odtenkih. Strehe se izvedejo v naklonu, kritine v temnih barvah;
- krajinska ureditev določa ohranjanje obstoječe obvodne vegetacije in določa zasaditev med posameznimi ureditvami z določeno vrsto avtohtonih dreves. Na območju parkirnih površin in lokacije za prikolice in avtodome se sadijo drevesne vrste, kot so lipovec, javor in ambrovec. Drevesa se sadijo kot posamezna drevesa in v skupinah;
- vse ureditve na bregu jezera (poti, pomoli) se izvedejo tako, da ne povzročajo erozije. Izberejo se okolju primerni materiali (les ali kamen), izbere se avtohtona vegetacija;
- dovoli se postavitev nezahtevnih objektov kot so uta, senčnica, ograje, škarpe. Njihovo oblikovanje se uskladi z oblikovanjem drugih objektov.
(2) Gabariti objektov iz prejšnjega odstavka so:
- objekt sanitarije, umivalnica: višinski gabarit - pritličje, tlorisni gabarit 7,5 x 7,5 m, eno- ali dvokapna streha;
- paviljon: višinski gabarit - pritličje, tlorisni gabarit premera 6 m, šotorasta ali večkapna streha;
- površina prostora za kampiranje do 1000 m2;
- površina otroškega ali adrenalinskega parka do 500 m2;
- površina za prikolice in avtodome do 2000 m2.

Ureditve na območju Igrišče za golf Prešnik so:
- gradnja golfskega igrišča z 18 luknjami;
- prenova in sprememba namembnosti dvorca Prešnik za potrebe golfskega igrišča, klubske prostore, kulturne prireditve, gostišče, prireditvene prostore in apartmaje;
- parkirišča na stavbišču dvorca Prešnik;
- dvorec Prešnik in pripadajoči park se prenovita skladno s konservatorskimi izhodišči. Nekdanja kapelica se rekonstruira ali na novo postavi na prvotni lokaciji;
- prenovi se pripadajoči park. Pri tem se obvezno upošteva osna zasnova dostopa v osi vhoda v dvorec do lokalne ceste. Na območju golfskega igrišča se v meji parka posadijo skupine dreves.
- vodotoki na območju golfskega igrišča se v celoti ohranijo;
- v gozdu, kjer so igralna polja, se ohranijo posamezna večja drevesa. Igralna polja ob gozdu se prilagodijo gozdnemu robu;
- ob cestah, pešpoteh, prehodih čez lokalne ceste in v neposredni bližini objektov se območje golfskega igrišča ogradi z žično ograjo. Višina in dolžina ograje se predpišeta v varnostnem načrtu v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja;
- na območju golfskega igrišča in ob stiku s poselitvijo se zasadijo skupine dreves. Vegetacija ob novem gozdnem robu in vegetacija ob vodotokih se sanira in dosadi;
- zasadijo se avtohtone rastlinske vrste. Vzorci in gostota saditve se prilagodijo obstoječim vzorcem in vrstni sestavi vegetacije;
- znotraj območja golfskega igrišča se dovoli postavitev lesenih paviljonov, gradnja drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dovoljena;
- zagotovi se nemoten dostop do vodnih zemljišč in po priobalnih zemljiščih.

Ureditve na območju Javna infrastruktura so:
- čez pregrado se uredi pešpot, široka do 1,80 m. Vse obstoječe merilne naprave na pešpoti v upravljanju Agencije Republike Slovenije za okolje se fizično zavarujejo v skladu s pogoji iz druge alinee prvega odstavka 25. člena te uredbe;
- pešpot čez pregrado se izvede na podlagi pogojev, ki jih določi izvedenec geotehnične stroke. Pešpot ob jezeru se mestoma ogradi. Ograje se določijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja;
- po pešpoti na pregradi se ne dovoli vožnja s kolesi, motornimi kolesi, motorji in avtomobili. Omogočen je dostop z gradbeno mehanizacijo za potrebe vzdrževalnih del;
- pontonski most dolžine 180 m se zgradi z montažno konstrukcijo iz več pontonskih elementov, premičnih dostopnih mostičkov širine do 1,60 m. Na sredini pontonskega mostu se za omogočanje vožnje čolnov izvede ločni mostiček razpona 6,0 m;
- ureditev druge turistične infrastrukture, vlečnica za smučanje na vodi in strojnica, se zgradita tako, da so nosilni stebri vlečnice postavljeni v vodno zemljišče, strojnica pa zunaj priobalnega zemljišča. Za potrebe smučanja na vodi se uredi objekt za hrambo rekvizitov, sanitarije in gostinski objekt.

Za območje državnega prostorskega načrta Mestna občina Celje zagotovi izdelavo vizualnih komunikacij in parkovne opreme. Postavitev reklamnih panojev in reklam ni dovoljena, razen v sklopu celostne podobe.

Vsa območja državnega prostorskega načrta so dostopna z obstoječih lokalnih cest. Dovozni priključki, parkirne površine in pešpoti so sestavni del ureditve območij. Priključki na lokalno cestno omrežje se izvedejo v območju državnega prostorskega načrta.

(1) Kanalizacijsko omrežje se priključi na primarno javno kanalizacijsko omrežje, katerega gradnjo zagotavlja Mestna občina Celje. Mesto priključka na primarno omrežje se izvede v območju državnega prostorskega načrta.
(2) Splošni pogoji za potek in gradnjo:
- vsi objekti znotraj območja državnega prostorskega načrta se priključijo na obstoječe in predvideno kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko omrežje in elektronsko komunikacijsko omrežje;
- vsi vodi javne gospodarske infrastrukture se uredijo po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
- če potek po javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo tudi po drugih površinah, vendar po najkrajši možni poti (razen, kjer to sploh ni dovoljeno);
- trase komunalnih in energetskih vodov se v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja medsebojno uskladijo; upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do drugih naravnih ali grajenih struktur;
- gradnja komunalnih naprav in objektov se izvaja usklajeno;
- obstoječi komunalni vodi se zaščitijo.

(1) Objekti v območju Počitniški center se priključijo na predviden vodovod DN 80 mm. Hidranti za zagotavljanje požarne varnosti se priključijo na predviden vodovod DN 80 mm.
(2) Obstoječi vodovod v območju Prireditveno-rekreacijski center se nadomesti s predvidenim vodovodom DN 80 mm. Hidranti za zagotavljanje požarne varnosti se priključijo na predviden vodovod DN 80 mm.
(3) Objekti v območju Javno naravno kopališče se priključijo na obstoječi vodovod DN 80 mm, ki zadošča potrebam pitne vode in gradnji potrebnih hidrantov za zagotavljanje požarne varnosti.
(4) V območju Igrišče za golf Prešnik se za potrebe pitne vode na igralnih poljih zgradi vodovod za oskrbo s pitno vodo, ki se priključi na obstoječi vodovod. Dvorec Prešnik se priključi na obstoječi vodovod prek obstoječega hišnega priključka, ki se po potrebi ustrezno poveča. Pred priključkom objekta se vgradi naprava za znižanje tlaka. Za namakanje golfskega igrišča se zgradi vodovod, zajem vode pa se uredi iz jezera.
(5) Objekta strojnice in servisni objekt v območju Javna infrastruktura se priključita na obstoječi vodovod.

Na vseh območjih državnega prostorskega načrta se zgradi ločen sistem kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih voda in za odvajanje padavinskih odpadnih voda.

(1) Pogoji odvajanja komunalnih odpadnih voda iz prejšnjega člena so:
- odvajanje komunalne odpadne vode se uredi s priključevanjem na javni kanalizacijski sistem,
- omrežje za odvajanje komunalne odpadne vode se priključi v območju državnega prostorskega načrta na predvideno kanalizacijsko omrežje, ki ga zagotavlja Mestna občina Celje.
(2) Objekti v območju Počitniški center, Prireditveno-rekreacijski center, Javno naravno kopališče in objekti za oskrbo strojnice in servisnega objekta v območju Javna infrastruktura se priključijo na predvideno omrežje kanalizacije za odvod odpadnih komunalnih voda, katerih lokacija je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
(3) V območju Igrišče za golf Prešnik se objekt dvorec Prešnik priključi na predvideno kanalizacijo za odvod odpadnih komunalnih voda iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Padavinske odpadne vode s strešin objektov v območjih Počitniški center in Prireditveno-rekreacijski center se priključijo na kanalizacijo za odvod padavinskih odpadnih voda, katerih podrobnejša lokacija je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta in se odvodnjavajo v jezero. Padavinske odpadne vode s povoznih površin se skozi lovilec olja odvodnjavajo v jezero.
(2) Padavinske odpadne vode s strešin objektov v območju Javno naravno kopališče, ki gravitirajo k jezeru, se po kanalizaciji za odvod padavinskih odpadnih vod iz (prejšnjega odstavka) odvodnjavajo v jezero. Padavinske odpadne vode s povoznih površin se skozi lovilec olja odvodnjavajo v jezero. Objekti, ki ne gravitirajo k jezeru, se po meteorni kanalizaciji in zadrževalnikih padavinskih odpadnih voda odvodnjavajo v vodotok.
(3) Padavinske odpadne vode s strešin dvorca Prešnik v območju Igrišče za golf Prešnik se po kanalizaciji za odvod padavinskih odpadnih voda in zadrževalnikih padavinskih odpadnih voda odvodnjavajo v vodotok.
(4) Padavinske odpadne vode s strešin objekta za oskrbo strojnice in servisnega objekta v območju Javna infrastruktura se po meteorni kanalizaciji odvodnjavajo v jezero.

(1) Napajanje z električno energijo se zagotavlja s priključki na obstoječe in načrtovano električno omrežje, ki ga zagotavlja upravljavec.
(2) Energija za napajanje objektov v območju državnega prostorskega načrta se zagotavlja na obstoječem nizkonapetostnem omrežju, ki se napaja iz obstoječih in načrtovanih transformatorskih postaj (v nadaljnjem besedilu: TP): TP Avtocamp, TP Pregrada Loče, TP Javno kopališče. TP postaje se izvedejo v kabelski izvedbi, moči 1 x 1000 kVA.
(3) Širina varovalnega pasu obstoječega 220 kV daljnovoda je 40 metrov obojestransko od osi elektroenergetskega voda, širina predvidenega 400 kV daljnovoda pa je 40 metrov obojestransko od osi elektroenergetskega voda. V območju Počitniški center se pod varovalnim pasom daljnovoda uredijo dovozne ceste in parkirišča.
(4) Na delu območja Igrišče za golf Prešnik se obstoječi prostozračni srednjenapetostni 10 kV daljnovodi kablirajo. V območju Igrišče za golf Prešnik, kjer poteka obstoječi daljnovod 220 kV in so rezervati za predviden daljnovod 2 x 400 kV, se igralna polja uredijo zunaj območja varovalnega pasu. Smeri igralnih polj se izvedejo vzporedno z varovalnim pasom daljnovoda. Energija za potrebe golfskega igrišča se zagotavlja iz obstoječih TP, nadomestnih TP Dobrovec in TP Pregrada Loče in nove TP Gorica Koželj.
(5) Javna infrastruktura, strojnica in servisni objekt se priključijo na električno omrežje na nadomestno TP Pregrada Loče.

Nove trase elektronskega komunikacijskega omrežja se izvedejo ob robovih javnih cest.

(1) Območje iz 4. člena te uredbe je določeno v prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, ki se skupaj s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, nahaja v grafičnem delu državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele iz prejšnjega odstavka so določene za javne površine, za objekte z zunanjo ureditvijo in za športne površine.
(3) Obstoječe gozdne poti in dovozne poti na kmetijska zemljišča se vključijo v območje Igrišče za golf Prešnik. Spremembe trase teh poti so dovoljene v skladu z zasnovo golfskega igrišča.

(1) Na celotnem območju državnega prostorskega načrta se pred izvedbo del zagotovijo predhodne arheološke raziskave (ekstenzivni, intenzivni, površinski in podpovršinski pregled, vrednotenje s testnimi jarki, pregled z vrtinami, geofizikalne meritve in morebitne analize aeroposnetkov).
(2) Zavarovano območje dvorca Prešnik in pripadajočega parka je vključeno v ureditev območja Igrišče za golf Prešnik.
(3) Izvede se prenova dvorca Prešnik s parkom v skladu s konservatorskim načrtom. Konservatorski načrt obsega obnovo varovanega območja dvorca z obnovo parkovnega parterja, z delno rekonstrukcijo osne zasnove s pripadajočimi elementi ter gospodarskega dela z vrtovi in pomožnimi objekti na severozahodu dvorca. Podrobna konservatorska izhodišča se izdelajo po izselitvi stanovalcev iz objekta.
(4) Kulturnovarstveni pogoji za ožje območje dvorca Prešnik:
- dostop z vhodnim portalom se ohranja na obstoječem mestu in se uporablja le za nujno dostavo z možnostjo začasnega parkiranja;
- glavno parkirišče z dovozom iz lokalne ceste se uredi na severovzhodnem delu varovanega območja, na mestu obstoječih gospodarskih poslopij; ta se lahko funkcionalno vključijo v celotno zasnovo ali pa se na njihovem mestu postavijo nova v istih gabaritih;
- gospodarski vrt na severovzhodnem delu dvorca se ohrani kot zelena površina s parterno zasaditvijo okrasnih rastlin, z osno zasnovano potjo, ki bo povezovala parkirišče in dvorec;
- obodni zidovi v gospodarskem delu se ohranijo in rekonstruirajo.
(5) Kulturnovarstveni pogoji za območje parka:
- v celoti se obnovi parterna ureditev parka pred glavnim vhodom v dvorec (natančnejša konservatorska izhodišča bodo izdelana po opravljenih raziskavah pristojnega zavoda);
- od območja parterne ureditve parka pred dvorcem do lokalne ceste se vzpostavi dostopna pot z možnostjo ureditve drevoreda (način urejanja poti, oblika drevoreda in vrsta dreves bodo določeni naknadno po opravljenih raziskavah);
- na travnatih površinah v parku je možna zasaditev skupin avtohtonih listopadnih dreves takih vrst, ki že rastejo na tem območju; število in postavitev dreves v skupinah je v takem obsegu, da se ohranijo elementi primarne oblikovanosti prostora: prevladujoče travnate površine, značilne silhuete, drevesne poteze, obvodno rastje, vedute;
- obstoječi vodotok z obvodno zarastjo na območju parka se ohrani v naravni obliki, regulacija ni dopustna;
- na načrtovanih igralnih poljih in na območju vadišča modeliranje terena ni dovoljeno, ohranjajo se ravne travnate površine;
- oblikovanje zunanjščine lesenih paviljonov je sodobno, enostavno in nevtralno;
- okoli golfskega igrišča na območju varovanega parka je transparentna žična ograja nevtralne (zelene) barve.
(6) Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo pred poškodovanjem ali uničenjem.

(1) V vseh območjih državnega prostorskega načrta se ohranja obstoječa obvodna vegetacija ob obali jezera.
(2) V območjih gozdnega roba in gozda v območju Prireditveno-rekreacijski center ter na delu območja Igrišče za golf Prešnik se ohranijo drevesa.
(3) Na odsekih, kjer dovozne poti prečkajo vodne površine, se dela izvajajo tako, da ne ogrožajo ribjih vrst in drugih vodnih organizmov.
(4) O posegih v struge vodotokov je treba vsaj sedem dni pred začetkom gradnje obvestiti Ribiško družino Celje o začetku gradnje, da izvede ali organizira intervencijski odlov rib.
(5) Z gradbenimi stroji se ne sme posegati v vodni prostor, dovoljeni se le tisti posegi, ki so potrebni za izvedbo državnega prostorskega načrta. Dela se izvajajo tako, da se ohranja povezanost vodnega prostora in prehajanje ter razvrščanje ribjih vrst. Ob betoniranju je treba preprečiti izcejanje betonskih odplak v vodo.
(6) Omilitveni ukrepi med izvajanjem del:
- zemeljska dela na vodnih in priobalnih zemljiščih se izvajajo izven razmnoževalnega obdobja in vzrejanja zaroda rib, rakov in dvoživk;
- morebitni viški zemeljskega materiala se deponirajo na vnaprej opredeljenih in z vidika varstva narave ocenjenih deponijah;
- uporabljajo se taka tehnika in pogonska sredstva ter maziva, ki so skladna s predpisi, ki urejajo emisije snovi v okolje;
- na celotnem območju se v vodna in priobalna zemljišča v okviru načrtovanih ureditev posega minimalno, prečkanja potokov se izvedejo na najožjih območjih vodnega in priobalnega zemljišča;
- na območju počitniškega centra se v celoti ohrani mokrotni travnik;
- na območju Igrišče za golf Prešnik se ne posega v meandrirajočo strugo pritoka Koprivnice v Lokrovški hosti s pripadajočim 5-metrskim pasom priobalnega zemljišča, ohrani se pas močvirnega jelševja;
- ohrani se dosedanja struktura potoka Mlaka na severozahodnem območja Igrišče za golf Prešnik in pritok potoka Koprivnica v Lokrovški hosti ter okoliška vegetacija;
- v potoku Koprivnica pod pregrado se zagotovi stalni minimalni iztok iz jezera, drenaža iz golfskega igrišča in drugih površin se skozi čistilno napravo spelje v potok.

(1) Varovanje kmetijskih zemljišč:
- zasipavanje kmetijskih zemljišč in odlaganje materiala zunaj za ta namen določenih območij ni dovoljeno;
- med gradnjo se zagotovijo dostopi do kmetijskih zemljišč in preprečijo nekontrolirani prevozi po kmetijskih zemljiščih. Poškodovane poljske poti se po končani gradnji obnovijo;
- rodovitni del prsti se za ponovno uporabo za sanacijo degradiranih ali kmetijskih zemljišč deponira ločeno od preostale prsti. Višek rodovitnega dela prsti se uporabi zunaj območja državnega prostorskega načrta po pravilih, ki veljajo za ravnanje z rodovitnim delom prsti v Mestni občini Celje;
- gradbena dela se izvajajo takrat, ko je škoda za pridelke najmanjša (pred setvijo, po spravilu).
(2) Zaradi izgube najboljših kmetijskih zemljišč za posege na njivske površine na območju Igrišče za golf Prešnik se do pridobitve gradbenega dovoljenja določijo načini nadomeščanja izgubljenih kmetijskih zemljišč z nadomestnimi zemljišči, ki jih zagotovi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Sredstva za usposobitev nadomestnih zemljišč zagotovi investitor prostorskih ureditev iz te uredbe.

(1) Poseki drevja se izvajajo izven vegetacijske sezone in po pogojih Zavoda za gozdove. Novi gozdni rob se sanira. Pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo predpisi s področja urejanja, upravljanja in varovanja gozdov. Drevje za posek se določi z ogledom pristojne službe območne enote Zavoda za gozdove.
(2) Gozdnih dreves ni dovoljeno zasipavati z viški odkopane zemlje. Viškov odkopane zemlje ni dovoljeno razprostirati po gozdnih tleh.
(3) Kar najbolj je treba ohraniti gozdne robove, skupine drevja, posamezna drevesa in obvodno gozdno rastje ter protivetrne pasove in obmejke.
(4) Novi gozdni robovi se oblikujejo in zasadijo z avtohtono vegetacijo.
(5) Gozdne dovozne poti, prekinjene zaradi gradnje golfskega igrišča, se ohranijo ali prestavijo.

(1) Pogoji za urejanje voda:
- vse ureditve v območju državnega prostorskega načrta so podrejene osnovni funkciji jezera, to je protipoplavna zaščita severnega dela Celja. Pri uporabi vodne infrastrukture za druge namene se upošteva, da ima izvajanje javnih služb prednost pred splošno rabo;
- na pregradi se postavita dva seizmična instrumenta, akcelerografa, iz 10. člena te uredbe, ki se namestita v armiranobetonski jašek in se med seboj energetsko povežeta. Prvi akcelerograf se namesti na kroni pregrade, drugi pa zunaj pregrade. Merilne naprave se fizično zavarujejo. V objektu rečnega nadzorstva se uredi komandni in kontrolni prostor. Vsi predvideni posegi, pešpot in golfsko igrišče se načrtujejo tako, da je ohranjeno opazovanje pregrade in obratovanje seizmičnih instrumentov;
- monitoring kakovosti voda se s predvidenimi ureditvami ne onemogoča, na območju mesta vzorčenja za monitoring ne sme biti nobene druge prostorske ureditve. Omogoča se dostop do mesta vzorčenja;
- morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala med gradnjo se uredijo tako, da ne povzročajo erozije in ne ovirajo odtoka zalednih voda. Po končani gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Vse površine, prizadete zaradi gradnje, se krajinsko uredijo;
- hidrološke razmere se ne spreminjajo.
(2) Pogoji urejanja za območja državnega prostorskega načrta Počitniški center, Prireditveno-rekreacijski center, Javno naravno kopališče in Igrišče za golf Prešnik:
- vsi posegi v območja državnega prostorskega načrta se od meje vodnega zemljišča, od zgornjega roba brežine vodotokov (Koprivnica, Sušnica, Brezova) in od najvišjega zabeleženega vodostaja Šmartinskega jezera (kota 266,50 mnm), odmaknejo 5 m, razen za izjeme, ki jih določajo predpisi, ki urejajo vode (pešpot, ureditev obale za kopanje, pomoli za priveze čolnov in jezerske ladje, stebri za vlečnico za smučanje na vodi);
- predvidene ureditve v vodno in priobalno zemljišče se izvedejo tako, da ne povzročajo erozije, da se zagotovi varnost pred škodljivim delovanjem voda in da nista onemogočena obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Pri načrtovanju in obratovanju predvidenih ureditev se upošteva nihanje gladine jezera;
- na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov in Šmartinskega jezera se ne dovoli gradnja objektov, ki bi preprečevali prosti prehod ob vodnem dobru;
- na območju, kjer objekti segajo na vodno in priobalno zemljišče Šmartinskega jezera (pomoli, privezi, kopališče …), se ureditve za varstvo pred erozijo urejajo sonaravno;
- z načrtovanimi ureditvami se ne sme posegati v odvajanje zalednih voda;
- na javnih površinah, zelenicah, poteh, na vodni infrastrukturi ter vodnem in priobalnem zemljišču se zagotavlja redno odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih odvrženih predmetov;
- zelenih površin v območjih državnega prostorskega načrta na priobalnem zemljišču ni dovoljeno gnojiti ali uporabljati sredstev za varstvo rastlin;
- premostitve čez potoke se načrtujejo v skladu s pogoji upravljavca in so dopustne le kot objekti javne infrastrukture. Premostitve se načrtujejo in izvedejo tako, da ne ovirajo pretoka visokih voda, plavin in prodnih nanosov, da se ne poslabša poplavna varnost okoliških območij in da se ne vpliva negativno na vodni režim in stanje voda nasploh;
- obstoječe vodne pravice na območju državnega prostorskega načrta se ohranijo.
(3) V vode se ne sme izlivati, odmetavati ali odlagati odpadkov ter snovi in predmetov, ki zaradi svoje oblike ali lastnosti lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave. Na vodnem in priobalnem zemljišču se prepove izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material ter odlagati odpadke. V površinskih vodah ter na vodnem in priobalnem zemljišču se prepove pranje vozil in drugih strojev ali naprav.

(1) Vse ureditve v državnem prostorskem načrtu se načrtujejo v odprti krajini, kjer se zagotavlja umik zaradi drugih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča.
(2) Pešpoti ob vodi, ki na vodno stran niso ograjene, se označijo z opozorilnimi napisi.
(3) V času visokih voda, ko jezero deluje kot zadrževalnik, se prepreči dostop do delov poti, ki so poplavljene, in zagotovi ustrezno obveščanje.

(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka s prašnimi emisijami in emisijami plinov gradbenih strojev med gradnjo se upoštevajo ukrepi za varstvo zraka:
- zagotovi se primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče;
- zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje prevoznih poti in odkritih površin.
(2) Za ogrevanje objektov v državnem prostorskem načrtu se zagotavlja električna energija ali plin v cisternah.

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da je prizadeta čim manjša talna površina.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omejijo ter preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine ter na kmetijske obdelovalne površine.
(3) Pri gradnji se humus odstrani in pravilno deponira.

(1) Območje državnega prostorskega načrta se opredeli s III. območjem varstva pred hrupom. Med gradnjo se ne presega mejna raven hrupa. Upoštevajo se predpisi, ki urejajo emisijske norme pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvajajo v dnevnem času skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom. Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih.
(2) Za območje Prireditveno-rekreacijski center se ob posameznih večjih prireditvah upoštevajo predpisi, ki urejajo način uporabe zvočnih naprav.
(3) V območju Javna infrastruktura hrup vlečnice ne sme presegati mejnih vrednosti hrupa, določenih s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti kazalnikov hrupa v okolju in na podlagi katerih morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa in zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje.

Pri vzdrževanju travnatih površin golfskega igrišča in na kmetijskih zemljiščih ob obali jezera se uporablja čim manjša količina pesticidov, herbicidov in gnojil (razen v priobalnem zemljišču, kjer je prepovedana uporaba pesticidov, herbicidov in gnojil). Nega igralnih površin se izvaja po vnaprej določenem programu z uporabo najustreznejših kemičnih in bioloških sredstev, ki ne vplivajo bistveno na kakovost voda.

Javna in druga razsvetljava se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se uredijo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.

Osončenje obstoječih objektov se z ureditvijo objektov in površin državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati.

Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje. Posode za odpadke se postavijo na ekološko tehnično brezhiben prostor. Koši za smeti se postavijo ob pešpoteh in ob parkirnih površinah. Posode za odpadke se dimenzionirajo in oblikujejo primerno naravnemu okolju.

(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila in hidrantnim omrežjem. Omogoči se umik na sosednja zemljišča. Na območjih vstopa v gozd se postavijo opozorilne table z navodili o varstvu pred požarom. Zaradi možnosti požara zaradi odmetavanja cigaretnih ogorkov v določenih vremenskih razmerah (suša) se na obvestilne table vnese opozorilo o požarni varnosti.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja se med gradnjo upoštevajo predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom in drugi predpisi, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.
(3) V območju Počitniški center se z odmiki med objekti preprečuje širjenje požara. V območju Prireditveno-rekreacijski center so v gozdu dovolj široke že obstoječe ceste, ki omogočajo dovoz gasilskim vozilom. V območje Javno naravno kopališče se omogoči dovoz gasilskemu vozilu po že obstoječih lokalnih cestah. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda prek hidrantnega omrežja.
(4) Na podlagi izračuna požarne obremenitve se pri projektiranju in izvedbi novih objektov upoštevajo taki materiali in njihova zaščita, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.

Vse ureditve javnih poti se načrtujejo in izvedejo tako, da omogočajo dostop funkcionalno oviranim ljudem. Izjema so le deli pešpoti, ki potekajo na strmih terenih, in premostitev čez prelivni objekt.

(1) Vsako območje iz 3. člena te uredbe je možno urejati samo zase.
(2) Pogoj za realizacijo posegov v vseh območjih državnega prostorskega načrta je zgraditev kanalizacijskega omrežja za odvod odpadne komunalne vode, ki ga zagotavlja Mestna občina Celje.
(3) Pogoj za realizacijo posegov v območjih Počitniški center, Prireditveno-rekreacijski center, Igrišče za golf Prešnik in Javna infrastruktura je zgraditev novega vodovoda ali nadomestitev obstoječega vodovoda.
(4) Pogoj za zgraditev vlečnice za vodno smučanje v območju Javna infrastruktura je pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.
(5) Pogoj za realizacijo posegov v vseh območjih državnega prostorskega načrta je zgraditev vodovodnega omrežja iz 14. člena te uredbe.
(6) Pogoj za vzpostavitev javnega naravnega kopališča je sanacija kakovosti jezerske vode v območju kopališča, ki ga zagotavlja Mestna občina Celje.

(1) Monitoring med gradnjo obsega:
- strokovni nadzor nad izvajanjem del, ki zagotavljajo minimalne vplive na vodni režim in stanje voda;
- nadzor nad viri hrupa se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo emisije hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in izvajanje meritev hrupa v času pripravljalnih in intenzivnih gradbenih del pri gradbišču najbližjih stavbah z varovanimi prostori. Obseg meritev in lokacije merilnih mest monitoringa se natančno določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Monitoring ohranjanja narave med gradnjo obsega:
- v fazi izdelave poročila o vplivih na okolje za območje Igrišče za golf Prešnik se izvede inventarizacija favne dvoživk, kačjih pastirjev, potočnih rakov, piškurjev in rib;
- na vseh območjih državnega prostorskega načrta se izvaja naravovarstveni nadzor, ki ga izvaja ustrezno strokovno usposobljeno osebje. Naravovarstveni nadzor na območju gradnje Počitniški center spremlja stanje na območju mokrotnega travnika, ki se ohrani;
- naravovarstveni nadzor na območju Igrišče za golf Prešnik med gradnjo obsega spremljanje del v bližini pritoka Koprivnice v Lokrovški hosti s pripadajočim 5-metrskim pasom priobalnega zemljišča.
(3) Monitoring po izvedbi državnega prostorskega načrta med obratovanjem:
- na območju Javno naravno kopališče se izvaja monitoring kakovosti vode v skladu s predpisi, ki urejajo kopalne vode in zdravstvene dejavnosti;
- na območju Igrišče za golf Prešnik se vzpostavi monitoring za spremljanje kakovosti vode v Sušnici dolvodno od roba golfskega igrišča ter v Koprivnici dolvodno od južnega roba golfskega igrišča. Za izvedbo monitoringa je odgovoren nosilec dejavnosti igrišča;
- po izvedbi državnega prostorskega načrta se na vsakem območju državnega prostorskega načrta preveri, ali so bili izvedeni vsi omilitveni ukrepi s področja ohranjanja narave, s posebnim poudarkom na nadzoru mirnih con. Na območju Počitniški center se preveri ohranitev območja mokrotnega travnika. Na območju Igrišče za golf Prešnik se preveri stanje vodotokov in priobalnih zemljišč na območju igrišča.

(1) Gradbišče se organizira v meji območja državnega prostorskega načrta.
(2) Poleg vseh obveznosti morajo investitorji in izvajalci med gradnjo in po njej upoštevati tudi naslednje pogoje:
- v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča vključno s prometnimi potmi med gradnjo in morebitnimi lokacijami deponij na območju državnega prostorskega načrta. Trase prometnih poti in lokacije se izberejo tako, da čim manj vplivajo na bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve;
- za potrebe gradbišč se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. Za izvedbo dodatnih začasnih dostopnih poti do gradbišča med gradnjo se upoštevajo značilnosti zemljišč in po uporabi sanirajo morebitne poškodbe;
- pred začetkom gradnje se evidentira stanje obstoječe infrastrukture. Ceste in poti, ki bodo služile prometu ali obvozu med gradnjo, se pred začetkom del ustrezno uredijo, po končanih delih pa se sanirajo morebitne poškodbe. Obnovijo ali sanirajo se poškodovani infrastrukturni objekti in naprave ter drugi objekti;
- med gradnjo se zagotovi nemotena komunalna in energetska oskrba objektov z uporabo obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektov in naprav;
- gradbišče se zavaruje tako, da sta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;
- med gradnjo se uvedejo strogi varstveni ukrepi in nadzor ter taka organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih nevarnih snovi. Ob nezgodah mora biti zagotovljeno takojšnje ukrepanje. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke;
- pred začetkom del na pregradi in po končani gradnji se opravijo geodetske meritve vertikalnih in horizontalnih premikov opazovanih reperjev na pregradi;
- za gradnjo pešpoti in uporabo mehanizacije na pregradi se pridobi mnenje izvedenca geotehnične stroke;
- med gradnjo je treba okoliško prebivalstvo sproti obveščati o poteku gradnje.

(1) Dopustna odstopanja po posameznih območjih državnega prostorskega načrta so:
- v območju Počitniški center se dovolijo odstopanja za arhitekturo počitniških objektov in hotela, vendar mora biti vsa pozidava kljub temu odraz enotnega arhitekturnega oblikovanja. Dovolijo se odstopanja v gabaritih objektov za +/- 10%. Zemeljska pregrada čez zaliv jezera, njena natančna lokacija in širina se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja;
- v območju Prireditveno-rekreacijski center in v območju Javno naravno kopališče se za vse objekte dovolijo odstopanja za tlorisni in višinski gabarit za +/- 10%. Odstopanja se dovolijo za arhitekturo prireditvenega odra in druge objekte, vendar mora biti vsa pozidava odraz enotnega arhitekturnega oblikovanja. Dimenzije prireditvenega odra se prilagodijo reliefu prostora. Parkirne površine je dovoljeno lokacijsko prestaviti do 10 m v okviru iste parcele;
- zasnova območja Igrišče za golf Prešnik se lahko s projektno dokumentacijo v okviru meje državnega prostorskega načrta spremeni tako, da se upoštevajo vse omejitve: konservatorski načrt, ki se izdela po izselitvi stanovalcev iz objekta, meja državnega prostorskega načrta, obstoječe dovozne poti na kmetijska in gozdna zemljišča, zagotovitev dostopa do vodnih in priobalnih zemljišč ter vse omejitve, ki izhajajo iz te uredbe;
- v območju Javna infrastruktura so dovoljena odstopanja v okviru tehničnih rešitev, ki so primernejše s prometno-tehničnega vidika, z vidika urejanja voda, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
(2) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi vsa druga križanja gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, če le-ta še ni zgrajena, oziroma po končani gradnji soglasje njenega upravljavca.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z uveljavitvijo te uredbe se v delu in za območje iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti v Mestni občini Celje:
- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 86/01),
- PUP Šmartinsko jezero, izdelal Razvojni center Planiranje, št. proj. 01/04, (Uradni list RS, št. 70/06),
- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za obmestni prostor Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 108/01).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.