Na podlagi četrtega odstavka 37. člena in tretjega odstavka 38. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 36/10 - uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet

Ta pravilnik določa pogoje za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo in vzdrževanje železniškega podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija - telekomunikacijsko omrežje (v nadaljnjem besedilu: železniško telekomunikacijsko omrežje), ki je potreben za varno in nemoteno odvijanje železniškega prometa v Republiki Sloveniji.

(1) Določbe tega pravilnika se uporabljajo za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo in vzdrževanje železniškega telekomunikacijskega omrežja, ki omogoča zanesljiv prenos signalov in informacij med telekomunikacijskimi napravami, med napravami za prenos govornih in podatkovnih informacij za vodenje železniškega prometa, ki imajo lastnost varnostne naprave v smislu zagotavljanja varnosti premoženja in ljudi ter prispevajo k večji kakovosti varnega in nemotenega odvijanja železniškega prometa.
(2) Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za vse druge dele železniškega telekomunikacijskega omrežja, ki nimajo varnostno relevantnih funkcij iz prejšnjega odstavka.

(1) V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
- »EIRENE« (European Integrated Railway radio Enhanced NEtwork) je projekt UIC, v okviru katerega so bile izdelane in se tudi tekoče nadgrajujejo specifikacije za funkcionalne in sistemske zahteve sistema GSM-R.
- »ES-izjava o verifikaciji podsistema« je dokument, ki ga na podlagi potrdila o verifikaciji pripravi naročnik in je pogoj za pridobitev uporabnega ali obratovalnega dovoljenja. Za strukturne podsisteme, ki imajo ES-izjavo o verifikaciji, se šteje, da so interoperabilni in da izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo zanje;
- »informacija« je vsako sporočilo, ki se prenaša po telekomunikacijskem omrežju;
- »interoperabilnost železniškega telekomunikacijskega omrežja« je sposobnost vseevropskega železniškega podsistema »vodenje-upravljanje in signalizacija - telekomunikacijsko omrežje«, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog;
- »izvajalec gradnje« je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri izvajanju pripravljalnih del na gradbišču, izvajanju gradbenih del, montažah in vgrajevanju strojnih in električnih inštalacij ter izvajanju zaključnih gradbenih del;
- »javna železniška infrastruktura« so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi;
- »motnja v železniškem telekomunikacijskem omrežju« je pomanjkljivost v delovanju železniškega telekomunikacijskega omrežja, ki bistveno ne vpliva na njegovo funkcionalnost in zato ni ogrožena varnost in urejenost železniškega prometa ter ni ovirano opravljanje prometnih ali poslovnih dejavnosti;
- »napajalna naprava« je naprava, ki železniški telekomunikacijski sistem oskrbuje s potrebno električno energijo;
- »napaka v železniškem telekomunikacijskem omrežju« je takšna pomanjkljivost v delovanju železniškega telekomunikacijskega sistema, ki vpliva na njegovo funkcionalnost in bi zaradi tega lahko bila ogrožena varnost in urejenost prometa ter deloma ovirano ali v celoti onemogočeno opravljanje prometnih ali poslovnih dejavnosti;
- »naročnik« je oseba, ki naroči projektiranje in/ali gradnjo, obnovo ali nadgradnjo podsistema. Ta oseba je lahko prevoznik, upravljavec, imetnik ali koncesionar, ki je odgovoren za izvedbo projekta, ter organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, določen v zakonu, ki ureja železniški promet;
- »pomožni telefon« je vrsta TKn, ki se uporablja ob izpadu vseh drugih govornih komunikacijskih povezav na TK-pultu;
- »potnik« je oseba, ki ima veljavno vozovnico ali jo namerava kupiti v vlaku, od trenutka, ko se nahaja na železniškem območju, ki je namenjeno potnikom, z namenom potovanja z vlakom, do trenutka, dokler po opravljenem potovanju ne zapusti železniškega območja, namenjenega potnikom;
- »prenosni medij« je snov, ki omogoča prenos informacij, z namenom medsebojne povezave dveh ali več telekomunikacijskih naprav ali sistemov;
- »prenosni sistem« je TKo, ki omogoča hkratni prenos večjega števila podatkov preko prenosnega medija;
- »progovni vodi« so vrsta telekomunikacijske povezave; potekajo vzdolž odsekov prog in se zaključujejo na vseh postajah in stalnih službenih mestih, ki so na zadevnem odseku proge;
- »proste zmogljivosti na telekomunikacijskem sistemu« so tiste zmogljivosti, ki ostanejo neizkoriščene, ko so zadovoljene vse trenutne in na isti tehnologiji temelječe načrtovane potrebe za naslednje petletno obdobje;
- »radiokomunikacije« so načini vzpostavitve komunikacije med dvema ali več točkami, pri čemer se za prenos uporabljajo radijski elektromagnetni valovi;
- »redundanca« je povečanje zanesljivosti prenosa informacije med dvema ali več točkami, ki se doseže z vzpostavitvijo dodatne, od osnovne neodvisne, prenosne poti, ali s podvojitvijo vitalnih delov naprave ali sistema ali z uporabo ustreznih protokolov;
- »sistem varnega upravljanja« pomeni organizacijo in ureditev, ki ju je vzpostavil upravljavec železniške infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti. Je sistem, s katerim se zagotavlja doseganje skupnih varnostnih ciljev in skladnost z nacionalnimi predpisi, varnostnimi zahtevami iz TSI ter skupnimi varnostnimi metodami;
- »telekomunikacijska naprava« (TKn) je naprava, ki zagotavlja določeno telekomunikacijsko storitev ali je temeljni sestavni del določenega ŽTKs;
- »telekomunikacijski pult« je vrsta TKn, ki se vgrajuje na izvršilnih prometnih delovnih mestih in omogoča vzpostavitev vseh vrst komunikacij, ki so zahtevane za delovna mesta, ki so navedena v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika;
- objave UIC so objave mednarodne železniške zveze;
- »uporabnik« je pravna ali fizična oseba, ki uporablja storitve omrežja ŽTK (ŽTKo) za potrebe svoje dejavnosti;
- »upravljavec javne železniške infrastrukture« (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
- »vitalni del« naprave je tisti del naprave, zaradi katerega ob njegovem nepravilnem delovanju ali prenehanju delovanja nepravilno deluje ali preneha delovati celotna naprava;
- »vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme« je izvršilni železniški delavec, ki je zaposlen pri upravljavcu in je usposobljen za izvajanje vzdrževalnih del v skladu z določbami predpisa, ki ureja strokovno usposobljenost izvršilnih železniških delavcev;
- »železniški telekomunikacijski sistem« je del železniškega telekomunikacijskega omrežja, ki predstavlja funkcionalno sklenjeno celoto;
- »železniško telekomunikacijsko omrežje« je funkcionalno sklenjeno omrežje, sestavljeno iz ŽTKs in TKn, ki omogoča zadovoljitev potreb po telekomunikacijskih storitvah za zagotovitev nemotenega, varnega in urejenega odvijanja javnega železniškega prometa na progah v Republiki Sloveniji, s tem ko omogoča prenos informacij in podatkov za potrebe vodenja prometa in vzdrževanja infrastrukture, prenos informacij za delavce in operativne službe, ki sodelujejo pri vodenju prometa ali vzdrževanju infrastrukture, prenos informacij za potrebe poslovnih komunikacij, prenos informacij daljinskega vodenja in upravljanja prometa ter upravljanja energetskih naprav, prenos informacij za potrebe drugih uporabnikov, ki uporabljajo železniški telekomunikacijski sistem za svojo poslovno dejavnost, povezano z železniškim prometom, in druge storitve.
(2) V tem pravilniku uporabljene kratice imajo naslednji pomen:
- »CVP« je center vodenja prometa;
- »EIRENE« (European Integrated Railway radio Enhanced NEtwork) je zmogljivo integrirano evropsko železniško radijsko omrežje;
- »EIRENE FRS« (EIRENE Functional Requirements Specifications) so specifikacije funkcionalnih zahtev EIRENE;
- »EIRENE SRS« (EIRENE System Requirements Specifications) so specifikacije sistemskih zahtev EIRENE;
- »EL« je evidenčni list;
- »ML« je merilni list;
- »ENP« je elektro-napajalna postaja;
- »GSM-R« je globalni sistem mobilnih komunikacij za potrebe železnic;
- »JŽI« je javna železniška infrastruktura;
- »PTS« je prometni telekomunikacijski sistem;
- »RDZ« so radiodispečerske zveze; sistem brezžične komunikacije, razvit posebej za potrebe železniškega prometa;
- »SIST EN« je oznaka slovenskih nacionalnih standardov, ki jih izdaja Slovenski inštitut za standardizacijo in ki prevzemajo evropske harmonizirane standarde EN;
- »SVn« je signalnovarnostna naprava;
- »SVU« je sistem varnega upravljanja;
- »TKn« je telekomunikacijska naprava;
- »TKo« je telekomunikacijsko omrežje;
- »TK-pult« je telekomunikacijski pult;
- »TSI« so tehnične specifikacije interoperabilnosti;
- »TS-Z« so tehnične specifikacije za proge in sestavne dele proge ter za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave;
- »UIC« je mednarodna železniška zveza;
- »UKV« je sistem radiokomunikacije v frekvenčnem območju ultra kratkih valov;
- »ŽAT« je železniška avtomatska telefonija;
- »ŽTKo« je železniško telekomunikacijsko omrežje;
- »ŽTKs« je železniški telekomunikacijski sistem.
(3) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu, in na njegovi podlagi izdani predpisi, drugi predpisi s področja železniškega prometa, telekomunikacij in graditve objektov.

(1) ŽTKo mora biti projektirano, grajeno, nadgrajeno, obnovljeno in vzdrževano tako, da omogoča zanesljivo, varno in nemoteno oddajanje, prenašanje in sprejemanje vseh oblik signalov, znakov, pisane besede, slike, zvoka ali sporočil, ki zagotavljajo varen in urejen železniški promet. Za zagotovitev te funkcionalnosti se lahko povezuje z drugimi telekomunikacijskimi omrežji, ki niso del JŽI.
(2) Pri projektiranju, gradnji, nadgradnji, obnovi in vzdrževanju ŽTKo je treba poleg določil tega pravilnika upoštevati zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu, in na njegovi podlagi izdane predpise, zakon, ki ureja graditev objektov, priznana tehnična pravila stroke in pogoje, določene z zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija, obvezne objave UIC, SIST EN, TSI in TS-Z ter druge tehnične predpise, ki se nanašajo na ŽTKo.
(3) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznam SIST EN standardov, ki prevzemajo harmonizirane evropske standarde, in TS-Z, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti sestavnih delov ali naprav ŽTKo z zahtevami tega pravilnika.
(4) Šteje se, da so ŽTKo in njegovi posamezni deli ali naprave skladni z zahtevami tega pravilnika, če ustrezajo določbam tega pravilnika, določbam TSI in obveznih objav UIC ter določbam SIST EN standardov in TS-Z, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti sestavnih delov ali naprav ŽTKo z zahtevami tega pravilnika.
(5) V primeru, ko gre za osebne podatke, ki se morajo varovati v skladu z zakonom, ki ureja varovanje osebnih podatkov, je pri prenosu podatkov in sporočil preko železniškega telekomunikacijskega omrežja (ŽTKo), pri dostopu do njih kot tudi pri njihovi obravnavi, obdelavi in hranjenju, potrebno zagotoviti, da strojna, sistemska in aplikativno programska oprema zagotavlja, da je uporaba podatkov v mejah pooblastil uporabnika.

V zvezi s postopki gradnje, preskušanja in obratovanja ŽTKs in TKn se poleg določb tega pravilnika uporabljajo določbe zakona, ki ureja gradnjo objektov, zakona, ki ureja varnost železniškega prometa, in podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi navedenih zakonov.

(1) Naprave ŽTKo se razvrščajo v naslednje kategorije:
- naprave prve kategorije so ŽTKs in TKn s signalnovarnostnimi funkcijami, ki s svojim delovanjem neposredno sodelujejo pri zagotavljanju varnosti in urejenosti železniškega prometa,
- naprave druge kategorije so ŽTKs in TKn brez signalnovarnostne funkcije, ki imajo varnostno relevantne lastnosti za varno in nemoteno odvijanje železniškega prometa ali zagotavljajo večjo varnost,
- naprave tretje kategorije so ŽTKs in TKn, ki nimajo signalnovarnostnih in varnostno relevantnih funkcij.
(2) Razvrstitev obstoječih ŽTKs in TKn je v skladu s prejšnjim odstavkom določena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Če tehnične lastnosti in proste zmogljivosti ŽTKo omogočajo opravljanje telekomunikacijskih storitev, se lahko te storitve opravljajo za lastne potrebe upravljavca ali kot komercialne storitve na prostem trgu telekomunikacijskih storitev, kar upravljavec uredi v pogodbenem razmerju z lastnikom JŽI.

(1) ŽTKo sestavljajo prenosni mediji, ŽTKs, TKn in terminalne naprave.
(2) Za prenos se lahko uporabljajo žični (kovinski, optični) ali brezžični mediji.
(3) V ŽTKo se lahko vgrajujejo predvsem naslednji ŽTKs in TKn s pripadajočo sistemsko programsko opremo:
- prenosni sistemi,
- kabelski sistemi,
- sistem železniške avtomatske telefonije (ŽAT),
- prometni telekomunikacijski sistem (PTS),
- sistem železniškega progovnega telefonskega omrežja,
- naprave za radiokomunikacije,
- naprave za registriranje posredovanih sporočil,
- naprave za prenos podatkov in računalniška omrežja,
- naprave za zvočno in vizualno obveščanje potnikov v realnem času,
- interfonske naprave,
- naprave za prenos in prikaz točnega časa,
- naprave za napajanje TKn,
- naprave za centralni nadzor in upravljanje telekomunikacijskega sistema,
- delilniki, inštalacije in sistem lokalnih komunikacijskih omrežij,
- ozemljila in druge naprave za zaščito telekomunikacijskih sistemov,
- videonadzorni sistemi ali
- naprave za klic v sili in potniške informacije (stebriček SOS).
(4) Terminalne naprave so:
- telefonski aparati,
- telefaksi,
- telekomunikacijski pulti (TK-pulti),
- radijske terminalne naprave,
- računalniški terminali in osebni računalniki,
- naprave za avtomatsko prodajo kart (kartomat) in
- druge terminalne naprave, ki se kot končni element vgrajujejo pri uporabnikih.

(1) Naprave, ki so sestavni del ŽTKo, morajo zagotavljati zanesljivost in razpoložljivost. Pri vseh oblikah prenosa se mora zagotavljati prednost sporočilom in obvestilom, ki se oddajajo ob nevarnosti oziroma ob ogrožanju varnosti železniškega prometa, človeških življenj ali ob nastanku večje škode na premoženju.
(2) Zanesljivost ŽTKs, ki se skladno s 6. členom tega pravilnika uvrsti v prvo ali drugo kategorijo, se zagotavlja z vzpostavitvijo redundance. Za zagotovitev redundance se lahko uporabijo tudi drugi telekomunikacijski sistemi v Republiki Sloveniji ali v tujini.
(3) Pri napravah, ki so skladno s 6. členom tega pravilnika uvrščene v prvo ali drugo kategorijo, se redundantnost zagotavlja tudi na ravni strojne in programske opreme vitalnih delov. Za posamezne vrste naprav so vitalni deli, pri katerih se zahteva redundantnost, določeni v TS-Z.
(4) Za vsak ŽTKs in TKn je zanesljivost in razpoložljivost v skladu s prvim odstavkom tega člena določena v TS-Z.

(1) Obseg in vrsta ŽTKs in TKn, ki se vgrajujejo v javno ŽTKo, se določata glede na:
- kategorijo železniške proge,
- obseg notranjega in mednarodnega prometa,
- način vodenja in upravljanja prometa,
- opremljenost prog s signalnovarnostnimi napravami,
- obstoječe prenosne medije in telekomunikacijske naprave in
- druge zahteve, ki so določene v TSI ali TS-Z in predpisu, ki ureja opremljenost postaj in postajališč.
(2) Minimalna opremljenost delovnih mest, upoštevajoč kriterije, opisane v prejšnjem odstavku, je razvidna iz priloge 2 tega pravilnika.
(3) Na TKn se lahko priključi samo terminalna oprema, ki izpolnjuje tehnične pogoje, določene v četrtem odstavku 4. člena tega pravilnika.

(1) ŽTKo ne sme v okolje vnašati nepotrebnih obremenitev, urbanističnih neskladnosti, elektromagnetnih motenj, ki bi presegale dovoljene ravni, in drugih ovir.
(2) TKn morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
- visoko stopnjo zanesljivosti delovanja, modularnost in hitro zamenljivost posameznih elementov v primeru napak,
- daljinsko upravljanje in nadzor ter minimalni obseg vzdrževanja,
- povezljivost z drugimi telekomunikacijskimi omrežji in obstoječimi napravami v ŽTKo,
- pogoje interoperabilnosti vseevropskega železniškega omrežja za TKn, ki so navedene v TSI,
- varnost naprav in ljudi ter
- odpornost na elektromagnetne motnje, ki jih povzroča okolje.
(3) Pri izvedbi TKn se mora zagotoviti tehnično-tehnološko skladnost ŽTKo oziroma njegovih delov in upoštevati pogoje, ki so določeni v četrtem odstavku 4. člena tega pravilnika.
(4) ŽTKo mora biti varno pred vdori iz drugih telekomunikacijskih omrežij.
(5) Upoštevati se morajo vplivi enosmernih in izmeničnih tokov vozne mreže na elektrificiranih progah. Izvedeni morajo biti vsi tehnični zaščitni ukrepi, s katerimi se zmanjša vpliv teh tokov na najmanjšo možno raven.
(6) Radiokomunikacijske naprave in sistemi morajo delovati na tistih frekvenčnih področjih, ki jih pristojni organ, v skladu z določbami predpisov, ki urejajo to področje, dodeli za uporabo v železniškem prometu.
(7) Pri terminalnih napravah, ki se nameščajo pri uporabnikih, se mora upoštevati njihov ergonomski in ekološki vidik. Terminalne naprave morajo ustrezati standardom, ki določajo raven elektromagnetnega sevanja in varnosti za uporabnika. Terminalne naprave morajo biti na TKn povezane tako, da je zagotovljeno nemoteno in varno delo uporabnikov.
(8) Za tehnične prostore, v katere se nameščajo ŽTKs in TKn, se morajo upoštevati določila TS-Z. Za posamezno vrsto opreme pa se morajo upoštevati tudi zahteve in priporočila proizvajalcev opreme glede klimatskih in drugih razmer. Če se v istem prostoru predvideva več vrst TKn, ki imajo različne zahteve glede okoljskih pogojev delovanja, se upoštevajo pogoji za opremo, ki določa najvišji nivo zahtev, ki pa ne sme biti nižji od zahtev, navedenih v tem pravilniku.
(9) Dostop do ŽTKs in TKn se mora izvesti tako, da je omogočen samo pooblaščenim osebam. Dostop nepooblaščenim osebam se fizično onemogoči tako, da se TKn namesti v samostojen prostor ali ohišje, ki ga je mogoče zakleniti. V primeru projektiranja novih prostorov in v primeru obstoječih prostorov, do katerih se mora omogočiti samostojen dostop tudi tretjim osebam, se uporabi tehnična rešitev s centralnim sistemom spremljanja kontrole dostopov.
(10) Upravljavec lahko odobri vgrajevanje ŽTKs ali TKn z namenom preskušanja novih tehnologij, tehničnih rešitev ali novih načinov vzdrževanja. Dovoljenje se lahko izda za omejen in lokacijsko določen obseg, na podlagi elaborata, ki določa namen, način vzdrževanja in nadzora ter čas trajanja poskusne vgradnje, in pri čemer se zagotovi, da testirana naprava ne sodeluje pri zagotavljanju varnosti in urejenosti železniškega prometa. V primeru uspešno zaključenega preskusnega obdobja lahko ŽTKs ali TKn ostanejo vgrajeni in v funkciji, če so za to izpolnjeni ostali splošni pogoji za ŽTKs ali TKn, ki so navedeni v tem členu, in posebne zahteve za ŽTKs ali TKn, ki so navedene v 9. členu tega pravilnika.
(11) Pri gradnjah, nadgradnjah, obnovah in vzdrževanju kabelskih tras se mora upoštevati tudi z načrtovanimi projekti predvidene potrebe za vse sestavne dele javne železniške infrastrukture. Prav tako se lahko upoštevajo tudi potrebe drugih zainteresiranih operaterjev telekomunikacijskih storitev, lokalnih skupnosti in izvajalcev drugih gospodarskih javnih služb v Republiki Sloveniji.
(12) Pri gradnjah, nadgradnjah, obnovah in vzdrževanju železniškega telekomunikacijskega omrežja na obstoječih postajah ali postajališčih se mora upoštevati tudi potrebe po komunikacijskih in energetskih povezavah za potrebe namestitve kartomatov in naprav za zvočno in vizualno obveščanje potnikov, če je glede na vrsto dela to smotrno.

(1) Delovna mesta izvršilnih železniških delavcev, upravljavcev na področju vodenja prometa vlakov na javni železniški infrastrukturi, se opremljajo:
- s priključkom ŽAT,
- s TK-pultom,
- z opremo za prikaz točnega časa (ura),
- s pomožnim telefonom,
- s komunikacijskim mestom,
- z dostopom do podatkovnega omrežja ali
- z ustrezno novejšo tehnično rešitvijo v skladu z razvojem tehnologije.
(2) Delovno mesto izvršilnih železniških delavcev upravljavca na področju vodenja prometa vlakov na progah, ki so opremljene s sistemom radijske zveze med strojevodjo in mestom, s katerega se vodi promet, mora imeti ob opremi, določeni v prvem odstavku tega člena, tudi ustrezno opremo, ki omogoča komuniciranje po tem sistemu.
(3) Obvezna opremljenost posameznega delovnega mesta s telekomunikacijskimi napravami iz tega člena je določena v prilogi 2 tega pravilnika.

(1) ŽAT mora biti izvedena tako, da:
- zagotavlja govorno komunikacijo uporabnikov s poslovnega področja in s področja operativnih del pri vodenju prometa, znotraj celotnega javnega železniškega omrežja v Republiki Sloveniji ter tudi na ravni mednarodnega železniškega telefonskega omrežja in z uporabniki javnega fiksnega in mobilnega telefonskega omrežja,
- omogoča druge telefonske storitve ter podatkovne komunikacije uporabnikov s poslovnega področja in področja operativnih del pri vodenju prometa znotraj celotnega javnega železniškega omrežja v Republiki Sloveniji ter tudi na ravni mednarodnega železniškega telefonskega omrežja in z uporabniki javnega telefonskega omrežja,
- je povezljiva z drugimi ŽTKs in TKn v okviru ŽTKo in združljiva z obstoječo tehnologijo ter zagotavlja daljinsko upravljanje in nadzor sistema in njegovih elementov,
- omogoča vzpostavitev zvez v dohodni in odhodni smeri brez posredovanja operaterja in
- omogoča nadgradnjo na ravni strojne in programske opreme.
(2) Shema oštevilčenja ŽAT mora biti usklajena z mednarodnimi priporočili in predpisi, ki urejajo železniško telefonsko številčno shemo, in s shemo oštevilčenja, ki jo določajo predpisi o telekomunikacijah v Republiki Sloveniji.

(1) PTS mora zagotavljati komunikacijsko podporo za potrebe delovnih mest izvršilnih železniških delavcev, ki sodelujejo pri zagotavljanju in izvajanju varnega in urejenega odvijanja železniškega prometa. PTS je sestavljen iz centralne naprave, TK-pultov in vmesnikov. Podpirati mora zlasti:
- celotno funkcionalnost za potrebe železniške progovne telefonije,
- dispečerske povezave in povezave za potrebe ENP,
- povezljivost z radiokomunikacijskimi sistemi, omrežjem ŽAT in s sistemi za avtomatsko najavo vlakov,
- terminalne postajne naprave, zlasti interfonske povezave, ozvočenje za potrebe obveščanja potnikov, ozvočenje za službene potrebe in telefonske povezave na postajnih območjih,
- priklop terminalne naprave za prenos podatkovnih informacij,
- priklop sistema za klic v sili (SOS),
- povezljivost z drugimi ŽTKs in TKn v okviru ŽTKo,
- združljivost z obstoječo tehnologijo in
- zagotavljanje daljinskega upravljanja in nadzora sistema in njegovih elementov.
Zagotavljati mora:
- funkcionalnosti telefonske centrale, potrebne za izvajanje varnega in urejenega železniškega prometa,
- vmesnik za priklop naprave za registracijo pogovorov in
- prikaz točnega časa, ki mora biti sinhroniziran z ostalimi napravami za prikaz časa, skladno s četrtim odstavkom 22. člena tega pravilnika.
(2) Vstopanje v PTS iz ŽAT omrežja ali javnega telefonskega omrežja mora biti izvedeno tako, da ni ogrožena urejenost in varnost železniškega prometa.
(3) Ozvočenje za potrebe obveščanja potnikov se skladno z določili predpisa, ki ureja opremljenost postaj in postajališč, vgrajuje na postajah in postajališčih, kjer služi za zvočno obveščanje potnikov v realnem času. Krmiljenje ozvočenja se lahko izvaja ročno preko TK-pulta ali avtomatsko.
(4) Ozvočenje se lahko izvede v okviru PTS ali kot samostojen sistem.

(1) PT se mora vgraditi povsod, kjer je vgrajen telekomunikacijski TK-pult.
(2) Zagotavljati mora govorno komunikacijo po progovnih vodih med dvema sosednjima postajama in postajami na pripadajočem odseku proge.
(3) PT morajo biti med seboj povezani na način, da je zagotovljena vsaj 99,9% razpoložljivost delovanja.
(4) Napajanje mora zagotavljati najmanj 72-urno avtonomijo delovanja PT.

(1) Napajalni sistem obsega:
- priključek napajanja iz javnega energetskega omrežja 230/400 V ≈ (primarni napajalni vir),
- napajalno napravo, ki pretvarja električno napetost iz javnega energetskega omrežja v obliko in nazivne vrednosti, kot je za ŽTKs in TKn določena v TS-Z, in
- baterije.
(2) Napajanje iz javnega energetskega omrežja se mora projektirati tako, da je zagotovljen dovod iz dveh neodvisnih javnih virov, če to omogoča javno energetsko omrežje in če je to ekonomsko upravičeno. Vsi drugi pogoji za priključitev morajo biti skladni s predpisi, ki veljajo za javne energetske priključke.
(3) Pri projektiranju napajalne naprave za napajanje ŽTKs in TKn se mora upoštevati enosmerno napajanje nazivne nizke napetosti (U < 50 V =).
(4) Napajalna naprava mora ŽTKs in TKn ob izpadu primarnega napajalnega vira zagotavljati samostojno rezervno napajanje (avtonomija), in sicer:
- najmanj osem ur, če je napajalna naprava daljinsko nadzorovana, ali
- najmanj 12 ur, če napajalna naprava ni daljinsko nadzorovana.
(5) Če je napajanje ŽTKs in TKn podprto tudi s stabilnim agregatskim virom napajanja, mora napajalna naprava omogočati najmanj enourno samostojno rezervno napajanje (avtonomijo). Pri tem je pogoj, da se agregat ob izpadu primarnega napajalnega vira vključi samodejno in omogoča tudi daljinski nadzor in upravljanje sistema. Pri ročnem zagonu agregata se mora v skladu s četrtim odstavkom tega člena zagotoviti samostojno rezervno napajanje.
(6) Napajanje s stabilnim agregatom se načrtuje glede na obseg in pomen ŽTKs ali TKn, ki so vgrajene na konkretni lokaciji ter glede na njihov vpliv na varnost in urejenost železniškega prometa.
(7) Samostojno rezervno napajanje (avtonomija) se zagotavlja z baterijskim napajanjem. Uporabljene morajo biti baterije, ki zagotavljajo samostojno rezervno napajanje, kot je določeno v četrtem odstavku tega člena, pri čemer so upoštevane vse varnostne zahteve, ki veljajo za delo z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi, in upoštevani postopki ravnanja po njihovi izločitvi iz uporabe.
(8) Uporabljati se morajo takšni tipi baterij, ki ne zahtevajo posebne ureditve prostora.
(9) Napajalni sistemi morajo omogočati nadgrajevanje, modularnost in daljinsko upravljanje ter nadzor vseh delov, ki jih sestavljajo, vključno z možnostjo daljinskega vklopa in izklopa napajalne naprave in agregata.

(1) Radiokomunikacijski sistemi se uporabljajo pri prometno operativnih delih v javnem železniškem prometu in pri drugih delih, ki so povezana z železniškim prometom, ter pri vzdrževanju javne železniške infrastrukture. Uporabljajo se lahko:
- sistemi UKV na frekvenčnih področjih, ki jih odobri pristojni organ,
- radiokomunikacijski sistemi, ki so razviti za potrebe železnic (GSM-R),
- radiokomunikacijski sistem RDZ in
- drugi radiokomunikacijski sistemi (WiMax, WiFi, ipd.).
(2) Sistem GSM-R mora v osnovi zagotavljati govorne in podatkovne komunikacijske storitve za potrebe železnic. Za ta namen se lahko povezuje z omrežji drugih železnic, javnimi mobilnimi in fiksnimi omrežji, specialnimi železniškimi sistemi (npr. sistemi za vodenje prometa) in nadzornimi sistemi.
(3) Sistem GSM-R je standardiziran sistem in mora izpolnjevati funkcionalne in sistemske specifikacije EIRENE (EIRENE FRS in EIRENE SRS).
(4) Če sistem GSM-R na neki progi ne obstaja ali še ni zgrajen, se na postajah, ki ležijo na taki progi, za govorno komunikacijo železniškega izvršilnega osebja in za komunikacijo vzdrževalnega osebja upravljavca lahko uporabljata sistema UKV in RDZ.
(5) Za pokrivanje večjih postajnih območij se lahko vgrajujejo tudi repetitorske postaje UKV.
(6) Zaradi prenosa sporočil, ki imajo vpliv na varnost in urejenost železniškega prometa, se mora za vse radiokomunikacijske sisteme zagotoviti možnost registriranja vseh prenesenih sporočil.
(7) Pri projektiranju radiokomunikacijskih sistemov se morajo upoštevati dodeljeni kanali znotraj frekvenčnih območij za železniški promet.
(8) V primeru gradnje, nadgradnje, obnove in vzdrževanja radiokomunikacijskih sistemov iz četrte alineje prvega odstavka tega člena mora biti zagotovljena združljivost z radiokomunikacijskimi sistemi iz prve in druge alineje istega odstavka tega člena, kot jo določa predpis, ki ureja elektromagnetno združljivost.

(1) Prenosni sistem se uporablja za povezovanje posameznih samostojnih TKn v ŽTKo kot funkcionalno sklenjeno celoto. Pri tem se lahko kot prenosno pot uporablja vse vrste prenosnih medijev, kot so opredeljeni v 19. členu tega pravilnika.
(2) Prenosni sistem mora biti projektiran tako, da:
- je združljiv s prenosnimi sistemi drugih železniških uprav in prenosnimi sistemi drugih domačih in tujih telekomunikacijskih sistemov,
- zagotavlja zanesljivost in razpoložljivost ter redundantnost na ravni opreme in prenosnih poti in
- omogoča daljinsko upravljanje in nadziranje do ravni terminalnega priključka.

(1) Pri projektiranju kabelskih prenosnih medijev je treba upoštevati vrste, tipe, zmogljivosti in konstrukcijo kovinskih in optičnih kablov, glede na:
- kategorijo proge,
- način polaganja kabla,
- potrebno število vodnikov glede na potrebno zmogljivost prenosa in glede na prenosni sistem in
- zunanje vplive, zlasti vpliv elektrovleke in atmosferske razelektritve.
(2) Pri projektiranju brezžičnih povezav se morajo upoštevati značilnosti širjenja elektromagnetnih valovanj in zakonodaja s področja telekomunikacij.

(1) Progovno telefonsko omrežje mora zagotavljati govorno sporazumevanje med komunikacijskimi mesti ob železniški progi in delovnimi mesti izvršilnih železniških delavcev upravljavca na področju vodenja prometa ter vzdrževalnimi službami upravljavca.
(2) Delovna mesta izvršilnih železniških delavcev vodenja prometa, kjer mora biti zagotovljena govorna komunikacija, se določijo na podlagi:
- kategorije železniške proge,
- načina vodenja in upravljanja prometa in
- opremljenosti prog s SV napravami.
(3) Komunikacijska mesta ob železniški progi se morajo projektirati v skladu z zahtevami varnostnih predpisov in TSI.
(4) Komunikacijska mesta ob progi se morajo izvesti tako, da so združljiva s PTS.
(5) Progovno telefonsko omrežje mora obsegati naslednje vrste povezav:
- čuvajniški vod: vrsta govorne povezave, ki se mora izvesti kot neprekinjeni vod in povezuje dve sosednji postaji. Nanj morajo biti priključena vsa komunikacijska mesta na progovnem odseku med postajama, stalna službena mesta ob progi in obe postaji, ki se na čuvajniški vod priključijo paralelno. Služi za opravljanje prometno-operativnih del;
- gradbeni vod: vrsta govorne povezave, ki povezuje ustrezno delovno mesto vzdrževalca prog, objektov in opreme proge, s komunikacijskimi mesti na določenem progovnem odseku in vse postaje na tem odseku. Vsi priključki morajo biti priključeni na vod paralelno;
- signalnovarnostni vod: vrsta govorne povezave, ki povezuje ustrezno delovno mesto vzdrževalca signalnovarnostnih naprav s komunikacijskimi mesti na določenem progovnem odseku in vse postaje na tem odseku. Vsi priključki morajo biti priključeni na vod paralelno;
- elektroenergetski vod: vrsta govorne povezave, ki povezuje ustrezno delovno mesto vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke s komunikacijskimi mesti na določenem progovnem odseku in vse postaje na tem odseku. Vsi priključki morajo biti priključeni na vod paralelno;
- nezgodni vod: vrsta govorne povezave, ki povezuje ŽAT-omrežje s komunikacijskimi mesti na določenem progovnem odseku in vse postaje na tem odseku. Vsi priključki morajo biti priključeni na vod paralelno. Povezava v ŽAT-omrežje je lahko avtomatska ali pa preko posredovalnega mesta;
- obratni vod: vrsta govorne povezave, ki zagotavlja neposredno povezavo med prometniki na postajah na določenem progovnem odseku.
Vse povezave se morajo zaključiti na TK-pultu in na pomožnem telefonu.
V primeru daljinskega upravljanja prometa iz CVP morajo imeti vodi iz druge, tretje, četrte in pete alineje tega odstavka povezavo do CVP.
(6) Poleg zgoraj naštetih povezav se morajo na območjih postaj, kjer se take govorne povezave uporabljajo, zagotavljati tudi naslednje vrste povezav:
- kretniški vod: izveden mora biti kot lokalni vod, ki povezuje kretniško območje in prometnika;
- uvozni/izvozni vod: izveden mora biti kot lokalni vod, ki povezuje uvozni/izvozni signal in prometnika.
(7) Pri vseh gradnjah in nadgradnjah železniških prog v Republiki Sloveniji se progovno telefonsko omrežje iz petega odstavka tega člena projektira na način, da se število vodov zmanjša tako, da:
- prometni vod nadomešča čuvajniški in nezgodni vod s funkcionalnostjo, kot je opisana v petem odstavku tega člena;
- infrastrukturni vod nadomešča gradbeni vod, signalnovarnostni vod, elektroenergetski vod in obratni vod v enoten vod s funkcionalnostjo, kot je opisana v petem odstavku tega člena.
Tudi v tem primeru se morata oba voda zaključiti na TK-pultu, na pomožnem telefonu in v CVP.
(8) Ne glede na to, ali je progovno telefonsko omrežje projektirano v skladu s petim ali sedmim odstavkom tega člena, mora biti upoštevano pravilo, da ima prometni vod (čuvajniški in nezgodni) pri vzpostavljanju povezav prednost.

(1) Naprave za registriranje telefonskih pogovorov in drugih sporočil, ki se prenašajo po ŽTKs in TKn, morajo zagotavljati njihovo kakovostno in dolgotrajno shranjevanje na primernih medijih.
(2) Omogočati morajo registracijo vseh govornih zvez in drugih sporočil, ki so v predpisu, ki določa pogoje in način organizacije železniškega prometa, določena kot obvezna za registriranje.
(3) Čas shranjevanja registriranih pogovorov in sporočil na zasedenih prometnih mestih ne sme biti krajši od 48 ur.
(4) Naprave za registriranje morajo imeti daljinsko signaliziranje stanja delovanja. Naprava ali programska oprema z enako funkcionalnostjo, ki prikazuje stanje delovanja, se mora vgraditi na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca upravljavca, ki je zasedeno 24 ur na dan in 7 dni v tednu.

(1) Naprave za merjenje časa, ki prikazujejo točen čas, se morajo vgraditi:
- na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca - prometnika, progovnega prometnika, vlakovnega dispečerja ter dispečerja stabilnih naprav električne vleke in
- na mesta, ki jih določa predpis, ki ureja opremljenost železniških postaj in postajališč.
(2) Naprava za merjenje časa iz prve alineje prejšnjega odstavka je službena ura, ki mora imeti sekundni prikaz časa.
(3) V skladu s predpisom, ki ureja opremljenost postaj in postajališč, se morajo naprave za merjenje in prikaz časa vgrajevati tudi na postajah in postajališčih. V primeru teh naprav se mora zagotavljati analogni prikaz časa.
(4) Naprave za merjenje časa, ki se uporabljajo pri krmiljenju TKn, SVn in elektroenergetskih naprav, morajo biti sinhronizirane z virom točnega časa.
(5) Vse naprave za merjenje časa morajo biti sinhronizirane z virom točnega časa. Za vir točnega časa se uporabi matično uro. Matična ura je enoten vir točnega časa, ki ga je mogoče sinhronizirati na več možnih načinov, in predstavlja vir točnega časa za vse uporabnike.

(1) Sistemi za videonadzor se lahko vgrajujejo zaradi zagotavljanja večje pasivne varnosti na peronih, v čakalnicah, tehničnih prostorih in na drugih mestih, kjer namestitev takega sistema prispeva k povečanju pasivne varnosti (npr. na nivojskih križanjih ceste in železnice, v usekih, požarno ogroženih območjih ob železniški progi).
(2) Videokamere se namestijo na način, da je zagotovljeno pokrivanje celotnega prostora, ki je namenjen za nadzorovanje. Pri namestitvi zunanjih naprav je potrebno izpolnjevati zahteve glede temperaturnih pogojev in zahteve glede odpornosti na prah.
(3) Snemalna naprava mora zagotavljati kapaciteto za predpisan čas shranjevanja posnetkov in daljinski dostop do posnetkov ter zagotavljati daljinsko upravljanje z vsemi karakteristikami naprave.
(4) Čas shranjevanja posnetkov ne sme biti krajši od 48 ur.
(5) Videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb.
(6) O izvajanju videonadzora se mora objaviti obvestilo, ki mora biti vidno in razločno, objavljeno na način, ki omogoči posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem.
(7) Pri nameščanju videonadzornih sistemov se mora upoštevati tudi druge predpise s področja železniškega prometa, ki določajo mesta nameščanja.

Sistemi za vizualno obveščanje potnikov potnikom v dejanskem času zagotavljajo informacije o prihodih in odhodih vlakov ali o njihovih nerednostih. Sistemi se nameščajo na postajah in postajališčih. Krmiljenje teh sistemov se izvaja lokalno ali centralno. Pri lokalnem krmiljenju se podatki vnašajo na prometnem mestu, pri centralnem krmiljenju gre lahko za način ročnega ali samodejnega krmiljenja. Pri ročnem centralnem krmiljenju se podatki vnašajo v sistem sprotno ali iz vnaprej pripravljenih podatkovnih zapisov, pri samodejnem centralnem krmiljenju pa se v sistem za vizualno obveščanje potnikov prometni podatki o gibanju vlakov, ki so namenjeni za obveščanje potnikov, samodejno prenašajo iz sistema za upravljanje voženj vlakov.

(1) Drugi ŽTKs in TKn so zlasti ozemljila, prenapetostne zaščite, lokalna ožičenja, kartomati, in drugi sistemi in naprave, ki niso opisani v 13. do 24. členu tega pravilnika.
(2) Pri projektiranju teh sistemov in naprav se smiselno uporabljajo določbe 11. člena tega pravilnika.
(3) Tehnične in funkcionalne zahteve drugih ŽTKs in TKn so določene v TS-Z.

Z vzdrževanjem in obnovo ŽTKs in TKn se mora zagotavljati:
- delovanje TKn v njihovi življenjski dobi,
- zmanjševanje števila napak oziroma najvišjo mogočo raven razpoložljivosti ŽTKo,
- odprava napak v rokih, ki jih predpisuje ta pravilnik, in
- podaljševanje časa delovanja ŽTKs in TKn.

Zahteve iz prejšnjega člena se zagotavljajo:
- z rednim vzdrževanjem, ki obsega dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost ŽTKs in TKn ter zagotavljajo prometno varnost. V vzdrževanje sodijo tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, nadzor nad ŽTKs in TKn, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov ŽTKs in TKn,
- z obnovo in
- s takojšnjo odpravo morebitnih motenj in napak.

(1) Vsa vzdrževalna dela se morajo načrtovati in izvajati tako, da ni ogrožena varnost železniškega prometa in da ni moten tehnološki proces izvajanja železniškega prometa.
(2) Če vzdrževalnih del ni mogoče organizirati v skladu s prejšnjim odstavkom, mora upravljavec vzdrževanje TKn in ŽTKs urediti znotraj SVU. Delo je treba načrtovati ter izvajati v času:
- zapor zaradi del na drugih objektih ali napravah,
- manjše prometne obremenitve ali
- presledkov med vožnjami vlakov.
(3) Ko vzdrževalnih posegov ni mogoče izvajati tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se TKn ali sistem ŽTK izloči iz obratovanja v času vzdrževanja. Pri tem mora upravljavec, zlasti pri izvajanju vzdrževalnih del na TKn in ŽTKs, ki so v skladu s prvim odstavkom 6. člena tega pravilnika razporejeni v prvo ali drugo kategorijo, v okviru svojih možnosti zagotoviti varno odvijanje prometa. Varno odvijanje prometa se zagotovi s tehničnimi sredstvi in z ustreznim načinom vodenja prometa.

(1) Z dnem prevzema dokumentacije o vzdrževanju upravljavec prevzema vso skrb zanjo in je odgovoren za njeno popolnost in ažurnost.
(2) V dokumentacijo iz prejšnjega odstavka se morajo sprotno vpisovati vsa opravljena dela na napravah.
(3) Vodenje, ažuriranje, hranjenje in spremljanje sprememb v tehnični dokumentaciji se opravlja v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo to področje.

Upravljavec mora vzdrževalna dela organizirati tako, da je zagotovljena največja možna varnost prometa, premoženja in ljudi.

(1) Upravljavec mora do začetka zimskega obdobja izvesti ukrepe na TKn in ŽTKs, ki služijo za komunikacijo na območju odprte proge in na postajnih območjih, ter odpraviti ugotovljene motnje, kot je to opredeljeno v SVU.
(2) Upravljavec mora upoštevati tudi določila drugih predpisov s področja železniškega prometa, ki urejajo to področje.

(1) Upravljavec mora za izvajanje vzdrževanja ŽTKo razpolagati:
- v skladu s 33. členom tega pravilnika z ustrezno usposobljenim osebjem,
- s prostori,
- z orodjem in merilno opremo,
- z rezervnimi deli in materialom ter
- z delovnimi zaščitnimi sredstvi.
(2) Upravljavec lahko za posamezna vzdrževalna dela najame zunanjega izvajalca. Upravljavec mora v tem primeru izvajati stalni nadzor nad izvajanjem del in je odgovoren za ohranjanje varnosti železniškega prometa.

(1) Upravljavec mora imeti osebje, ki je strokovno usposobljeno za vzdrževanje posamezne vrste ŽTKs in TKn.
(2) Izvršilni železniški delavci za vzdrževanje ŽTKs in TKn (vzdrževalci telekomunikacijskih omrežij in opreme) morajo izpolnjevati pogoje, določene s tem pravilnikom, s predpisom, ki ureja delovna mesta izvršilnih železniških delavcev, predpisom, ki ureja strokovno usposobljenost izvršilnih železniških delavcev, ter predpisom, ki ureja postopke preverjanja duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev.
(3) Ostali delavci, ki niso izvršilni železniški delavci in niso opredeljeni v predpisu, ki ureja strokovno usposobljenost izvršilnih železniških delavcev, vršijo pa dela, ki so urejena v predpisu, ki ureja strokovno usposobljenost izvršilnih železniških delavcev, morajo izpolnjevati pogoje, ki so opredeljeni v SVU upravljavca.

(1) Redno vzdrževanje se za naprave v njihovi življenjski dobi zagotavlja z rednimi meritvami, nadzorom in obdobnimi pregledi.
(2) Glede na tehnične možnosti posamezne TKn ali ŽTKs se ti lahko nadzirajo tudi z daljinskim sistemom nadzora, sicer pa z rednim nadzorom na napravi.
(3) TKn in ŽTKs se morajo pregledati v rednih obdobjih, ki so določena v prilogi 1 tega pravilnika. Če je proizvajalec priporočil pogostejše preglede, se to opredeli v navodilu za vzdrževanje za konkretni tip naprave. V okviru SVU upravljavec z navodilom podrobno predpiše način in pogostost izvajanja nadzora TKn in ŽTKs, način izvajanja rednega vzdrževanja ter izvajalce del in njihove odgovornosti.
(4) Za druge TKn in ŽTKs se izvajajo pregledi v obdobjih, ki so določena z navodilom za vzdrževanje.
(5) Za vodenje evidence o opravljenih pregledih je odgovoren upravljavec TKn ali ŽTKs.

(1) O ŽTKs in TKn, ki so v skladu s 6. členom tega pravilnika uvrščene v prvo ali drugo kategorijo, se mora voditi evidenca o spremljanju del, pregledih in napakah.
(2) Za vsak tip TKn in njen sestavni del mora upravljavec izdelati EL in ML. EL in ML sta osnova za redno vzdrževanje, smiselno pa se, razen terminskih rokov, uporabljata tudi za obnove in nadgradnje.
(3) EL mora vsebovati
a) na prvi strani:
- podatke o tipu TKn in njenem konkretnem delu;
- podatke o lokaciji;
- navedbo pristojne enote vzdrževanja;
- tabelarične rubrike za vpisovanje datuma izvedbe rednega pregleda po predpisanih terminih in avtorizacijo izvajalca;
b) na drugi strani:
- seznam najpomembnejših del izvajanja rednega pregleda;
- spisek potrebnega materiala, orodja ter merilnih naprav in indikatorjev;
- mesto za vpis datuma in avtorizacijo kontrolnega pregleda.
(4) ML mora vsebovati:
- podatke o tipu TKn in sestavnih delih, na katerih se izvaja meritev;
- podatke o lokaciji;
- navedbo pristojne enote vzdrževanja;
- vrednosti izmerjenih veličin.
(5) EL in ML morajo biti združeni v zbirkah za posamezen tip naprave. Podrobno vsebino EL in ML predpiše upravljavec v okviru SVU.
(6) Evidenca o spremljanju del, vseh posegih, spremembah in napakah na TKn in ŽTKs se, kjer je to tehnično mogoče, izvaja kot zapisi v datoteko zgodovine dogodkov na elektronskem mediju. Kadar to ni mogoče, se evidenca vodi v knjigi spremljanja del in pregledov, ki se nahaja pri napravi.
(7) Za vodenje evidenc je odgovoren upravljavec.

Po izteku življenjske dobe naprave, kakršno predvidi proizvajalec, se mora vzdrževanje opravljati s:
- pogostejšimi pregledi;
- preventivno zamenjavo vitalnih delov naprav.

(1) Vzdrževalci telekomunikacijskih omrežij in opreme morajo imeti zagotovljen samostojen dostop do vseh tehničnih prostorov, v katerih se nahajajo naprave, ki jih mora upravljavec vzdrževati. Če so v tehničnem prostoru nameščene tudi druge naprave, ki niso predmet vzdrževanja, nepooblaščeni delavci upravljavca v njih ne smejo posegati.
(2) O vstopu v prostore, navedene v tem členu, se vodi knjiga vstopov. Vanjo tisti, ki jim je dovoljen vstop v te prostore, vpisujejo naslednje podatke: ime in priimek osebe, podatki o času vstopa, namen vstopa in čas zapustitve prostora.
(3) Delavec upravljavca mora imeti zagotovljen samostojen dostop ali dostop v spremstvu tretje osebe tudi v prostore, ki niso tehnični prostori, če je v njih nameščena telekomunikacijska oprema, ki jo osebje upravljavca vzdržuje.
(4) V primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora biti osebje upravljavca poučeno o posebnih delovnih razmerah v teh tehničnih prostorih in ustreznih varnostnih ukrepih. V kolikor ni zagotovljena tehnična rešitev s centralnim sistemom spremljanja kontrole dostopov, lahko tretje osebe v tehnične prostore vstopajo le v spremstvu osebe, ki sme v prostor vstopati samostojno.
(5) Splošni pogoji dostopa v tehnične prostore so opredeljeni v devetem odstavku 11. člena tega pravilnika.

V zvezi z obnovo in nadgradnjo TKn in ŽTKs se poleg določil tega pravilnika uporabljajo tudi določila zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu, predpisa, ki določa pogoje in postopek za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture, in predpisa, ki ureja ugotavljanje skladnosti in izdajanje dovoljenj za vgradnjo elementov, naprav in sistemov v železniško infrastrukturo.

(1) V primeru ugotovljene ali javljene napake se mora nemudoma začeti z aktivnostmi za njeno odpravo.
(2) V primeru ugotovljene ali javljene motnje se aktivnosti za njeno odpravo lahko začnejo takrat, ko je to z vidika optimalne izrabe virov upravljavca najbolj primerno. Rok začetka odpravljanja motnje ne sme biti daljši od 72 ur.
(3) Odprave napak in motenj so predpisane v navodilu za vzdrževanje posamezne TKn ali ŽTKs.
(4) Pri odpravi imajo napake prednost pred motnjami.
(5) Pri odpravi napak imajo prednost napake na TKn in ŽTKs, ki so uvrščeni v prvo kategorijo, pred napakami na TKn ali ŽTKs, ki so uvrščeni v drugo kategorijo. Napake na TKn in ŽTKs, ki so uvrščeni v prvo ali drugo kategorijo, imajo prednost pred napakami na TKn in ŽTKs, ki so uvrščeni v tretjo kategorijo.
(6) Uporabniki TKn in ŽTKs morajo javiti napake na vnaprej znan način in po postopku, ki ga določi upravljavec.
(7) Vse javljene napake morajo biti ustrezno registrirane v skladu z načini sporazumevanja, ki so določeni v predpisu, ki določa pogoje in način organizacije železniškega prometa, kar se šteje kot dokazno sporočena napaka. Podrobnosti upravljavec predpiše v organizacijskem predpisu za to področje.
(8) Napake, ki se sporočajo po faksu ali elektronski pošti, se štejejo kot dokazno sporočene. Pošiljatelj sporočila o napaki mora v tem primeru poleg dokumenta, s katerim obvešča o napaki, shraniti tudi dokument, ki potrjuje uspešno oddajo sporočila.
(9) Upravljavec mora voditi evidenco sprejetih obvestil o motnjah in napakah, ki se hrani pet let.

(1) Od tedaj, ko je bila v skladu s prejšnjim členom napaka sporočena, pa do tedaj, ko je napaka odpravljena, ne sme preteči več kot:
- tri ure - na glavnih progah,
- šest ur - na regionalnih progah.
(2) Ob napakah, ki so posledica naravnih nesreč, izrednih dogodkov, atmosferskih praznjenj ali drugih izrednih situacij, se roki za odpravo napak podaljšajo.
(3) Ne glede na časovne omejitve, določene v prvem odstavku tega člena, mora upravljavec skrbeti, da se napako odpravi v najkrajšem možnem času.

(1) Napaka se šteje za odpravljeno, ko naprava deluje in je v primeru zasedenega delovnega mesta o tem obveščen uporabnik. Za posredovanje sporočila o odpravi napake uporabniku se smiselno uporabljajo določbe šestega, sedmega in osmega odstavka 39. člena tega pravilnika. Sporočilo o odpravi napake lahko uporabniku posreduje tudi vzdrževalni delavec osebno. Če uporabnik vodi pisno evidenco javljenih napak, vzdrževalni delavec odpravo napake, ki jo je odpravil osebno na delovnem mestu uporabnika, potrdi s svojim podpisom v tej evidenci.
(2) Upravljavec z organizacijskim predpisom podrobno določi postopek sporočanja v zvezi z nastankom in odpravo napake vsem odgovornim udeležencem.

(1) Upravljavec mora o vseh ugotovljenih in sporočenih motnjah in napakah voditi evidenco.
(2) Evidenca mora obsegati vsaj:
- datum in čas nastanka motnje ali napake,
- datum in čas prejema obvestila ali datum in čas ugotovitve motnje ali napake,
- lokacijo, kjer je motnja ali napaka nastala (postaja, kilometrski položaj proge),
- vrsto naprave ali sistema, na katerem je motnja ali napaka nastala,
- vzrok nastanka motnje ali napake in
- datum in čas odprave (nastale motnje ali napake).

Do vgradnje sistema GSM-R oziroma najdlje do roka, ki je predpisan v zakonu, ki ureja varnost železniškega prometa, se lahko uporablja obstoječi radiokomunikacijski sistem RDZ, ki je vgrajen na nekaterih glavnih progah.

(1) Do objave seznama SIST EN standardov in TS-Z, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti sestavnih delov ali naprav ŽTKo z zahtevami tega pravilnika, se za skladne štejejo tisti sestavni deli ŽTKo, ki izpolnjujejo najmanj takšne tehnične zahteve, kot so določene v prilogi 3 tega pravilnika in Odredbi o zahtevah, katerim morajo ustrezati postroji, objekti, naprave in oprema železniške proge ter železniška vozila, naprave in oprema, ki se vgrajujejo v ta vozila (Uradni list RS, št. 76/95), v kolikor niso v nasprotju s tem pravilnikom.
(2) Z dnem objave seznama SIST EN standardov in TS-Z, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti sestavnih delov ali naprav ŽTKo z zahtevami tega pravilnika, prenehata veljati priloga 3 tega pravilnika in odredba iz prejšnjega odstavka v delu, ki se nanaša na železniško telekomunikacijsko omrežje.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje železniškega telekomunikacijskega omrežja (Uradni list RS, št. 30/03).
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati:
- Tehnični pogoji za dobavo in montažo opreme za radiodispečerske zveze na območju JŽ ter posebni pogoji za radiodispečerske zveze na območju JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6-7/73),
- Pravilnik o notranjem in mednarodnem telegrafskem, telefonskem in radijskem prometu na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/86, 2/87 in 9/90),
- Navodilo za vzdrževanje telegrafsko-telefonskih vodov in linij (Službeni glasnik ZJŽ, št. 20/55),
- Navodilo o vrstah in rabi telekomunikacijskih naprav in zvez (Službeni glasnik ZJŽ, št. 46/77),
- Tehnični pogoji za železniške avtomatske teleprinterske centre (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2-3/63).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.