Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o rudarstvu (ZRud-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 13. julija 2010.

(1) Ta zakon določa pogoje za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin ne glede na to ali so v zemlji, na njeni površini ali v vodah, pogoje za opustitev njihovega izkoriščanja ter pogoje za zagotavljanje varstva in zdravja pri izvajanju del, ki so v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin ter ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Določbe tega zakona ne veljajo za:
1. raziskovanje in izkoriščanje mivke, peska in gramoza iz vodnih in priobalnih zemljišč in
2. odpravo posledic naravnih in drugih nesreč na območjih, kjer so na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, rudniki zaprti.
(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L št. 164 z dne 30. 6. 1994, str. 3).

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Rudarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem mineralnih surovin in obsega iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralne surovine ter opustitev izkoriščanja mineralne surovine.
1.1. Iskanje mineralnih surovin je geološko pregledovanje (prospekcija) terena, detajlno in zvezno geološko točkovno vzorčenje kamnin ter geološko, geokemijsko, geofizično, pedološko in geomehansko raziskovanje zemeljskih struktur, ki se opravlja z namenom najti ležišča mineralnih surovin.
1.2. Raziskovanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je ugotoviti obstoj, položaj in obliko ležišč mineralnih surovin, njihovo kakovost in količino ter pogoje za njihovo izkoriščanje.
1.3. Izkoriščanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je pridobivanje, obogatitev in uskladiščenje mineralnih surovin.
1.3.1. Pridobivanje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pride do mineralne surovine z odkopavanjem njenega ležišča ali vrtanjem vanj, da se ležišče mineralne surovine pripravi za izkopavanje oziroma črpanje, da se mineralno surovino izkoplje oziroma da se njeno črpanje izvede in da se mineralno surovino pripelje na obogatitev oziroma vključi v predelavo.
1.3.2. Obogatitev mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pridobljeno mineralno surovino predela v uporabno obliko in kakovost, kar se doseže z drobljenjem, sejanjem in ločevanjem po fizikalnih postopkih ter s postopki obdelave.
1.3.3. Skladiščenje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela za hranjenje mineralnih surovin v trdnem, razsutem, tekočem ali plinastem stanju tako na površini kot pod zemljo na način, da le-te čim manj izgube na obliki in kakovosti.
1.4. Opustitev izkoriščanja mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, ki jih je potrebno izvesti z namenom sanacije okolja, degradiranega zaradi pridobivanja, bogatenja in skladiščenja mineralnih surovin ter vzpostavitve prejšnjega stanja ali drugačne sanacije, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, da se po zapustitvi rudnika vzpostavi za opravljanje drugih dejavnosti primerna raba prostora.
2. Mineralne surovine, razen geotermičnih energetskih virov, so neobnovljivi naravni viri, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljivi.
2.1. Mineralne surovine so vse organske in neorganske naravne surovine, ki se nahajajo v trdnem, tekočem ali plinastem stanju v naravnih ležiščih, raztopinah, nanosih ali jaloviščih.
2.2. Geotermični energetski vir je toplotna energija, ki se nahaja v geoloških plasteh pod površjem tal in se obnavlja s toplotnim tokom iz Zemljine notranjosti.
2.3. Klasifikacija in kategorizacija mineralnih surovin je postopek, s katerim se razvrsti mineralne surovine po njihovih lastnostih, uporabnosti in izdatnosti ter loči na zaloge in vire.
2.3.1. Zaloge mineralnih surovin so mineralne surovine v ležiščih, ki jih je z znanimi odkopnimi metodami možno izkoriščati.
2.3.2. Viri mineralnih surovin so mineralne surovine v ležiščih, ki niso dovolj raziskani ali dovolj izdatni, da bi jih bilo možno z znanimi odkopnimi metodami izkoristiti.
2.3.3. Raščeno stanje mineralne surovine pomeni še nedotaknjeno mineralno surovino v prvotnem stanju v ležišču.
2.4. Geološka struktura je posebna oblika zgradbe poroznih ali razpokanih kamnin, ki je omejena z nepropustnimi plastmi.
2.5. Varnostni steber je varovalno območje, v katerem ni dovoljeno pridobivanje mineralnih surovin in je namenjen varovanju podzemnih in površinskih objektov ali dobrinam splošnega pomena.
3. Rudarska pravica je pravica do raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin v gospodarske namene in se glede na način in namen njenega izvajanja razvršča na rudarsko pravico za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje.
3.1. Rudarska pravica za raziskovanje je pravica, ki se jo pridobi z dovoljenjem za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru.
3.1.1. Dovoljenje za raziskovanje je odločba, s katero se dovoli raziskovanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem raziskovalnem prostoru.
3.1.2. Raziskovalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine, določene z dovoljenjem za raziskovanje, ki v globino ni omejen.
3.2. Rudarska pravica za izkoriščanje je pravica, ki se jo pridobi na podlagi izdanega rudarskega koncesijskega akta s koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru.
3.2.1. Rudarski koncesijski akt je predpis, ki predstavlja odločitev Republike Slovenije, da bo proti plačilu in pod določenimi pogoji podelila koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem pridobivalnem prostoru.
3.2.2. Pridobivalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine in globine pod njo, določene z rudarskim koncesijskim aktom.
3.2.3. Rudnik (rudarski obrat) je z zemljiščem omejeno področje na površini ali pod njo, kjer se izkorišča mineralne surovine.
3.2.3.1. Rudniški prostor je prostor na površini in pod zemljo, sestavljen iz zemljišča, namenjenega izkoriščanju mineralnih surovin in pristopnega zemljišča.
3.2.3.2. Pristopno zemljišče je zemljišče, preko katerega je možen pristop do pridobivalnega prostora in na kateremu nosilec rudarske pravice izvrši nujno potrebne posege v prostor za izkoriščanje mineralnih surovin.
3.2.4. Površinski kop je rudnik s površinskim izkoriščanjem mineralne surovine.
3.2.5. Vrtina, namenjena izkoriščanju ogljikovodikov in geotermičnih energetskih virov, je točkovni površinski kop s podzemnim izkoriščanjem mineralne surovine.
4. Rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin ter opustitvi izkoriščanja in se glede na način in namen izvajanja razvrščajo na raziskovalna rudarska dela, rudarjenje in sanacijska rudarska dela.
4.1. Raziskovalna rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju mineralnih surovin, zaradi katerih se ne spreminja raba prostora in se razvrščajo na raziskovalne izkope, raziskovalne jaške in raziskovalne vrtine.
4.2. Rudarjenje so dela, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin, zaradi katerih se spremeni raba prostora in se razvrščajo na temeljna rudarska dela in druga rudarska dela.
4.2.1. Temeljna rudarska dela so dela, s pomočjo katerih se neposredno izvaja izkoriščanje mineralnih surovin in se razvrščajo na površinska in podzemna rudarska dela.
4.2.1.1. Odkopna metoda je skupek tehničnih postopkov, ukrepov, procesov in zaporedij pri pridobivanju mineralnih surovin z odkopi, izkopi, nadkopi, razkopi in podobno v smernih ali prečnih hodnikih oziroma z globinskim vrtanjem v okviru konstrukcijsko določenih elementov odkopnega polja ali njegovega manjšega sestavnega dela.
4.2.1.2. Odkopno polje ali revir je zaključeno območje odkopavanja z lastnim vstopom in izstopom komunikacijskih poti ali zraka ter specifičnimi konstrukcijsko določenimi elementi.
4.2.1.3. Izkoriščanje geotermičnega energetskega vira z geokolektorjem oziroma geosondo pomeni, da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema s pomočjo v zanko povezanega cevnega sistema, montiranega v vrtino (vertikalni kolektor) ali vodoravno položenega v določeni globini pod površjem tal (horizontalni kolektor), kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja ustrezna tekočina, nepredušno zaprta v ta cevni sistem.
4.2.1.4. Izkoriščanje geotermičnega energetskega vira z reinjektiranjem pomeni, da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema preko dveh vrtin, ki se na površju stikata oziroma sta medsebojno povezani, v geološki strukturi pa sta oddaljeni najmanj 25 m, kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja naravna podzemna voda, ki se jo v eni vrtini črpa iz določene geološke strukture oziroma vodonosnika do odvzemnega mesta toplote, po odvzemu toplote iz nje pa se ta voda preko druge vrtine vrača nazaj v izvorno geološko strukturo oziroma vodonosnik.
4.2.2. Druga rudarska dela so dela, s pomočjo katerih se izvaja rudniške gradnje, brez katerih izkoriščanje mineralnih surovin ne bi bilo mogoče in se razvrščajo na rudarske objekte, rudarske postroje in rudarsko infrastrukturo.
4.2.2.1. Rudarski objekt je objekt, namenjen izkoriščanju mineralne surovine, na površini in pod zemljo, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in napravami.
4.2.2.2. Rudarski postroj je skupek naprav ali instalacij, katerih vzajemna funkcija služi izkoriščanju mineralne surovine in so povezane v funkcionalno celoto.
4.2.2.3. Rudarska infrastruktura so objekti, naprave in instalacije, ki omogočajo obratovanje rudnika in dostavo mineralnih surovin na trg, kot so komunalni priključki, dovozne ceste, cevovodi in druge transportne naprave in podobno.
4.3. Sanacijska rudarska dela so dela, namenjena opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin s sanacijo degradiranega okolja, povzročenega z rudarskimi deli in vzpostavitvi pogojev za novo rabo prostora.
4.4. Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetje, ter rudarsko opremo, objekte in okolico.
4.5. Začasna ustavitev izvajanja rudarskih del je ustavitev, ki traja več kot trideset dni in ne več kot eno leto.
4.6. Nezakonita rudarska dela so raziskovanje mineralnih surovin brez dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin brez koncesije za izkoriščanje.
4.6.1. Nelegalni kop pomeni, da se na določenem območju izvaja ali je bilo izvedeno nezakonito rudarsko delo.
4.7. Sanacija nelegalnega kopa je izvedba rudarskih del z namenom, da se zaradi nezakonitih rudarskih del na prizadetem območju v največji možni meri vzpostavi prejšnje stanje oziroma da to območje znova dobi s prostorskim aktom zahtevane oziroma zaželene lastnosti.
5. Rudarska tehnična dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se zagotavlja izvajanje rudarskih del v skladu s tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in se razvršča na rudarske projekte in drugo rudarsko dokumentacijo.
5.1. Rudarski projekti se razvrščajo na rudarske projekte za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarske projekte za pridobitev koncesije za izkoriščanje, rudarske projekte za izvedbo in rudarske projekte izvedene sanacije.
5.1.1. Rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje je projekt, s katerim se znotraj raziskovalnega prostora predvidi ena ali več lokacij za raziskovanje mineralnih surovin, način raziskovanja in temeljni pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del, ter tehnično in ekonomsko opredeli sanacija po končanem raziskovanju.
5.1.2. Rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje je projekt, s katerim se znotraj pridobivalnega prostora predvidi način izkoriščanja in temeljni pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del, ter tehnično in ekonomsko opredeli sanacija ob pridobivanju mineralnih surovin in po končanem izkoriščanju.
5.1.3. Rudarski projekt za izvedbo je projekt, s katerim se v skladu z rudarskim projektom za pridobitev dovoljenja za raziskovanje oziroma rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje določijo podrobnejši pogoji za izvajanje posameznih zahtevnih rudarskih del in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
5.1.4 Rudarski projekt izvedene sanacije je projekt, s katerim se dokaže, da je po končanem izkoriščanju izvedena sanacija tako, da po zaprtju rudnika ne bo ogrožena varnost, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje in da bo mogoče zemljišče, na katerem oziroma pod katerim se je izkoriščalo mineralne surovine, uporabljati za drug namen oziroma opravljanje druge dejavnosti.
5.2. Druga rudarska dokumentacija je dokumentacija, na podlagi katere se omogoča izdelovanje rudarskih projektov in zagotavlja čimbolj varno in zanesljivo izvajanje rudarskih del in se razvršča na načrt rudniškega prostora, geološko dokumentacijo v rudarstvu, dokumentacijo o kategorizaciji glede na nevarne pojave, načrte rudarskih merjenj, program izkoriščanja mineralnih surovin, dokumentacijo o zalogah ali virih mineralnih surovin in dokumentacijo o vplivih na okolje.
5.2.1. Načrt rudniškega prostora je prikaz odkopnih polj oziroma revirjev, izdelan na katastrski karti v ustreznem merilu, z označenimi mejami in parcelnimi številkami, ki ob začetku odkopavanja ne sme biti starejša kot šest mesecev in mora biti letno dopolnjena.
5.2.2. Geološka dokumentacija v rudarstvu je prikaz geoloških, geomehanskih in drugih struktur na določenem pridobivalnem prostoru.
5.2.3. Dokumentacija o kategorizaciji glede na nevarne pojave je glede na predhodno evidentirane obstoječe nevarnosti na določenem pridobivalnem prostoru kategorizirana stopnja nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti.
5.2.4. Načrti rudarskih merjenj so na podlagi meritev izdelane karte, iz katerih je razvidno stanje rudarskih del, njihov medsebojni položaj, kakor tudi položaj glede na stara rudarska dela, objekte in vodotoke na površini.
5.2.5. Program izkoriščanja mineralnih surovin je letni načrt predvidenega izkoriščanja mineralnih surovin na določenem pridobivalnem prostoru.
5.2.6. Dokumentacija o zalogah ali virih mineralnih surovin je prikaz raziskanih zalog oziroma virov mineralnih surovin na določenem pridobivalnem prostoru.
5.2.7. Dokumentacija o vplivih na okolje je načrt za spremljanje in nadzorovanje geoloških in drugih geofizikalnih pojavov, ravni hrupa in drugih vplivov na okolje, ki nastanejo zaradi izvajanja rudarskih del na določenem pridobivalnem prostoru.
5.3. Revizija rudarskega projekta je kontrola tistih sestavin rudarskega projekta, s katerimi se dokazuje, da se bodo rudarska dela izvajala v skladu z rudarskim dovoljenjem za raziskovanje oziroma koncesijo za izkoriščanje, tehničnimi prepisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
5.4. Potrjeni rudarski projekt za izvedbo pomeni, da je v zvezi z rudarskim projektom za izvedbo določenih rudarskih del, ki je bil predhodno revidiran in nato dostavljen na delovišče, na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobljena izjava o strinjanju z njegovimi tehničnimi rešitvami.
5.5. Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, je dejavnost, ki se ukvarja z identificiranjem, dokumentiranjem, vrednotenjem in interpretiranjem mineralnih surovin s hkratno zagotovitvijo čim boljšega poznavanja geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije, ohranitve zalog za razvoj Republike Slovenije pomembnih mineralnih surovin tudi za bodoče rodove prebivalcev in prebivalk ter preprečevanje škodljivih vplivov na njih, omogočanje dostopa do informacij o njih, njihovo predstavljanje javnosti in razvijanje zavesti o njihovi pomembnosti.
6. Udeleženci v rudarstvu so nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, izvajalec rudarskih del, rudarski projektant in rudarski revident.
6.1. Nosilec dovoljenja za raziskovanje je pravna ali fizična oseba, ki pridobi dovoljenje za raziskovanje mineralnih surovin.
6.2. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje je pravna ali fizična oseba, ki pridobi koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin.
6.3. Izvajalec rudarskih del je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri izvajanju rudarskih del kot gospodarsko dejavnost.
6.3.1. Tehnični vodja rudarskih del je oseba, ki izvajalcu rudarskih del odgovarja za skladnost rudarskih del z rudarsko tehnično dokumentacijo, tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
6.3.2. Vodja posameznih rudarskih del je oseba, ki tehničnemu vodji rudarskih del odgovarja za skladnost posameznih rudarskih del z rudarsko tehnično dokumentacijo, tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
6.4. Rudarski projektant je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri izdelovanju rudarske tehnične dokumentacije kot gospodarsko dejavnost.
6.4.1. Odgovorni rudarski projektant je oseba, ki rudarskemu projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela in sestavlja rudarski projekt, s tehničnimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev.
6.4.2. Odgovorni vodja rudarskega projekta je oseba, ki rudarskemu projektantu odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt.
6.5. Rudarski revident je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri reviziji rudarske tehnične dokumentacije kot gospodarsko dejavnost.
6.5.1. Odgovorni rudarski revident je oseba, ki rudarskemu revidentu odgovarja, da je načrt, ki sestavlja rudarski projekt in ga revidira, v skladu s tehničnimi predpisi in da bo ob izvajanju rudarskih del na njegovi podlagi zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
6.5.2. Odgovorni vodja rudarskega revidiranja je oseba, ki rudarskemu revidentu odgovarja za medsebojno skladnost revizijskih poročil in kakovost obdelave skupnega revizijskega poročila.
7. Dokumenti urejanja prostora so prostorski akti, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, določa namenska raba prostora in zagotavlja varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(1) Kadar se v skladu z določbami tega zakona ob odločanju o izdaji dovoljenj za raziskovanje in rudarskih koncesijskih aktov preverja skladnost nameravanega raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin z dokumenti urejanja prostora, se uporabljajo predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(2) Kadar se v skladu z določbami tega zakona odloča o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje, se za pridobivanje in izbor nosilcev takšne rudarske pravice, za varstvo takšnih nosilcev in reševanje sporov smiselno uporabljajo določbe zakona o varstvu okolja, ki urejajo koncesijo na naravni dobrini, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(3) V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje raziskovalnih in temeljnih rudarskih del, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja, varstva voda, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, kolikor ta zakon ne določa drugače, v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje drugih rudarskih del in sanacijskih rudarskih del se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja graditev objektov, kolikor ta zakon ne določa drugače.

(1) Mineralne surovine so rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti Republike Slovenije. Mineralne surovine se razvrščajo na energetske, kovinske, nekovinske in ostale mineralne surovine.
(2) Med energetske mineralne surovine se uvrščajo:
1. vse vrste premoga: črni, rjavi premog in lignit;
2. geotermični energetski viri;
3. vse vrste ogljikovodikov: surova nafta, naftni kondenzati in zemeljski plini;
4. radioaktivne oziroma jedrske mineralne surovine.
(3) Med kovinske mineralne surovine se uvrščajo:
1. železova ruda;
2. vse rude neželeznih kovinskih mineralnih surovin, iz katerih se pridobiva aluminij, baker, cink, kobalt, kositer, krom, mangan, molibden, nikelj, svinec, tantal, vanadij, živo srebro in plemenite kovine (zlato, srebro in platina) ter podobno.
(4) Med nekovinske mineralne surovine se uvrščajo:
1. mineralne surovine za predelovalno industrijo: bentonit, jezerska kreda, kremen, kremenov pesek, kalcit, magnezit, pucolan, kaolin, keramičarska in ognjevarna glina, lončarska glina, roženec, tuf, zeolitski tuf, sljuda, sadra ter vsi minerali, namenjeni za kemikalije in gnojila (naravni fosfat, naravne kalijeve soli, samorodno žveplo, naravni barijev sulfat, fluorit, naravni grafit, naravni asfalt in bitumen, steatit, glinenec in drugi podobni minerali);
2. mineralne surovine za industrijo gradbenih materialov in proizvodov: opekarska glina, fliš in lapor za opekarstvo, naravni kamen (apnenec in druge kamnine, namenjene za skulpture in arhitektonsko oziroma gradbeno oblikovanje kot monoliti, okrasno arhitektonski kamen in lomljenec), apnenec za industrijske namene, dolomit za industrijske namene ter apnenec in lapor za proizvodnjo cementa;
3. mineralne surovine za gradbeništvo: tehnični kamen (apnenec, dolomit, vse magmatske in metamorfne kamenine (diabaz, keratofir, andezit, andezitni tuf, serpentinit in druge podobne kamnine) ter prod, grušč in pesek.
(5) Med ostale mineralne surovine se uvrščajo:
1. poldrago in drago kamenje;
2. naravna morska sol;
3. kamena sol;
4. vse sekundarne surovine, ki se pojavljajo kot neizrabljeni ostanki pridobivanja in bogatenja določenih mineralnih surovin, razen geotermičnih energetskih virov;
5. vse nenaštete mineralne surovine naravnega izvora.

(1) Iskanje mineralnih surovin je prosto. Pri iskanju mineralnih surovin se mora zagotoviti, da se zaradi iskanja ne povzroči škoda tretjim osebam, da se v primeru iskanja s pomočjo vrtine globine 30 m ali več pred začetkom iskanja preveri, da v geološki strukturi, v kateri se namerava izvesti vrtino, ni ležišč premoga ali ogljikovodikov in da vrtina ne preseže globine 300 m.
(2) Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin v določenem raziskovalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti dovoljenje za raziskovanje.
(3) Pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin v določenem pridobivalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti koncesijo za izkoriščanje.
(4) Izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z geokolektorjem oziroma geosondo se lahko izvaja brez koncesije po tem zakonu, za izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z reinjektiranjem pa se dovoljenje za raziskovanje in vodna pravica za izkoriščanje lahko pridobi samo v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(1) Dovoljenje za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobi pravna ali fizična oseba:
– ki ima sedež v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ter v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) oziroma je državljan države pogodbenice, in
– ki ni iz države pogodbenice, ampak iz tretje države, vendar samo, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če ima interesent, ki je iz tretje države, sedež oziroma bivališče v Republiki Sloveniji in v svoji državi lahko opravlja dejavnost pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru sedeža pravne osebe oziroma bivališča fizične osebe v več tretjih državah se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka po tem zakonu ni mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje z namenom vbrizgavanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.
(3) Dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje tudi ne more pridobiti pravna ali fizična oseba, čeprav izpolnjuje s prvim odstavkom tega člena določene pogoje:
1. ki nima poravnanih dospelih obveznosti iz davkov in drugih javnih dajatev, ki jih določa ta zakon in so v zvezi s prejšnjimi njenimi izvajanji rudarskih del, ali
2. zoper katero je bil uveden stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali likvidacije ali
3. če je pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, ki so v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin.

(1) Za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju rudarskih del se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, če ni za izvajanje določene vrste rudarskih del s tem zakonom določeno drugače.
(2) V primerih, ko se za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju določene vrste rudarskih del uporabljajo določbe tega zakona, raven zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri takšnih delih ne sme biti nižja od ravni, določene z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.

(1) Upravljanje z mineralnimi surovinami je v pristojnosti Republike Slovenije, ki ureja, načrtuje in nadzira iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin in v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki lahko v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, določajo območja, namenjena rudarstvu.
(2) Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti Republike Slovenije se zagotavlja:
1. s pripravo, sprejetjem in izvajanjem strategije Republike Slovenije o ravnanju z mineralnimi surovinami (v nadaljnjem besedilu: državna rudarska strategija),
2. z vzpostavitvijo, vodenjem in vzdrževanjem rudarske knjige in
3. z izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu.
(3) Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti se zagotavlja s pripravo in sprejemanjem prostorskih aktov, s katerimi se določajo območja, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin in prostorski izvedbeni pogoji za njihovo izkoriščanje (v nadaljnjem besedilu: prostorski akti, namenjeni rudarstvu).

(1) Državna rudarska strategija je temeljni dokument, s katerim se določijo cilji, usmeritve in pogoji za usklajeno raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v Republiki Sloveniji, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja in pogoji za njihovo smotrno izkoriščanje.
(2) Z državno rudarsko strategijo se lahko opredeli izkoriščanje določene vrste mineralne surovine, ki so edini vir ali v primerni kakovosti niso zelo razširjene, ali pa so potrebne za izvajanje javne koristi, določene z drugim zakonom, kot strateško pomembne za gospodarski in družbeni razvoj Republike Slovenije.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se po tem zakonu šteje, da je izkoriščanje energetskih mineralnih surovin strateškega pomena za gospodarski in družbeni razvoj Republike Slovenije.

Državno rudarsko strategijo sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za rudarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za rudarstvo).

(1) Državna rudarska strategija je strokovna podlaga pri izdelovanju in sprejemanju dokumentov urejanja prostora.
(2) Samoupravne lokalne skupnosti morajo za svoja območja izdelati rudarsko-geološke študije in na njihovi podlagi, skladno z državno rudarsko strategijo, v svojih razvojnih dokumentih načrtovati potrebe in način oskrbe z mineralnimi surovinami in jih vključevati v prostorske akte, namenjene rudarstvu.

(1) Če so določene vrste mineralnih surovin z državno rudarsko strategijo opredeljene kot strateško pomembne za Republiko Slovenijo, njihova ležišča pa so na območjih, na katerih bi bilo mogoče s pomočjo njihovega izkoriščanja pospešiti njihov gospodarski in družbeni razvoj, zmanjšati transportne stroške zaradi njihove uporabe ter stabilizirati trg takšne mineralne surovine ali proizvodov, odvisnih od nje, se po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje takšnih mineralnih surovin na območjih, koder so ležišča takšnih mineralnih surovin, v javnem interesu.
(2) Območja iz prejšnjega odstavka z uredbo določi vlada na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo.
(3) Minister, pristojen za rudarstvo, predlaga vladi izdajo uredbe iz prejšnjega odstavka, če na podlagi obrazloženega in utemeljenega predloga ene ali več samoupravnih lokalnih skupnosti ali na podlagi poprej opravljene analize ugotovi, da bo mogoče s pomočjo izkoriščanja določene vrste mineralne surovine na določenem območju zagotoviti pospešen gospodarski in družbeni razvoj.
(4) Zaradi zmanjševanja energetske odvisnosti Republike Slovenije od uvoza energentov se ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje energetskih mineralnih surovin na celotnem ozemlju Republike Slovenije v javnem interesu.

(1) Rudarska knjiga je sestavljena iz:
1. rudarskega katastra in
2. rudarskega registra.
(2) Rudarski kataster in rudarski register se vodita kot javna knjiga. Vsakdo ima pravico pregledovati podatke iz rudarskega katastra in rudarskega registra. Vsakdo ima pravico zahtevati in pridobiti izpiske iz rudarskega katastra in rudarskega registra proti plačilu stroškov, ki ne smejo presegati materialnih stroškov posredovanih informacij.
(3) Podatki iz rudarskega katastra in rudarskega registra se morajo redno pregledovati, dopolnjevati in posodabljati.

(1) Rudarski kataster je sestavljen iz zbirke listin, ki vsebuje popis in kartografski prikaz:
1. območij raziskovalnih prostorov, posebej za tiste, na katerih se izvaja raziskovanje mineralnih surovin in posebej za tiste, na katerih se je končalo z raziskovanjem mineralnih surovin;
2. območij pridobivalnih prostorov, posebej za tiste, na katerih se izvaja izkoriščanje mineralnih surovin in posebej za tiste, na katerih se je končalo z izkoriščanjem mineralnih surovin.
(2) Vpisi in izbrisi v rudarskem katastru se izvajajo po uradni dolžnosti:
– za območja iz 1. točke prejšnjega odstavka na podlagi podatkov o izdanih dovoljenjih za raziskovanje in njihovem prenehanju;
– za območja iz 2. točke prejšnjega odstavka na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje ter o izdanih odločbah o prenehanju pravic in obveznosti prejšnjih nosilcev rudarske pravice za izkoriščanje.

(1) Rudarski register je sestavljen iz zbirke listin, ki vsebuje podatke o imenih in sedežih oziroma naslovih pravnih in fizičnih oseb s pridobljeno rudarsko pravico za raziskovanje in pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje.
(2) Vpisi in izbrisi v rudarskem registru se izvajajo po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnih odločb in drugih aktov, ki se v skladu s tem zakonom izdajajo za pridobitev, odvzem, ugasnitev in prenehanje rudarske pravice za raziskovanje oziroma izkoriščanje.

Minister, pristojen za rudarstvo, podrobneje predpiše obliko, vsebino in način vodenja rudarskega katastra in rudarskega registra, način posredovanja listin in sporočanja podatkov, ki sestavljajo rudarski kataster in rudarski register, način in roke posredovanja podatkov pristojnim organom Evropske unije.

(1) Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, se izvaja kot javna služba državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: rudarska javna služba).
(2) Rudarsko javno službo izvaja Geološki zavod Slovenije.
(3) Z namenom sprotnega posodabljanja geoloških in drugih z geologijo povezanih evidenc pošilja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, Geološkemu zavodu Slovenije najmanj dvakrat letno elaborate o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov, ki jih morajo po končanem raziskovanju izdelati nosilci dovoljenja za raziskovanje oziroma jih morajo med izkoriščanjem izdelati nosilci rudarskih pravic za izkoriščanje in druge podatke, ki jih pridobi v postopkih izdaje dovoljenj za raziskovanje in podeljevanja rudarskih pravic za izkoriščanje.

(1) Geološki zavod Slovenije opravlja naslednje naloge:
1. izdeluje strokovne podlage za državno rudarsko strategijo;
2. vodi in vzdržuje rudarsko knjigo;
3. prevzema vzorce, ki se jih pridobi ob raziskovanju mineralnih surovin in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena ob izkoriščanju mineralnih surovin.
(2) Naloge iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena opravlja Geološki zavod Slovenije kot javno službo, naloge iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa po javnem pooblastilu.
(3) Naročnikom se izdajajo izpisi, prerisi, kopije in drugi podatki, s katerimi razpolaga Geološki zavod Slovenije in jih pridobiva ob izvajanju nalog iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: geološki podatki, namenjeni rudarstvu).
(4) Za pridobljene geološke podatke, namenjene rudarstvu, plača naročnik materialne stroške njihovega posredovanja.
(5) Podrobnejša vsebina geoloških podatkov, namenjenih rudarstvu in višino materialnih stroškov njihovega posredovanja se določi s predpisom iz 16. člena tega zakona.

(1) Nadzor nad izvajanjem rudarske javne službe izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(2) Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da Geološki zavod Slovenije ne opravlja nalog rudarske javne službe v skladu s tem zakonom, mu naloži odpravo pomanjkljivosti ali nepravilnosti in določi rok za izvedbo teh dejanj.

Dovoljenje za raziskovanje lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona.

Rudarsko pravico za izkoriščanje lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona.

(1) Dejavnost izvajanja rudarskih del sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter v sodni register vpisano dejavnost rudarstva oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri organu, pristojnem za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: domači izvajalec rudarskih del) in ki ima v času, ko izvaja rudarska dela s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko izvajalec rudarskih del s sedežem oziroma z bivališčem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji izvajalec rudarskih del) opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za domače izvajalce rudarskih del in pod naslednjimi pogoji:
– tuji izvajalec rudarskih del s sedežem oziroma z bivališčem v državah pogodbenicah lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje te dejavnosti v državi sedeža oziroma bivališča;
– tuji izvajalec rudarskih del s sedežem v tretji državi lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je pogoj materialne vzajemnosti izpolnjen, če v svoji državi lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru, ko ima tuji izvajalec rudarskih del sedež v več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(3) Kot izvajalec rudarskih del lahko nastopa tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje ali nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, če izpolnjuje pogoje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
(4) Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti izvajanja rudarskih del ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.

(1) Dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije sme opravljati domača pravna ali fizična oseba, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in tehničnega svetovanja s področja rudarstva oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri pristojnem organu za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: domači rudarski projektant) in ki ima v času, ko izdeluje rudarske projekte, v odvisnosti od vrste načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt, s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko rudarski projektant s sedežem oziroma z bivališčem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji rudarski projektant) opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za domače rudarske projektante in pod naslednjimi pogoji:
– tuji rudarski projektant s sedežem oziroma z bivališčem v državah pogodbenicah, lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije v vseh statusnopravnih oblikah, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje te dejavnosti v državi sedeža oziroma bivališča;
– tuji rudarski projektant s sedežem v tretji državi, lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je pogoj materialne vzajemnosti izpolnjen, če v svoji državi lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru, ko ima tuji projektant sedež v več tretjih državah se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(3) Geološko dokumentacijo v rudarstvu lahko izdeluje pravna ali fizična oseba, ki poleg pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena izpolnjuje tudi pogoj, da ima v sodni register vpisano oziroma pri organu, pristojnem za javnopravne evidence priglašeno dejavnost geodetskega, geološkega, geofizikalnega, geokemičnega in drugega opazovanja, meritev in kartiranja (v nadaljnjem besedilu: geološki projektant).
(4) Kot rudarski in geološki projektant lahko nastopa tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del, če izpolnjuje s tem členom predpisane pogoje za rudarskega oziroma geološkega projektanta.
(5) Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.

(1) Revizijo rudarskih projektov sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta in ki ima v času, ko revidira rudarski projekt, v odvisnosti od vrste načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt, zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega revidenta.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko opravlja revizijo rudarskih projektov s svojimi zaposlenimi tudi visokošolski oziroma drug javni zavod, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja rudarstva ali geotehnologije, če zaposleni pri njem izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega revidenta.
(3) Rudarski revident ne sme opraviti revizije rudarskih projektov, pri katerih izdelavi je sodeloval kot rudarski projektant.
(4) Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti revidiranja rudarskih projektov ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.

(1) Dovoljenje za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru se lahko izda samo na podlagi poprej izvedenega javnega razpisa.
(2) Odločitev o izvedbi javnega razpisa sprejme minister, pristojen za rudarstvo, na podlagi ocene, da obstoji potreba po ugotovitvi obstoja določene vrste mineralne surovine na določenem območju in ugotovitvi njenega gospodarsko utemeljenega izkoriščanja, lahko pa tudi na podlagi pobude za raziskovanje in izkoriščanje določene vrste mineralne surovine, ki jo poda ena ali več zainteresiranih pravnih ali fizičnih oseb, vendar samo, če se pobuda nanaša na mineralne surovine, za katere je v skladu z 12. členom tega zakona izkazan javni interes.
(3) Javni razpis za izdajo dovoljenja za raziskovanje se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za raziskovanje ogljikovodikov pa se objavi tudi v uradnem glasilu Evropske unije in sicer najmanj 90 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis.
(4) Javni razpis mora vsebovati:
1. način, čas in kraj oddaje prijav,
2. opis pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za raziskovanje, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj,
3. opis raziskovalnega prostora, z navedbo geokod,
4. opis mineralnih surovin, ki naj bi se raziskovale,
5. začetek in čas trajanja rudarske pravice za raziskovanje,
6. način zavarovanja, da bo izbrani kandidat po končanem raziskovanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica raziskovanja in izvedel sanacijo raziskovalnega prostora,
7. opis postopka za izbiro nosilca dovoljenja za raziskovanje,
8. način obveščanja kandidatov o poteku postopka,
9. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri nosilca dovoljenja za raziskovanje in
10. odgovorne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za dajanje informacij med potekom postopka javnega razpisa.
(5) V prijavi na javni razpis mora prijavitelj, če je pravna oseba, navesti ime firme in njen naslov (sedež) z identifikacijsko številko (ID), v primeru fizične osebe pa osebno ime in naslov bivališča (stalnega in začasnega, če obstaja) ter priložiti:
– rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje z ocenjeno višino stroškov sanacije po končanem raziskovanju,
– dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za raziskovanje in
– dokazilo o finančni sposobnosti, da bo po končanem raziskovanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica raziskovanja in izvedel sanacijo raziskovalnega prostora.
(6) Po prejetju prijav ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naprej preveri, ali prijavitelji izpolnjujejo s 6. členom tega zakona predpisane pogoje za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in ali je njihovim prijavam priložena dokumentacija oziroma dokazila iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: upravičeni prijavitelji). Če ugotovi, da določeni prijavitelj ne izpolnjuje teh pogojev, njegovo prijavo zavrže.
(7) Šteje se, da javni razpis uspe, če odda prijavo najmanj en upravičeni prijavitelj. V tem primeru se takšnemu prijavitelju izda dovoljenja za raziskovanje po uradni dolžnosti.
(8) V primeru, ko oddata prijavo dva ali več upravičenih prijaviteljev, se postopek izbora nosilca rudarske pravice za raziskovanje izvede kot dražba, na kateri kandidati s svojimi ponudbami o višini plačila nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin konkurirajo za nosilca dovoljenja za raziskovanje.
(9) Dražba iz prejšnjega odstavka se začne z vabilom, ki ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vroči osebno vsem upravičenim prijaviteljem. V vabilu na dražbo je treba kandidate posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se dražbe ne bi udeležili in izostanka opravičili, štelo, da se strinjajo s kandidatom, ki bo na dražbi izbran za nosilca dovoljenja za raziskovanje. Kandidat lahko v primeru opravičenega izostanka svojo izjavo poda tudi pisno, vendar samo do konca dražbe. Če kandidat do konca dražbe ne poda pisne izjave, se šteje, da se z izbranim kandidatom strinja. Kandidat, ki v pisni izjavi ali na dražbi nasprotuje kandidatu, ki naj bi bil izbran za nosilca dovoljenja za raziskovanje, mora za svoje trditve predložiti dokaze.
(10) Po končani dražbi odloči o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, ki se izbranemu kandidatu in drugim strankam vroči osebno in zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
(11) Po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izbranemu kandidatu dovoljenje za raziskovanje po uradni dolžnosti.

(1) Izrek dovoljenja za raziskovanje vsebuje:
1. ime pravne oziroma fizične osebe, ki je postala nosilec dovoljenja za raziskovanje,
2. vrsto mineralnih surovin, ki se bodo raziskovale,
3. geografski naziv oziroma ime raziskovalnega prostora,
4. opis meje in površine raziskovalnega prostora,
5. količino in vrsto raziskovalnih del, ki se morajo izvesti v prvem letu raziskovanja,
6. količino mineralne surovine, ki se jo lahko izkoplje oziroma izčrpa iz ležišča za namen geoloških in tehnoloških raziskav in ugotavljanja pogojev za morebitno kasnejše izkoriščanje,
7. pogoje in omejitve, ki se jih mora upoštevati pri raziskovanju mineralnih surovin ter način izvajanja raziskovalnih rudarskih del (raziskovalni izkop, raziskovalni jašek ali raziskovalna vrtina),
8. čas oziroma navedbo datuma, ko se mora začeti z raziskovanjem mineralne surovine,
9. naslove in druge podatke organov oziroma služb, katerim se mora prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del,
10. obveznost sanacije posameznih lokacij raziskovalnega prostora, na katerih se bodo izvajala raziskovalna dela, v primeru, da se na njih z raziskovanjem ne bi ugotovile ustrezne zaloge oziroma viri mineralnih surovin in se zato po prenehanju raziskovanja te zaloge oziroma viri mineralnih surovin ne bi izkoriščale,
11. način izdelave in vsebina elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru in rok, v katerem se mora izdelati ta elaborat in predati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo oziroma v primeru, da se z raziskovanjem ne bi ugotovile ustrezne zaloge oziroma viri mineralnih surovin, rok, v katerem se mora izdelati in predati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, zaključno poročilo o opravljenih raziskovalnih delih in
12. čas veljavnosti dovoljenja za raziskovanje mineralnih surovin.
(2) Dovoljenje za raziskovanje se sme izdati tudi za raziskovalni prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje, če se nameravano raziskovanje nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali ne izkorišča, in če dodatna rudarska pravica na istem raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega raziskovanja oziroma izkoriščanja mineralnih surovin.
(3) Dovoljenje za raziskovanje se pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži raziskovalni prostor.
(4) Če se nosilec dovoljenja za raziskovanje izbere v skladu z devetim odstavkom prejšnjega člena, se z izrekom dovoljenja za raziskovanje določi tudi višina nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin, kot jo je izbrani kandidat ponudil na dražbi. V tem primeru postane z dnem pravnomočnosti dovoljenja za raziskovanje njegov nosilec zavezanec za plačevanje nadomestila za raziskovanje, ki se ga v času raziskovanja, določenega z dovoljenjem za raziskovanje, plačuje v letnih zneskih.
(5) Sredstva, dobljena z vplačili nadomestil za raziskovanje, so v višini 50% prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži raziskovalni prostor, v višini 50% pa prihodek Republike Slovenije. V primeru, da se raziskovalni prostor nahaja na območju več samoupravnih lokalnih skupnosti, se plačilo razdeli glede na površino raziskovalnega prostora, ki leži na območju posamezne samoupravne lokalne skupnosti.

(1) Dovoljenja za raziskovanje se lahko izda za največ pet letno obdobje.
(2) Časa veljavnosti dovoljenj za raziskovanje ni mogoče podaljšati, razen v primeru višje sile, ko se lahko čas veljavnosti rudarskega dovoljenja za raziskovanje podaljša za čas trajanja višje sile.

(1) Z raziskovanjem mineralnih surovin se lahko začne na podlagi pravnomočnega dovoljenja za raziskovanje.
(2) Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin mora nosilec dovoljenja za raziskovanje poskrbeti za revidirani rudarski projekt za izvedbo in sicer posebej za vsako lokacijo, na kateri namerava izvajati raziskovanje in v primeru, ko ni lastnik zemljišča, na katerem namerava izvesti raziskovanje mineralnih surovin, pridobiti pisno soglasje lastnika zemljišča.
(3) Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora začetek raziskovalnih rudarskih del, ki jih namerava izvesti na določenih lokacijah znotraj odobrenega raziskovalnega prostora, prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najmanj petnajst dni pred začetkom raziskovalnih rudarskih del in sicer za vsak raziskovalni izkop, raziskovalni jašek oziroma raziskovalno vrtino posebej.
(4) Pri raziskovanju ogljikovodikov mora nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku iz prejšnjega odstavka prijaviti poleg začetka raziskovalnih rudarskih del tudi njihovo dokončanje.
(5) V roku iz tretjega odstavka tega člena mora nosilec dovoljenja za raziskovanje prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del tudi vsem organom oziroma službam, za katere je to tako določeno z dovoljenjem za raziskovanje oziroma tistim, ki so dali soglasje k rudarskemu projektu za raziskovanje in Geološkemu zavodu Slovenije.
(6) Če nosilec dovoljenja za raziskovanje ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za izvajalca rudarskih del, mora pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del skleniti s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za izvajalca rudarskih del, pisno pogodbo za izvajanje rudarskih del.

(1) Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del imenovati osebo, odgovorno za pravilno izvajanje rudarskega dovoljenja za raziskovanje.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka je lahko oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje površinskih rudarskih del.
(3) Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, posredovati na vsakih šest mesecev poročila o opravljenih raziskovanjih in rezultate raziskovanja mineralnih surovin. S temi poročili mora ministrstvo, pristojno za rudarstvo, in vse osebe, ki imajo dostop do njih, ravnati na način, ki zagotavlja poslovno skrivnost, ves čas trajanja rudarske pravice za raziskovanje.
(4) Nosilec dovoljenja za raziskovanje oziroma izvajalec, ki mu nosilec dovoljenja za raziskovanje poveri raziskovanje, mora dopustiti, da pooblaščena oseba Geološkega zavoda Slovenije odvzema vzorce iz raziskovalnih izkopov, raziskovalnih jaškov oziroma raziskovalnih vrtin. Geološki zavod Slovenije lahko pridobljene vzorce uporabi samo za dopolnjevanje državne geološke karte.

(1) V času raziskovanja se lahko mineralne surovine izkorišča samo za potrebe laboratorijskih preizkusov, tehnoloških poskusov in ugotavljanja pogojev za izkoriščanje in sicer največ v količini, kot je za ta namen določena z dovoljenjem za raziskovanje.
(2) Prodaja mineralnih surovin, ki se jih pridobi ob njihovem raziskovanju, je prepovedana.

(1) Med izvajanjem raziskovalnih rudarskih del in po njihovem prenehanju mora nosilec dovoljenja za raziskovanje na lokaciji, na kateri se izvajajo oziroma so izvedena raziskovalna rudarska dela zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se prepreči nastanek nevarnosti za ljudi, premoženje in okolico ter o teh ukrepih obvestiti pristojno rudarsko inšpekcijo in inšpekcijo, pristojno za okolje.
(2) Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka mora nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju izvesti tudi sanacijo zemljišča, na katerem je bilo izvedeno raziskovanje tako, da se vzpostavi raba prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja.
(3) Če nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju ne vzpostavi rabe prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja, izvede potrebne ukrepe zavarovanja in sanacije na račun nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(1) Dovoljenje za raziskovanje preneha:
– s potekom časa, za katerega je bilo izdano ali
– s prenehanjem pravne osebe ali s smrtjo fizične osebe kot nosilca dovoljenja za raziskovanje.
(2) Rudarska pravica za raziskovanje se ne more prenesti na drugo pravno ali fizično osebo, v morebitnem stečajnem postopku nosilca dovoljenja za raziskovanje pa se je tudi ne sme vključiti v stečajno maso.
(3) Rudarska pravica za raziskovanje se ne sme prodati ali dati v najem.
(4) Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični.

(1) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, lahko odvzame dovoljenje za raziskovanje, če nosilec dovoljenja za raziskovanje:
1. pri izvajanju raziskovalnih rudarskih del ravna v nasprotju z dovoljenjem za raziskovanje;
2. ne zagotovi predpisanih ukrepov zavarovanja oziroma sanacije zemljišča;
3. z raziskovanjem ovira ali ogrozi raziskovanje drugega nosilca dovoljenja za raziskovanje na istem ali sosednjem raziskovalnem prostoru;
4. z raziskovanjem ogrozi bodoče izkoriščanje mineralnih surovin;
5. ob raziskovanju izkorišča večjo količino mineralnih surovin, kot je določeno z dovoljenjem za raziskovanje;
6. kljub pisnemu opozorilu, ne plača nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin, če je njegovo plačevanje vključeno v izrek dovoljenja za raziskovanje;
7. z raziskovalnimi rudarski deli ne začne v roku, določenem z dovoljenjem za raziskovanje.
(2) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odvzame dovoljenje za raziskovanje, če se ugotovi:
1. da ni opravljen tisti obseg raziskovanja, ki je v dovoljenju za raziskovanje določen kot najmanjši, a razlog za to ni v višji sili;
2. da nosilec dovoljenja za raziskovanje ali njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da bistveno škoduje oziroma uničuje zavarovane vrste živali in rastlinja ali da huje ogroža habitat, kulturno dediščino in vode ali onesnažuje okolje;
3. da nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je na istem pridobivalnem prostoru kasneje pridobil dovoljenje za raziskovanje oziroma njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da ovira ali ogroža raziskovanje nosilcu dovoljenja za raziskovanje, ki je pred njim pridobil dovoljenje za raziskovanje;
4. da nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku, določenem z dovoljenjem za raziskovanje, ne predloži elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru oziroma zaključnega poročila o opravljenih raziskovalnih delih;
5. da je nosilec dovoljenja za raziskovanje naročil izvajanje raziskovalnih rudarskih del izven odobrenega raziskovalnega prostora;
6. da bi nadaljevanje izvajanja raziskovalnih rudarskih del lahko povzročilo hujšo naravno ali drugo nesrečo, ki je ni mogoče preprečiti na drugačen način.

(1) Koncesija za izkoriščanje se za določeni pridobivalni prostor pridobi na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta in na njegovi podlagi izvedenega javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, lahko pa tudi brez javnega razpisa in samo na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta.
(2) Koncesija za izkoriščanje se lahko podeli brez javnega razpisa in samo na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. če je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, zaključila z raziskovanjem energetskih in drugih mineralnih surovin, ki se v skladu z določbami 12. člena tega zakona štejejo za mineralne surovine v javnem interesu, v raziskovalnem prostoru, določenem z dovoljenjem za raziskovanje in leži pridobivalni prostor znotraj takšnega raziskovalnega prostora;
2. če je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, namenjen za površinsko izkoriščanje nekovinskih mineralnih surovin ali ima za takšno zemljišče od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela;
3. če namerava razširiti pridobivalni prostor, za katerega ima pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje katerekoli mineralne surovine, na sosednje zemljišče in je zemljišče, pod katerim oziroma na katerem se namerava razširiti pridobivalni prostor, od zemljišč, na katerih izvaja rudarska dela drug nosilec rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, oddaljeno najmanj 300 m oziroma, če je oddaljenost manjša, da s tem soglaša nosilec rudarske pravice, ki na sosednjem zemljišču izvaja raziskovanje oziroma izkoriščanje;
4. če ob izvajanju rudarskih del na svojem pridobivalnem prostoru naleti na drugo vrsto mineralne surovine, kot mu je bila podeljena z rudarsko pravico za izkoriščanje in jo namerava izkoriščati in na istem prostoru drugi nosilec rudarske pravice nima rudarske pravice za pridobivanje najdene mineralne surovine;
5. če namerava izvesti sanacijo nelegalnega kopa in je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor ali ima za takšno zemljišče od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela na njem.

(1) Rudarski koncesijski akt izda vlada na predlog ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(2) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi lastne odločitve ali na podlagi vloge pravne ali fizične osebe o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru.
(3) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi lastne odločitve, če se pridobivanje nanaša na mineralne surovine, za katere so izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega zakona.
(4) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi vloge pravne ali fizične osebe, če v postopku za izdajo rudarskega koncesijskega akta ugotovi, da ta oseba izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona in da so za nameravano izkoriščanje mineralnih surovin izpolnjeni tudi drugi, s tem zakonom predpisani pogoji.
(5) Zemljišče pridobivalnega prostora, določenega z rudarskim koncesijskim aktom, mora biti v skladu z dokumenti urejanja prostora. Šteje se, da je zemljišče pridobivalnega prostora v skladu z dokumenti urejanja prostora, če pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju je takšen prostor, izda potrdilo, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti ali če iz takšnega potrdila izhaja, da raba zemljišča ni v skladu z njenimi prostorskimi akti, da je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, takšno zemljišče razglašeno za rudarski prostor v javno korist.

Če prejme ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vlogo pravne oziroma fizične osebe:
– iz 1. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona, se takšna vloga obravnava kot zahteva za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje in uvede postopek za izdajo rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti;
– iz 2., 3., 4. ali 5. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona, se takšna vloga obravnava kot prošnja za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje in uvede postopek za možno izdajo rudarskega koncesijskega akta.

Z rudarskim koncesijskim aktom se določi zlasti:
1. vrsta koncesije in z njo povezana mineralna surovina, ki se jo bo po pridobitvi koncesije lahko izkoriščalo, s katero se določi pravica za pridobivanje, obogatitev ali skladiščenje določene vrste mineralne surovine:
– v novem pridobivalnem prostoru, za katerega se šteje tudi razširitev obstoječega pridobivalnega prostora na sosednje zemljišče, ali
– v predčasno opuščenem pridobivalnem prostoru, v katerem so še izkoristljive mineralne surovine, za katerega se šteje tudi nelegalni kop;
2. pridobivalni prostor, v katerem se bo po pridobitvi koncesije lahko izkoriščalo mineralne surovine in ki se ga določi z navedbo imena kraja, na katerem se nahaja in njegovo velikostjo; velikost pridobivalnega prostora se določi s površino zemljišča in globino pod njim, do katere bo dovoljeno izkoriščanje, pri čemer se površina zemljišča opredeli z navedbo geokod in topografskim opisom meje pridobivalnega prostora, lahko pa tudi samo z navedbo parcelnih številk in katastrske občine, vendar samo, če so parcele v celoti vključene v pridobivalni prostor in zaradi prenosa meje pridobivalnega prostora na teren ni potrebna njihova parcelacija;
3. obdobje, za katerega se bo lahko pridobila koncesija za izkoriščanje mineralne surovine, ki glede na podatke o skupnih in letnih količinah pridobljene mineralne surovine iz rudarskega projekta znaša do 50 let;
4. način pridobitve koncesije za izkoriščanje mineralne surovine z javnim razpisom ali brez javnega razpisa;
5. obveznosti, ki jih bo morala ob izkoriščanju mineralne surovine spoštovati pravna oziroma fizična oseba, ko bo pridobila koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine, ki se nanašajo na:
– količino mineralne surovine, ki se jo lahko izkoristi v pridobivalnem prostoru,
– izpolnjevanje pogojev s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva voda, varstva kulturne dediščine in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zagotavljanje varstva in zdravja pri delu,
– plačevanje nadomestila za mineralne surovine, pridobljene z njihovim izkoriščanjem (v nadaljnjem besedilu: rudarska koncesnina),
– način izvajanje del zaradi sanacije, rekultivacije in vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja v pridobivalnem prostoru po končanem izkoriščanju,
– način zagotavljanja sredstev, namenjenih delom iz prejšnje alineje (v nadaljnjem besedilu: rezervirana sredstva za sanacijo), in
– druge obveznosti, če so potrebne zaradi specifičnosti pridobivalnega prostora ali posebnosti pri izvajanju rudarskih del;
6. vrsta dejavnosti, ki se jih bo lahko opravljalo v zvezi s pridobljeno mineralno surovino, s katero se podrobneje opredelijo dela, namenjena pridobivanju, obogatitvi in uskladiščenju mineralnih surovin in njihovi dostavi na trg;
7. kršitve, zaradi katerih se bo lahko koncesija za izkoriščanje nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje odvzela, s katerimi se podrobneje opredelijo njegova ravnanja ali opustitev ravnanj, zaradi katerih lahko koncesijska pogodba preneha ali se rudarska pravica za izkoriščanje odvzame.

(1) Za zemljišča pridobivalnega prostora, ki jih določa rudarski koncesijski akt, je mogoče sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se s tem na njih ne onemogoča izkoriščanje mineralnih surovin.
(2) V postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno sodelovanje ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

(1) V zahtevi za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru mora vlagatelj zahteve navesti številko in datum izdaje dovoljenja za raziskovanje ter priložiti:
– rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje z ocenjeno višino stroškov sanacije po končanem izkoriščanju,
– dokazilo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje rudarskih del in
– dokazilo o zagotavljanju rezerviranih sredstev za sanacijo po končanem izkoriščanju.
(2) Če po prejemu zahteve ministrstvo, pristojno za rudarstvo ugotovi, da je vlagatelj nosilec dovoljenja za raziskovanje in da je pred vložitvijo zahteve opravil raziskovanje na predpisani način, v nadaljevanju preveri, ali je z rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje predlagani pridobivalni prostor v skladu z dokumenti urejanja prostora.
(3) Preveritev o skladnosti predlaganega pridobivalnega prostora z dokumenti urejanja prostora se opravi tako, da ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pri samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži predlagani pridobivalni prostor, vloži zahtevo za izdajo potrdila, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti. Samoupravna lokalna skupnost mora o tej zahtevi odločiti v tridesetih dneh po njenem prejemu.
(4) Če pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti v roku iz prejšnjega odstavka ne izda potrdila, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti ali če iz takšnega potrdila izhaja, da raba zemljišča ni v skladu z njenimi prostorskimi akti, se lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, uvede postopek razglasitve predlaganega pridobivalnega prostora za rudarski prostor v javno korist.
(5) Ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi preveritev iz prejšnjih odstavkov tega člena ugotovi, da je predlagani raziskovalni prostor v skladu z dokumenti urejanja prostora, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta, na podlagi katerega se podeli koncesija vlagatelju zahteve brez javnega razpisa.
(6) Zoper odločitve, ki jih v skladu s tem členom sprejema ministrstvo, pristojno za rudarstvo, je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.

(1) V vlogi za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru mora vlagatelj vloge navesti naslednje podatke:
1. v primeru pravne osebe ime firme in njen naslov (sedež) z identifikacijsko številko (ID), v primeru fizične osebe pa osebno ime in naslov bivališča (stalnega in začasnega, če obstaja),
2. predlog pridobivalnega prostora, z navedbo parcelnih številk in katastrske občine ali s prikazom območja na katastrskem načrtu, s potrdilom samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži predlagani pridobivalni prostor, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti in
3. vrsto mineralne surovine, ki se naj bi izkoriščala in način njenega izkoriščanja.
(2) Po prejetju vloge ministrstvo, pristojno za rudarstvo najprej preveri, ali vlagatelj izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Če ugotovi, da jih ne izpolnjuje, njegovo vlogo zavrže.
(3) Po preveritvi iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri, ali vsebuje vloga predpisane sestavine. Če ugotovi, da jih ne izpolnjuje, njegovo vlogo zavrže.
(4) Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po preveritvi iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je vloga popolna, začne s postopkom izdaje rudarskega koncesijskega akta, razen če ugotovi:
– da predlagani pridobivalni prostor ni v skladu z dokumenti o urejanju prostora ali
– da je rudarska pravica za izkoriščanje za predlagani pridobivalni prostor že podeljena v skladu z določbami tega zakona.
(5) Če predlagani pridobivalni prostor ni v skladu z dokumenti urejanja prostora ali če je za predlagani pridobivalni prostor že podeljena rudarska pravica za izkoriščanje, nameravano izkoriščanje pa se nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice že izkorišča, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vlogo zavrne.
(6) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, mora opraviti preveritve iz prejšnjih odstavkov tega člena najpozneje v enem mesecu po prejetju vloge in v tem roku o svojih odločitvah tudi seznaniti vlagatelja oziroma če zaradi kompleksnosti vprašanj, ki jih je treba preveriti pred odločitvijo, še ni mogoče sprejeti odločitve, v tem roku vlagatelja obvestiti o nadaljnjem postopanju in roku odločitve.
(7) Če po končanih preveritvah ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta, predlaga vladi izdajo takšnega rudarskega koncesijskega akta, s katerim se določi obveznost javnega razpisa za pridobitev nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(8) Če po končanih preveritvah ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta, hkrati pa tudi ugotovi, da se vloga nanaša na pridobivalni prostor iz 2., 3., 4. ali 5. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta, na podlagi katerega se podeli koncesija vlagatelju vloge brez javnega razpisa.
(9) Zoper odločitve, ki jih v skladu s tem členom sprejema ministrstvo, pristojno za rudarstvo, je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.

(1) V primeru obveznosti javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje poskrbi za njegovo objavo ministrstvo, pristojno za rudarstvo. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v uradnem glasilu Evropske unije in sicer najmanj 30 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis ter na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(2) Javni razpis mora vsebovati:
1. način, čas in kraj oddaje prijav,
2. opis pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za izvajanje rudarskih del ob izkoriščanju mineralnih surovin, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj,
3. opis pridobivalnega prostora, z navedbo geokod,
4. opis mineralnih surovin, ki naj bi se jih pridobivalo,
5. začetek in čas trajanja rudarske pravice za izkoriščanje,
6. način zavarovanja, da bo izbrani kandidat po končanem izkoriščanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica izkoriščanja in izvedel sanacijo pridobivalnega prostora,
7. opis postopka za izbiro nosilca rudarske pravice za izkoriščanje,
8. način obveščanja kandidatov o poteku postopka,
9. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in
10. odgovorne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za dajanje informacij med potekom postopka javnega razpisa.

(1) V prijavi na javni razpis mora prijavitelj, če je pravna oseba, navesti ime firme in njen naslov (sedež) z identifikacijsko številko (ID), v primeru fizične osebe pa osebno ime in naslov bivališča (stalnega in začasnega, če obstaja) ter priložiti:
– rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje z ocenjeno višino stroškov sanacije po končanem izkoriščanju,
– dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za izvajanje rudarskih del in
– dokazilo o finančni sposobnosti, da bo po končanem izkoriščanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica izkoriščanja in izvedel sanacijo pridobivalnega prostora.
(2) Po prejetju prijav ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naprej preveri, ali prijavitelji izpolnjujejo s 6. členom tega zakona določene pogoje za pridobitev koncesije za izkoriščanje in ali je njihovim prijavam priložena dokumentacija oziroma dokazila iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: upravičeni kandidati). Če ugotovi, da določeni prijavitelj ne izpolnjuje teh pogojev, njegovo prijavo zavrže.
(3) Šteje se, da javni razpis uspe, če odda prijavo najmanj en upravičeni kandidat. V tem primeru se takšnemu kandidatu izda odločba o izboru za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje po uradni dolžnosti.
(4) V primeru, ko oddata prijavo dva ali več upravičenih kandidatov, se postopek izdaje odločbe o izboru kandidata za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje izvede kot dražba, na kateri kandidati s svojimi ponudbami o višini plačila rudarske koncesnine konkurirajo za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(5) Dražba iz prejšnjega odstavka se začne z vabilom, ki ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vroči osebno vsem upravičenim kandidatom. V vabilu na dražbo je treba kandidate posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se dražbe ne bi udeležili in izostanka opravičili, štelo, da se strinjajo s kandidatom, ki bo na dražbi izbran za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Kandidat lahko v primeru opravičenega izostanka svojo izjavo poda tudi pisno, vendar samo do konca dražbe. Če kandidat do konca dražbe ne poda pisne izjave, se šteje, da se z izbranim kandidatom strinja. Kandidat, ki v pisni izjavi ali na dražbi nasprotuje kandidatu, ki naj bi bil izbran za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, mora za svoje trditve predložiti dokaze.
(6) Za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se sme izbrati tudi kandidata, ki predlaga pridobivalni prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje, če se nameravano izkoriščanje nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali ne izkorišča, in če dodatna rudarska pravica na istem raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega raziskovanja oziroma izkoriščanja mineralnih surovin.
(7) Po končani dražbi odloči o izbiri kandidata za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, ki se izbranemu kandidatu in drugim strankam vroči osebno in zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
(8) Odločba iz prejšnjega odstavka se, ko postane pravnomočna, pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor.

(1) V primeru izdaje rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti in v primeru, ko se izda rudarski koncesijski akt v skladu z osmim odstavkom 40. člena tega zakona, izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje po uradni dolžnosti po objavi rudarskega koncesijskega akta in jo izbranemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena se, ko postane pravnomočna, pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor.

(1) Izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora najkasneje do začetka sklepanja koncesijske pogodbe poskrbeti za revizijo rudarskega projekta, na podlagi katerega je bil izbran oziroma določen za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in v primeru, da ni lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, z lastnikom zemljišča skleniti pravni posel z namenom pridobiti pravico izvajati rudarska dela na zemljišču, razen v primeru podzemnega izkoriščanja, če iz rudarskega projekta izhaja, da zaradi izkoriščanja ne bo vplivov na zemljišče.
(2) S sklepanjem koncesijske pogodbe se začne na predlog, ki se ga vloži na ministrstvo, pristojno za rudarstvo. Predlog lahko vloži:
– na javnem razpisu izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje po pravnomočnosti odločbe o izboru iz sedmega odstavka 42. člena tega zakona,
– nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je končal z raziskovanjem in
– oseba iz osmega odstavka 40. člena tega zakona, ki lahko pridobi koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine brez javnega razpisa, po pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(3) Predlogu iz prejšnjega odstavka se mora priložiti:
1. revidirani rudarski projekt za izkoriščanje v dveh izvodih in
2. dokazilo o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču.

(1) Po prejetju predloga iz drugega odstavka prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri:
1. ali ima rudarski projekt sestavine, predpisane s tem zakonom oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi,
2. ali je rudarski projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni rudarski projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega rudarskega projektanta,
3. ali je bila opravljena revizija rudarskega projekta ter ali so rudarski revident in odgovorni rudarski revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za rudarskega revidenta in odgovornega rudarskega revidenta,
4. ali je pridobivalni prostor, predviden z rudarskim projektom, v skladu z rudarskim koncesijskim aktom in
5. ali ima izbrani nosilec rudarske pravice za pridobivalni prostor in pristopno zemljišče, predvideno z rudarskim projektom, pravico izvajati rudarska dela na zemljišču.
(2) Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ob preveritvi pogojev iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je rudarski projekt za izkoriščanje izdelan v skladu s 1., 2., 3. in 4. točko prejšnjega odstavka,, ga potrdi z izjavo »REŠITVE SO USTREZNE«, v nasprotnem primeru pa zahteva, da se ga popravi oziroma dopolni tako, da bo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(3) Če ministrstvo ob preveritvi iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje za pridobivalni prostor in pristopno zemljišče, predvideno z rudarskim projektom ali za njegov del še nima pravice izvajati rudarska dela na zemljišču, nadaljuje s postopkom sklepanja koncesijske pogodbe, ko mu nosilec rudarske pravice predloži dokazilo o takšni pravic, lahko pa tudi, če je pridobivalni prostor razglašen za rudarski prostor v javno korist, uvede postopek prisilne pridobitve pravice izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču.
(4) Prekinitev sklepanja koncesijske pogodbe, ki nastane zaradi pridobivanja pravice izvajati rudarska dela na zemljišču, lahko traja dve leti in se lahko na zahtevo izbranega nosilca rudarske pravice podaljša še za naslednji dve leti.
(5) Ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da je rudarski projekt za izkoriščanje izdelan v skladu z zahtevami tega zakona in da izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje razpolaga z dokazilom o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču, pripravi predlog koncesijske pogodbe in ga v petih izvodih osebno vroči izbranemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje.

(1) V primeru, ko kandidat za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom določeno za pridobivalni prostor ali ko ni lastnik pristopnega zemljišča, lahko pridobi pravico izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču s pravnim poslom za pridobitev pravice izvajati rudarska dela na tujem zemljišču, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča.
(2) Kandidat za nosilca rudarske pravice ni dolžan skleniti pravnega posla iz prejšnjega odstavka v primeru, ko gre za podzemno izkoriščanje in iz rudarskega projekta izhaja, da ne bo vpliva na površino zemljišča oziroma, da ni vplivnega območja. Ne glede na to, če pri podzemnem izkoriščanju ni vpliva na površino zemljišča, pa mora kandidat za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje razpolagati s pravico izvajati rudarska dela na zemljišču samo za pristopno zemljišče.
(3) Za pravico izvajati rudarska dela na zemljišču po tem zakonu velja:
1. izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da razpolaga nosilec rudarske pravice za izkoriščanje z določeno stvarno ali obligacijsko pravico, ki mu omogoča izvajati rudarska dela, ali
2. od lastnika zemljišča v pisni obliki in overjena dana pravica izvajati rudarska dela, ali
3. pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje omogoča izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču.

(1) Po prejetju predloga koncesijske pogodbe ima nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pravico, da pred podpisom pogodbe z njegove strani predlaga ministrstvu, pristojnemu za rudarstvu, pogajanje o tistih vsebinah predlagane koncesijske pogodbe, ki se nanašajo na način plačevanja rudarske koncesnine in rezerviranih sredstev za sanacijo.
(2) Če se nosilec rudarske pravice za izkoriščanje strinja s predlogom koncesijske pogodbe, vrne na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z njegove strani podpisane vse izvode koncesijske pogodbe. Te izvode nato v imenu Republike Slovenije kot koncedenta podpiše minister, pristojen za rudarstvo, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pa nato nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje osebno vroči dva izvoda takšne pogodbe skupaj z enim rudarskim projektom, drugi izvod projekta pa zadrži za lastno evidenco.
(3) Če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pred podpisom predlaga pogajanje o vsebini predlagane koncesijske pogodbe, mora takšen predlog posredovati na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, najkasneje v petnajstih dneh po prejemu njenega predloga. Na podlagi izida pogajanj pripravi ministrstvo, pristojno za rudarstvo, dokončni predlog koncesijske pogodbe, ki ga mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje podpisanega vrniti najkasneje v tridesetih dneh po prejemu.
(4) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje izvod veljavne koncesijske pogodbe pristojni rudarski inšpekciji.
(5) Če zaradi razlogov na strani nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe v treh mesecih po njeni vročitvi v skladu s četrtim odstavkom 45. člena tega zakona, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odločbo o izboru oziroma potrditvi nosilca rudarske pravice za izkoriščanje odpravi in lahko prične s postopkom ponovne podelitve koncesije.

Čas veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, določen z rudarskim koncesijskim aktom, začne teči z dnem, ki je v koncesijski pogodbi označen kot datum podpisa nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.

(1) Koncesijska pogodba vsebuje zlasti:
1. opis načina izkoriščanja mineralne surovine,
2. tak opis pridobivalnega prostora, za katerega se podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje, kot je naveden v koncesijskem aktu,
3. obdobje, za katero se podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje in pogoji za izvajanje rudarskih del v času veljavnosti koncesijske pogodbe,
4. način in pogoji za plačevanje rudarske koncesnine,
5. način in pogoji za zagotovitev rezerviranih sredstev za sanacijo,
6. način in pogoje za sprotno sanacijo zemljišč pridobivalnega prostora in sanacijo okolja po končanem izkoriščanju mineralnih surovin,
7. način ureditve pridobivalnega prostora med in po končanem izkoriščanju mineralne surovine ter zavarovanje plačila za ureditev prostora,
8. pogoje glede prenehanja in podaljšanja časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje,
9. pogoje prenosa in dedovanje rudarske pravice za izkoriščanje,
10. vrste garancije nosilca rudarske pravice za izkoriščanje za sprotno sanacijo pridobivalnega prostora zaradi negativnih vplivov izvajanja rudarskih del na okolico in zdravje ljudi ter za sanacijo okolja po končanem izkoriščanju in
11. vrste sankcij zaradi neizvajanja ali nepravilnega izkoriščanja mineralne surovine in posledic v primeru takšnih kršitev.
(2) Revidirani rudarski projekt za izkoriščanje iz 1. točke tretjega odstavka 44. člena tega zakona, na katerem je izjava ministrstva, pristojnega za rudarstvo, iz drugega odstavka 45. člena tega zakona, so sestavni del koncesijske pogodbe.

(1) Časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje ni mogoče podaljšati, razen če zaradi velikih vlaganj v izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem območju in ob rednem in dobro izvedenem izkoriščanju zaradi višje sile ni bilo mogoče izčrpati zalog na pridobivalnem prostoru. V takšnem primeru se lahko rudarska pravica za izkoriščanje v primeru izkoriščanja energetskih mineralnih surovin podaljša in sicer za največ deset let, v primeru izkoriščanja drugih mineralnih surovin pa za največ tri leta, vsakič kadar nosilec rudarske pravice za izkoriščanje z ustreznimi dokazili dokaže obstoj zalog mineralne surovine znotraj pridobivalnega prostora in pod pogojem, da je bila na pridobivalnem prostoru izvedena predpisana sprotna sanacija zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli.
(2) Za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje lahko nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zaprosi pred iztekom roka, za katerega je bila rudarska pravica za izkoriščanje podeljena.
(3) O podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje odloča ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo.
(4) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda odločbo o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, če ugotovi:
1. da je nosilec rudarske pravice za izkoriščanje doslej pred vložitvijo vloge izvajal rudarsko pravico za izkoriščanje na predpisani način,
2. da so za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena in
3. da za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje ne obstoje omejitve po določbah tega zakona.
(5) Medsebojno razmerje v zvezi s podaljšanjem veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje uredita Republika Slovenija in nosilec rudarske pravice za izkoriščanje z dodatkom h koncesijski pogodbi, ki ga podpišeta v imenu Republike Slovenije kot koncedenta minister, pristojen za rudarstvo, in nosilec rudarske pravice za izkoriščanje kot koncesionar.
(6) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje dodatek h koncesijski pogodbi, podpisan s strani ministra, pristojnega za rudarstvo, vroči osebno najkasneje v petnajstih dneh po pravnomočnosti odločbe o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pa ga je dolžan podpisanega vrniti najkasneje v tridesetih dneh po prejemu.
(7) Če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje v roku iz prejšnjega odstavka ne dostavi na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, podpisanega dodatka h koncesijski pogodbi ali če odkloni njegov podpis, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odločbo o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje odpravi. Zoper to odločbo ni dopustna pritožba.

(1) Rudarska pravica za izkoriščanje se lahko v celoti ali v delu prenese s soglasjem ministrstva, pristojnega za rudarstvo, na drugo pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje,
2. da proti njej zaradi insolventnosti ni uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali likvidacijski postopek,
3. da ponudi mineralno surovino, ki jo pridobi in ne porabi za lastne potrebe, na trgu vsem zainteresiranim pod enakimi pogoji in
4. da izpolnjuje tudi morebitne druge pogoje, ki jih je rudarski koncesijski akt, na podlagi katerega je bila podeljena rudarska pravica za izkoriščanje, opredelil kot pogoj za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje na posameznem pridobivalnem prostoru, ki je predmet prenosa.
(2) Fizična ali pravna oseba lahko, ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka in ob predložitvi pravnomočnega sklepa o dedovanju, rudarsko pravico za izkoriščanje tudi deduje.
(3) Vlogo za pridobitev soglasja iz prvega odstavka tega člena vloži na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, zainteresirana pravna ali fizična oseba ali dedič nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(4) V primeru, da je nad nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje opravljen stečaj po predpisih, ki urejajo stečaj, se lahko rudarska pravica za izkoriščanje prenese na tistega prevzemnika, ki je od imetnika rudarske pravice za izkoriščanje – dolžnika, prevzel nepremičnine oziroma stvarne pravice na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora, ki mu omogočajo nadaljnje izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje in izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) Rudarska pravica za izkoriščanje se ne sme prodati ali dati v najem.
(6) Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični.

(1) Z dnem, ko postane koncesijska pogodba veljavna, postane nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zavezanec za:
1. plačevanje rudarske koncesnine in
2. zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo.
(2) Zavezancu iz prejšnjega odstavka se način in pogoji za plačevanje rudarske koncesnine ter zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo določijo z odločbo, ki jo v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 53. člena in predpisom iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona ter določbami koncesijske pogodbe po uradni dolžnosti izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločitev vlade je dopusten upravni spor.

(1) Osnova za izračun rudarske koncesnine je povprečna cena enote določene vrste mineralne surovine, dosežene v trgovanju na evropskem gospodarskem prostoru v tekočem letu in je odvisna od vrste, obsega in razširjenosti določenih mineralnih surovin.
(2) Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine iz prejšnjega odstavka v trdem stanju je kubični meter mineralne surovine v raščenem stanju. Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine, pridobljene v plinastem ali tekočem stanju je kubični meter, za nafto in druge tekoče ogljikovodike pa tona pridobljene mineralne surovine.
(3) Povprečno ceno na enoto pridobljene mineralne surovine, ki se jo lahko doseže v trgovanju na določenem svetovnem trgu, merila in pogoje za zmanjšanje in oprostitev plačila rudarske koncesnine, način njene odmere, obračunavanja in plačevanja ter način nadzora nad njenim plačevanjem, predpiše vlada.
(4) Rudarska koncesnina se plačuje v letnih zneskih, ki znašajo največ 500 eurov na ha pridobivalnega prostora in največ 20% povprečne cene za proizvedeno enoto mineralne surovine v obravnavanem letu, razen če v postopku dražbe niso dosežene višje cene.
(5) Sredstva, dobljena z vplačili rudarskih koncesnin, so v višini 50% prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor, v višini 50% pa prihodek Republike Slovenije. V primeru, da se pridobivalni prostor nahaja na območju več samoupravnih lokalnih skupnosti, se plačilo razdeli glede na površino pridobivalnega prostora oziroma glede na površino zemljišča, pod katerim se shranjujejo zemeljski plini, ki leži na območju posamezne samoupravne lokalne skupnosti.

(1) Obseg potrebnih rezerviranih sredstev za sanacijo se določi z revidiranim rudarskim projektom, izdelanim na podlagi s tem zakonom predpisane dokumentacije o zalogah in virih mineralnih surovin, na podlagi katerega se širi pridobivalni prostor in je odvisen od montan-geoloških pogojev pridobivalnega prostora, obsega in tehnologije izkoriščanja ter trajanja rudarske pravice za izkoriščanje.
(2) Za zagotovljena rezervirana sredstva za sanacijo se v skladu s tem zakonom štejejo pri Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, ustanovljenim v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: EKO sklad) za namen sanacije vplačana in vezana denarna sredstva, lahko pa tudi ustrezne garancije pooblaščene banke, ki pa morajo biti takšne, da so denarna sredstva lahko na voljo takoj.
(3) Podrobnejša merila za izračunavanje višine potrebnih rezerviranih sredstev za sanacijo, način in pogoji za odmero, obračunavanje in plačevanje ter porabe teh sredstev, nadzora nad plačevanjem in njihovo uporabo, predpiše vlada.
(4) V primeru stečaja ali likvidacije nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se ne glede na predpise, ki urejajo stečaj, z dnem pričetka stečaja ali likvidacije do takrat zbrana rezervirana sredstva za sanacijo izločijo iz stečajne oziroma likvidacijske mase in postanejo last Republike Slovenije, ki jih namensko porabi za sanacijo pridobivalnega prostora, ki ga je do stečaja oziroma likvidacije izkoriščal nosilec rudarske pravice za izkoriščanje.
(5) Koncesijska pogodba z nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje mora obvezno vsebovati določilo o prenosu rezerviranih sredstev za sanacijo v last Republike Slovenije v primeru iz prejšnjega odstavka.

(1) Za zbiranje, upravljanje in namensko uporabo dela sredstev, pridobljenih iz nadomestil za raziskovanje mineralnih surovin in rudarskih koncesnin, ki pripadejo Republiki Sloveniji, se s tem zakonom ustanovi Rudarski sklad Republike Slovenije kot proračunski sklad (v nadaljnjem besedilu: Rudarski sklad).
(2) Z Rudarskim skladom upravlja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(3) Sredstva, dobljena iz nadomestil za raziskovanje in rudarskih koncesnin, ki pripadajo Republiki Sloveniji, se namenjajo za:
1. izdelavo državne rudarske strategije,
2. vzpostavitev in vzdrževanje rudarske knjige,
3. izvajanje geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu,
4. odpravo posledic izkoriščanja mineralnih surovin v primerih, ko povzročitelj ni znan oziroma, ko stroškov sanacije ni možno naložiti nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje in
5. izdelavo študij in tehnične dokumentacije o temeljnih ter strateških raziskavah za doseganje napredka v znanosti in tehniki na področju rudarstva.

(1) Za zbiranje, upravljanje in namensko uporabo sredstev, pridobljenih iz plačila rezervacij se s tem zakonom zadolži EKO sklad.
(2) Sredstva, pridobljena iz plačila rezervacij se zbirajo pri EKO skladu na posebnem podračunu, znotraj katerega se odprejo še posebne postavke za posamezne pridobivalne prostore.
(3) EKO sklad v skladu z aktom o njegovi ustanovitvi izvaja za namen izvrševanja določb prvega odstavka tega člena predvsem naslednje naloge:
– upravlja sredstva v postavkah za posamezni pridobivalni prostor;
– spremlja vplačila nosilcev rudarske pravice za izkoriščanje;
– ohranja vrednost vloženih sredstev;
– vrača vplačila nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje v skladu z izdanimi odločbami;
– druga opravila, povezana z izvajanjem navedenih nalog.
(4) Rezervirana sredstva za sanacijo, se lahko namenjajo samo za sanacijo tistih pridobivalnih prostorov, za katera so nosilci rudarske pravice za izkoriščanje zagotovili in vplačali rezervirana sredstva. Rezervirana sredstva za sanacijo posledic rudarskih del se v delu, ki jih je za določeni pridobivalni prostor plačeval nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, lahko uporabijo samo za pokritje stroškov del, ki nastanejo v zvezi s sanacijo okolja po opustitvi izkoriščanja na takšnem prostoru.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko rezervirana sredstva namenijo tudi za sanacijo drugih rudniških prostorov, če s tem soglaša nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, ki je vplačeval takšna sredstva.
(6) Iz sredstev, pridobljenih iz plačila rezervacij, se financira tudi delovanje EKO sklada za izvajanje nalog iz tretjega odstavka tega člena. Višina takšnih sredstev se določi s predpisom iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona.
(7) Za izdajanje odločb ter odmero višine vplačil in izplačil po tem členu je pristojno ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

Razmerje med Republiko Slovenijo in nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje, vzpostavljeno s koncesijsko pogodbo, preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe, ali
2. z odvzemom rudarske pravice za izkoriščanje, ali
3. z ugasnitvijo rudarske pravice za izkoriščanje.

(1) Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena in
– z razdrtjem.
(2) Razlogi in pogoji za razdrtje koncesijske pogodbe in druge medsebojne pravice in obveznosti ob njenem razdrtju, se določijo v koncesijski pogodbi.
(3) O razdrtju koncesijske pogodbe odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo, ki se jo prejšnjemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.
(4) Zoper odločbo o razdrtju koncesijske pogodbe je dovoljena pritožba na vlado in sicer v osmih dneh po njeni vročitvi.
(5) Koncesijska pogodba z razdrtjem preneha z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero se ugotovi, da rudarska pravica za izkoriščanje zaradi razdrtja koncesijske pogodbe preneha v celoti.
(6) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila izdana odločba o razdrtju koncesijske pogodbe, ne more ponovno kandidirati za pridobitev rudarske pravice v obdobju sedmih let po pravnomočnosti odločbe.

(1) Nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje se lahko odvzame rudarsko pravico za izkoriščanje:
1. če v enem letu po podpisu koncesijske pogodbe ne začne z rudarskimi deli, ali
2. če več kot dve leti zapored ne plača odmerjene rudarske koncesnine, ali
3. če ne vzpostavi rezerviranih sredstev za sanacijo ali več kot dve leti zapored ne plača odmerjene rezervacije, ali
4. če v dveh letih po začetku izkoriščanja ministrstvu, pristojnem za rudarstvu, ne posreduje s tem zakonom predpisanih podatkov, ali
5. če izkorišča ali naroči izkoriščanje mineralnih surovin izven odobrenega pridobivalnega prostora, ali
6. če izkorišča mineralne surovine tako, da bistveno škoduje oziroma uničuje zavarovane vrste živali in rastlinja ali da huje ogroža habitat, kulturno dediščino in vode ali onesnažuje okolje, ali
7. če bi nadaljevanje izkoriščanja lahko povzročilo hujšo naravno ali drugo nesrečo, ki je ni mogoče preprečiti na drugačen način.
(2) Razlogi in pogoji za odvzem rudarske pravice za izkoriščanje in druge medsebojne pravice in obveznosti ob njenem odvzemu, se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(3) O odvzemu rudarske pravice za izkoriščanje odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo, ki se jo prejšnjemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.
(4) Zoper odločbo o odvzemu rudarske pravice za izkoriščanje je dovoljena pritožba na vlado in sicer v osmih dneh po njeni vročitvi.
(5) Odvzem rudarske pravice za izkoriščanje učinkuje od dneva pravnomočnosti odločbe.
(6) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila izdana odločba o odvzemu rudarske pravice, ne more ponovno kandidirati zanjo v obdobju sedmih let po pravnomočnosti odločbe.

(1) Rudarska pravica za izkoriščanje ugasne, če:
– je nad nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje opravljen stečaj, nobena oseba pa v enem letu po pravnomočnosti stečaja ne prevzame nepremičnin oziroma stvarnih pravic na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora z namenom izkoriščanja, ali
– nosilec rudarske pravice za izkoriščanje preneha obstajati oziroma umre in v primeru prenehanja nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, ki je pravna oseba, ni pravnega naslednika oziroma v primeru smrti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, ki je fizična oseba, ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje oziroma da dedič v enem letu po smrti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ne vloži vloge za pridobitev soglasja za prenos rudarske pravice za izkoriščanje.
(2) Z dnem ugasnitve rudarske pravice iz prejšnjega odstavka začasno prevzame pravice in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena izbere ministrstvo, pristojno za rudarstvo, do konca obdobja, za katerega je bila rudarska pravica za izkoriščanje podeljena, novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje na podlagi javnega poziva, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, v primeru izkoriščanja ogljikovodikov pa tudi v uradnem glasilu Evropske unije in sicer najmanj 15 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na poziv.
(4) Javni poziv mora vsebovati sestavine, kot so s tem zakonom določene za javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, izbira novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje pa se izvede s smiselno uporabo določb 42. člena tega zakona.
(5) Po odločitvi o izboru novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se izvede podpisovanje koncesijske pogodbe na način in pod pogoji, določenimi s 44., 45. in 47. členom tega zakona.

(1) Zaradi zagotovitve izvajanja rudarske pravice za izkoriščanje po tem zakonu je lastnik ali uporabnik zemljišča na ali pod katerim se nahaja mineralna surovina, ki je v skladu z določbami 12. člena tega zakona v javnem interesu, dolžan trpeti omejitve svojih pravic, skladno z določbami tega zakona.
(2) Zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka se lahko:
– določeno zemljišče, v katerem se nahajajo za Republiko Slovenijo strateške mineralne surovine, ki so v skladu s tem zakonom v javnem interesu, pod pogoji in po postopku, ki ga določa ta zakon, razglasi za rudarski prostor v javno korist in
– lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču, ki leži v pridobivalnem prostoru, razglašenem za rudarski prostor v javno korist, odvzame ali omeji na način in po postopku, ki ga določajo predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice.

(1) Razglasitev določenega pridobivalnega prostora za rudarski prostor v javno korist se izvede z uredbo vlade.
(2) Vlada izda uredbo o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo.
(3) Minister, pristojen za rudarstvo, predlaga vladi izdajo uredbe o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist, če je v skladu s 1. točko drugega odstavka 34. člena tega zakona izpolnjen pogoj za uvedbo postopka za izdajo rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti, iz potrdila, ki ga je izdala samoupravna lokalna skupnost pa izhaja, da raba zemljišča ni v skladu z njenimi prostorskimi akti.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka minister, pristojen za rudarstvo, ne more predlagati vladi izdajo uredbe o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist, če leži takšno zemljišče na območju, ki ga ureja akt o zavarovanju, s katerim so izrecno prepovedani vsi posegi v prostor, povezani z opravljanjem dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin.
(5) Predlogu iz tretjega odstavka tega člena mora biti priložena dokumentacija s strokovno utemeljenimi dokazili, na podlagi katerih lahko vlada oceni utemeljenost razglasitve rudarskega prostora v javno korist (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage).

(1) Z izdelavo strokovnih podlag se začne s sklepom ministra, pristojnega za rudarstvo.
(2) Za izdelavo strokovnih podlag poskrbi ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ki pa lahko določene njene sestavine poveri za takšne sestavine strokovno usposobljenim pravnim ali fizičnim osebam.
(3) Ob izdelavi strokovnih podlag se mora zagotoviti sodelovanje ministrstev, pristojnih za področje urejanja prostora, varstva okolja, ohranjanja narave, varstva voda, varstvo kulturne dediščine in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Strokovne podlage morajo biti sestavljene iz pisnega in grafičnega dela. S pisnim delom se mora dokazati utemeljenost razglasitve določenega območja za rudarski prostor v javno korist, z grafičnim delom pa se mora prikazati območje, ki naj bi se razglasilo za rudarski prostor v javno korist.
(5) Ko so strokovne podlage izdelane, jih minister, pristojen za rudarstvo, javno razgrne kot osnutek z obvestilom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo. S tem obvestilom posebej seznani samoupravne lokalne skupnosti, na katerih območju naj bi se razglasil rudarski prostor v javno korist ter povabi k sodelovanju javnost.
(6) Zainteresirane osebe lahko v roku, ki ga določa obvestilo iz prejšnjega odstavka, posredujejo ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, pisne predloge, mnenja in pobude, ki se nanašajo na vprašanja nameravane razglasitve rudarskega prostora v javno korist.
(7) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, mora zainteresiranim osebam na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v dokumente, na podlagi katerih je bil izdelan osnutek strokovnih podlag.

(1) Uredba o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist se lahko izda za določen čas, ki se ga določi v odvisnosti od količine in vrste mineralne surovine, ki je v javnem interesu, njenega strateškega pomena za Republiko Slovenijo in pričakovanega začetka izkoriščanja, praviloma za obdobje desetih let, zaradi posebej utemeljenih razlogov pa lahko tudi za daljše obdobje, ki pa ne more biti daljše od tridesetih let.
(2) Uredba vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist obsega:
1. identifikacijo mineralne surovine,
2. vrednote, ki utemeljujejo razglasitev rudarskega prostora v javno korist,
3. opis meje rudarskega prostora v javno korist z navedbo parcelnih številk in katastrske občine zemljišča tako natančno, da jo je mogoče prenesti v zemljiški kataster,
4. čas njene veljavnosti in
5. opis aktivnosti, ki se jih mora izvesti po njeni uveljavitvi z namenom čimprejšnjega začetka izkoriščanja mineralne surovine.
(3) Če se v postopku izdelave strokovnih podlag ugotovi, da bi rudarski prostor v javno korist predstavljal neskladnost z določenim dokumentom urejanja prostora, se mora z uredbo iz prejšnjega odstavka določiti tudi:
– izravnalne ukrepe, s katerimi se nadomesti ali omili zaradi rudarskega prostora onemogočena s prostorskim aktom opredeljena raba prostora in ki se jih mora izvesti pred začetkom izkoriščanja mineralne surovine,
– pogoje za izvedbo izravnalnih ukrepov, ki morajo biti izpolnjeni pred začetkom izkoriščanja mineralne surovine in
– nosilca izvedbe izravnalnih ukrepov.
(4) Uredba vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, grafični del strokovnih podlag, na podlagi katerega se izda uredba, pa se objavi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo, tako, da je dostopen javnosti.

(1) Na podlagi uredbe vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist se pravni status območja, ki ga opredeljuje uredba kot rudarski prostor v javno korist, zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba varovane mineralne surovine.
(2) Zahtevo za vpis zaznambe iz prejšnjega odstavka v zemljiško knjigo pošlje na pristojno sodišče minister, pristojen za rudarstvo, vpis pa se nato opravi po uradni dolžnosti.
(3) Republika Slovenija je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč, ki ležijo v območju rudarskega prostora v javno korist. Republika Slovenija je dolžna na zahtevo fizične ali pravne osebe, ki ima v lasti nepremičnino v območju rudarskega prostoru v javno korist, odkupiti nepremičnino, ki je zaradi omejitev in prepovedi ni več mogoče rabiti za dejavnost, kot se je rabila pred sprejetjem uredbe ali pa se lahko rabi le v neznatni meri.
(4) Lastnik lahko uveljavlja pravico iz prejšnjega odstavka v postopku, ki ga za odvzem lastninske pravice določajo predpisi, ki urejajo omejitve oziroma odvzem lastninske pravice v javno korist.
(5) Če se v območju rudarskega prostora v javno korist nahajajo stavbe in drugi objekti, je dopustno na njih izvajati dela, ki jih predpisi, ki urejajo graditev objektov, opredeljujejo kot redna in investicijska vzdrževalna ter vzdrževalna dela v javno korist, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje ter rekonstrukcije.
(6) V primeru nove gradnje, prizidave, nadzidave ali spremembe namembnosti objekta, ki se naj bi izvedla v območju rudarskega prostora v javno korist in za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Soglasje ministrstva, pristojnega za rudarstvo, je potrebno tudi pred začetkom gradnje objektov, za katera je s predpisi, ki urejajo graditev objektov, določeno, da se jih lahko gradi brez gradbenega dovoljenja.
(7) Za območja, ki jih določa uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist, je mogoče sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se k sklepu o začetku njihove izdelave pridobi soglasje ministra, pristojnega za rudarstvo, s katerim se določijo tudi pogoji, ki se jih mora v postopku priprave prostorskega akta upoštevati.

(1) Če se v času veljavnosti uredbe o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist ne začne z izkoriščanjem mineralnih surovin na območju, ki ga opredeljuje uredba, preneha veljati uredba po preteku časa, določenega z njo.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist preneha pred potekom časa, določenega z njo, če se za območje, ki ga opredeljuje uredba, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za rudarstvo, sprejme takšen prostorski akt, zaradi katerega bi bilo izkoriščanje mineralne surovine v takšnem delu trajno onemogočeno.
(3) Uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist se lahko spremeni, če se za del območja, ki ga opredeljuje takšen akt, sprejme takšen prostorski akt, zaradi katerega bi bilo izkoriščanje mineralne surovine v takšnem delu trajno onemogočeno.

(1) Omejitev ali odvzem lastninske pravice na nepremičninah, ki ležijo v območju, ki je v skladu s tem zakonom razglašeno za rudarski prostor v javno korist, se izvede v korist Republike Slovenije kot razlastitvenega upravičenca.
(2) Lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču iz prejšnjega odstavka se lahko v korist razlastitvenega upravičenca tudi omeji z ustanovitvijo služnosti prehoda, prevoza ali rudniške gradnje, lahko pa se tudi začasno omeji v korist razlastitvenega upravičenca, če je to potrebno zaradi izkoriščanja mineralne surovine.
(3) Postopek omejitve oziroma odvzema lastninske pravice se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo omejitve oziroma odvzem lastninske pravice v javno korist.

Če razlaščenec ugotovi, da se v dveh letih po pravnomočnosti odločbe o omejitvi lastninske pravice oziroma razlastitvi njegove nepremičnine ni začelo z izkoriščanjem mineralnih surovin, ima pravico od pristojnega razlastitvenega organa zahtevati razveljavitev odločbe o omejitvi lastninske pravice oziroma razlastitvi in vrnitev nepremičnin v stanju, kot so bile pred začetkom postopka.

(1) Z izkoriščanjem mineralnih surovin se lahko začne šele po začetku veljavnosti koncesijske pogodbe.
(2) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora petnajst dni pred začetkom rudarskih del prijaviti pristojni rudarski inšpekciji pričetek del ter v prijavi navesti številko in datum sklenitve koncesijske pogodbe, na podlagi katere je pridobil rudarsko pravico za izkoriščanje in osebo, ki bo opravljala posle tehničnega vodje rudarskih del.
(3) Če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za izvajalca rudarskih del, mora pred začetkom izvajanja rudarskih del skleniti pisno pogodbo za izvajanje rudarskih del s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za izvajalca rudarskih del.
(4) Z izkoriščanjem mineralnih surovin ter izvajanjem del, ki se po tem zakonu štejejo za zahtevna rudarska dela, se lahko začne samo na podlagi poprej izdelanega in revidiranega rudarskega projekta za izvedbo, ki ga mora pred začetkom del v obliki izjave, da se strinja z njegovimi tehničnimi rešitvami potrditi oseba, ki jo za to pooblasti nosilec rudarske pravice za izkoriščanje (potrjeni rudarski projekt).
(5) Oseba iz prejšnjega odstavka je lahko oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del.

(1) Tehnični vodja rudarskih del, ki vodi izvajanje podzemnih rudarskih del, je lahko:
– oseba z univerzitetno izobrazbo, dvema letoma delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del, ali
– oseba z visoko strokovno izobrazbo, tremi leti ustreznih delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del, ali
– oseba z višjo strokovno izobrazbo, štirimi leti delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del.
(2) Tehnični vodja rudarskih del, ki vodi izvajanje površinskih rudarskih del je lahko poleg osebe, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, tudi oseba s srednjo strokovno izobrazbo, desetimi leti delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del.
(3) Vodja posameznih rudarskih del pri podzemnih in površinskih rudarskih delih je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.
(4) Za vodenje površinskih rudarskih del zadostuje le ena oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del, za vodenje podzemnih rudarskih del pa mora biti za vsako odkopno polje oziroma revir zagotovljena po ena oseba, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del, pri čemer pa mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje izmed njih določiti glavnega tehničnega vodjo rudarskih del.
(5) Tehnični vodja rudarskih del lahko vodi rudarska dela tudi na dveh ali več pridobivalnih prostorih, če je zagotovljena njegova prisotnost na delovišču vsaj enkrat tedensko in pod pogojem, da opravljeno število njegovih ur ne presega s predpisi, s katerimi se urejajo delovna razmerja, maksimalno dovoljenega števila ur.

(1) Zahtevna rudarska dela se razvrščajo na:
1. izvajanje zahtevnih temeljnih rudarskih del, kot so:
– odpiranje in pričetek pridobivanja mineralne surovine iz odkopnih polj, revirjev ali delov nahajališč,
– odpiranje in pričetek pridobivanja mineralnih surovin v varnostnih stebrih,
– uvajanje novih odkopnih metod pri izkoriščanju,
– vse vrste razstreljevalnih del,
– vrtanje vrtin globine 300 m in več,
– vsa dela, ki so v zvezi z vbrizgavanjem in shranjevanjem zemeljskih plinov v geološke strukture,
– dela, ki so v zvezi s kategoriziranjem rudniških prostorov glede na preteče nevarnosti,
– zapiranje rudnikov in odprava posledic izkoriščanja in
– rekonstrukcija rudniških prostorov po končanem izkoriščanju;
2. izvajanje zahtevnih drugih rudarskih del, kot so:
– gradnja objektov, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, štejejo za zahtevne objekte,
– gradnja objektov, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočim sevanjem, štejejo za jedrski objekt,
– gradnja jaškov in ostalih objektov, ki povezujejo obzorja oziroma jamo s površino,
– gradnja glavnih skladišč razstrelilnih sredstev ter glavnih skladišč tekočih goriv in maziv,
– gradnja glavnih črpališč, vodnih vrat, jezov in baraž,
– montaža glavnih postrojev in naprav, ki imajo značaj trajnih objektov in so v neposredni tehnološki zvezi z izkoriščanjem in
– gradnja ostalih glavnih objektov in naprav, ki imajo značaj trajnih objektov in so v neposredni tehnološki zvezi z izkoriščanjem.
(2) Minister, pristojen za rudarstvo, podrobneje opredeli in razvrsti dela, objekte in postroje oziroma naprave iz prejšnjega odstavka, katerih izvedba se glede na nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali okolje šteje za zahtevna rudarska dela.

(1) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora pred začetkom izvajanja rudarskih del razpolagati z načrtom rudniškega prostora in ga predati izvajalcu rudarskih del ter imeti na delovišču rudarske projekte, na podlagi katerih izvaja rudarska dela in drugo dokumentacijo, predpisano s tem zakonom. Načrt rudniškega prostora mora biti, skladno z napredovanjem rudarskih del, dopolnjen najmanj enkrat letno.
(2) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora ob izvajanju rudarskih del poskrbeti za geološko dokumentacijo, ki se izdeluje kot geološke raziskave za ugotavljanje geološke zgradbe, odkrivanje nahajališč, določanje zalog ali virov, ugotavljanje fizikalno-mehanskih in drugih geoloških parametrov kamnin, ugotavljanje geoloških pogojev za pridobivanje mineralnih surovin in izgradnjo površinskih in podzemskih objektov in ugotavljanje geoloških pogojev za vbrizgavanje in shranjevanje zemeljskih plinov.
(3) Za pravilno izvajanje rudarskih del in racionalno izkoriščanje mineralnih surovin ter zagotavljanje varnega dela in za preprečitev materialne škode, mora izvajalec rudarskih del na podlagi meritev izdelati rudarske načrte in karte, iz katerih je razvidno stanje rudarskih del, njihov medsebojni položaj, kakor tudi položaj glede na stara rudarska dela, objekte in vodotoke na površini (v nadaljnjem besedilu: načrti rudarskih merjenj). Načrte rudarskih merjenj lahko izdeluje oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta. Kopije načrtov rudarskih merjenj mora izvajalec rudarskih del dostaviti ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, na njegovo zahtevo.
(4) Znotraj rudniškega prostora lahko opravlja naloge s področja rudarskega merjenja, vodenja merske dokumentacije, izdelave rudarskih kart in načrtov samo oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja rudarskih merjenj.
(5) Rudarska dela je treba izvajati tako, da z upoštevanjem zadnjega stanja rudarske tehnike, ki temelji na priznanih izsledkih znanosti, spoznanj in izkušenj s področja rudarstva, ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov, v največji možni meri izostanejo škodljivi vplivi na okolje.
(6) Rudarska dela v rudniških prostorih, koder obstoji nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali okolje, sme izvajalec rudarskih del začeti izvajati le na podlagi potrjenega rudarskega projekta za izvedbo takšnih rudarskih del.
(7) Pri izvajanju del iz prejšnjega odstavka mora izvajalec rudarskih del upoštevati predpise, ki urejajo tehnične normative v rudarstvu (v nadaljevanju: tehnični predpisi), predpise, ki urejajo zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter varstvo okolja in druge predpise, če ni s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določeno drugače.
(8) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, predložiti program izkoriščanja mineralnih surovin, izdelan v skladu s koncesijsko pogodbo ter najpozneje do konca januarja tekočega leta sporočiti letno načrtovan izkop mineralne surovine.
(9) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora zagotoviti izdelavo dokumentacije o zalogah in virih mineralnih surovin, ki jih izkorišča.
(10) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, ki sam izvaja rudarska dela, ali njegov izvajalec, mora spremljati in nadzorovati geološke in druge geofizikalne pojave, ravni hrupa in druge vplive na okolje, ki nastanejo zaradi izvajanja rudarskih del in zagotavljati monitoring o vplivih svoje dejavnosti na okolje in o njem voditi dokumentacijo o vplivih na okolje.
(11) Izvajalec rudarskih del mora vsak rudniški prostor ali delovišče, kjer se izvajajo rudarska dela, kategorizirati glede na obstoječe nevarnosti in določiti stopnje nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti in na tej podlagi izdelati dokumentacijo v obliki revidiranega rudarskega projekta.

(1) Minister, pristojen za rudarstvo, izda za izvajanje tehničnih in varstvenih ukrepov pri izvajanju rudarskih del naslednje tehnične predpise:
1. za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih in pod zemljo,
2. za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem,
3. za električne naprave in instalacije v rudnikih s površinskim in podzemnim pridobivanjem mineralnih surovin,
4. za dela na površini in pod zemljo, ki so povezana z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin,
5. za dela pri bogatenju mineralnih surovin,
6. za dela pri skladiščenju in izrabi sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin v rudarstvu in
7. druge tehnične prepise in predpise o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu.
(2) Če se pri izvajanju rudarskih del iz prejšnjega odstavka pokažejo določene posebnosti, ki jih ne urejajo ali jih ne urejajo v celoti tehnični predpisi iz prejšnjega odstavka, se lahko takšne posebnosti uredijo s splošnim aktom izvajalca rudarskih del, ki pa ne sme biti v nasprotju s tehničnimi predpisi.

(1) Tehnično soglasje je pozitivna tehnična presoja o izpolnjevanju in uporabnosti postrojev za izvajanje rudarskih del in odkopnih metod.
(2) Tehnično soglasje se lahko izda za postroje za izvajanje rudarskih del in za odkopne metode, ki niso urejene s tehničnim predpisom iz prejšnjega člena ali za katere odbor izvedencev rudarske stroke, ki ga imenuje minister, pristojen za rudarstvo, na podlagi strokovnih spoznanj meni, da zanje tehnični predpis v doglednem času še ne more biti izdan, lahko pa tudi za postroje za izvajanje rudarskih del in za odkopne metode, ki pomembno odstopajo od tehničnih predpisov.
(3) Na zahtevo proizvajalca, uvoznika ali projektanta postroja za izvajanje rudarskih del, ali odkopne metode in na predlog odbora izvedencev rudarske stroke izda tehnično soglasje minister, pristojen za rudarstvo.
(4) Minister, pristojen za rudarstvo, določi pogoje in postopek za izdajo tehničnega soglasja.
(5) Odbor izvedencev rudarske stroke opravlja naloge v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme minister, pristojen za rudarstvo.
(6) Stroški izdaje tehničnega soglasja, ki nastanejo zaradi dela odbora izvedencev rudarske stroke, bremenijo vlagatelja zahteve.
(7) Za pravilno izvajanje izdanega rudarskega tehničnega soglasja je odgovoren tehnični vodja rudarskih del.

(1) Vsak izvajalec rudarskih del mora zagotoviti izvajanje in nadzorstvo nad izvajanjem tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, v primeru rudarskih del, namenjenih izkoriščanju radioaktivnih oziroma jedrskih mineralnih surovin pa tudi s področja varstva pred ionizirajočimi sevanji.
(2) Izvajalec rudarskih del, ki izvaja podzemna rudarska dela, mora organizirati službo za varnost pri delu ter zagotoviti, da naloge zdravstvenih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik.
(3) Vodja službe za varnost in zdravje pri delu iz drugega odstavka tega člena je lahko le oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske, geotehnološke ali vrsti podzemnih del ustrezne smeri, vodja službe za varnost pri delu pri podzemnem izkoriščanju mineralnih surovin pa je lahko le oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske smeri. Vodja službe za varnost in zdravje pri delu mora izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom za tehničnega vodjo rudarskih del ter imeti opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu, osebe, ki pri izvajanju rudarskih del iz tega odstavka opravljajo strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, pa morajo izpolnjevati pogoje, ki se določijo s splošnim aktom izvajalca rudarskih del o varnosti in zdravju pri delu, sprejetim v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(4) Strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, ki se opravljajo pri površinskem izvajanju rudarskih del lahko poleg osebe, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom za tehničnega vodjo rudarskih del, opravlja tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(5) Vsak izvajalec rudarskih del mora pred pričetkom del izdelati in sprejeti splošni akt o varnosti in zdravju pri delu, s katerim ureja področje varnosti in zdravja pri delu, zlasti kar zadeva ocenjevanje tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavcev ter določitev načinov in ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in sprejeti splošni akt o varnosti in zdravju pri delu. Splošni akt o varnosti in zdravju pri delu mora izvajalec rudarskih del dopolnjevati ob vsaki spremembi ravni tveganja.
(6) Podrobnejšo vsebino in način izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za rudarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varnost in zdravje pri delu in ministrom, pristojnim za varstvo pred ionizirajočimi sevanji.

(1) Izvajalec rudarskih del, ki izvaja podzemeljska rudarska dela ali dela v ognje in eksplozijsko nevarnih obratih ali dela, pri katerih lahko nastanejo strupeni plini, pare ali nevarnosti vdorov plina, vode in mulja, mora organizirati reševalno službo. Več izvajalcev rudarskih del lahko organizira skupno reševalno službo. Površinski kopi morajo organizirati reševalno službo v primeru, če je narava njihovega dela takšna, da ni mogoče uspešno izvajati reševanja s civilnimi reševalnimi službami.
(2) Vsak delavec mora takoj obvestiti nadrejenega o vsakem pojavu nevarnosti, še posebej o pojavih eksplozivnih, zadušljivih, strupenih plinov, vdorih vode, mulja, blata, hribinskih udarih in plazovih, nastalih previsih, nestabilnih brežinah, zatajenih razstrelnih sredstvih in o drugih nastalih nevarnostih, ki lahko ogrozijo zaposlene, objekte in naprave.
(3) O vseh nevarnih pojavih iz prejšnjega odstavka tega člena, mora odgovorna oseba izvajalca rudarskih del takoj obvestiti pristojno rudarsko inšpekcijo.
(4) V primeru pojava nevarnosti, in ko je ogrožena varnost zaposlenih, objektov in naprav pri izvajanju rudarskih del, vodi akcijo reševanja odgovorna oseba, določena s splošnim aktom izvajalca rudarskih del.
(5) Rudarska inšpekcija lahko odredi za vodenje akcije reševanja drugo odgovorno osebo ali prevzame vodenje akcije sama, če ugotovi, da vodenje akcije ni dovolj strokovno in učinkovito.
(6) Izvajanje opravil in način organiziranja in delovanja reševalne službe predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

(1) Kadar v istem rudniku izvajata delo dva ali več izvajalcev rudarskih del, mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zagotoviti usklajevanje izvajanja vseh ukrepov, ki so povezani z varnostjo in zdravjem delavcev ter je odgovoren za varen potek vseh rudarskih del. Navedeno ne odvezuje posameznih izvajalcev odgovornosti za izvajanje vseh ukrepov, povezanih z varnostjo in zdravjem njihovih delavcev.
(2) Za varno izvajanje del sklenejo v primeru iz prejšnjega odstavka nosilec rudarske pravice za izkoriščanje in izvajalci rudarskih del pisni sporazum, v katerem določijo skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

(1) Tehnični vodja rudarskih del mora pri izvajanju rudarskih del zagotavljati tehnično vodenje del po rudarski tehnični dokumentaciji in tehničnih predpisih ter predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, pri gradnjah rudniških objektov, montaži postrojev ter rudarskih delih, ki se izvajajo na podlagi gradbene tehnične dokumentacije, pa mora poleg tehničnega vodenja zagotavljati tudi nadzor po predpisih, ki urejajo graditev objektov.
(2) Pri površinskem izvajanju rudarskih del se zagotavlja tehnično vodenje tako, da daje tehnični vodja rudarskih del sprotna navodila vodjem posameznih rudarskih del in nadzoruje njihovo delo, pri podzemnem izvajanju rudarskih del pa se tehnično vodenje zagotavlja tako, da glavni tehnični vodja rudarskih del koordinira delo tehničnih vodij rudarskih del in jim daje po potrebi tudi ustrezna navodila in nadzoruje njihovo vodenje rudarskih del, posamezni tehnični vodje rudarskih del pa dajejo na tej podlagi sprotna navodila vodjem posameznih rudarskih del in nadzorujejo njihovo delo. Glede na obseg in zahtevnost del, ki so načrtovana v rudarskem projektu, lahko tehnični vodja rudarskih del v soglasju z izvajalcem rudarskih del zagotovi tudi tehnično vodenje posameznih del z imenovanjem drugih pooblaščenih oseb, ki izpolnjujejo pogoje za vodjo posameznih rudarskih del.
(3) Tehnični vodja rudarskih del mora pri vodenju ali nadziranju zagotoviti, da se delovne priprave in naprave uporabljajo in vzdržujejo v skladu s predpisi.
(4) Izvajalec rudarskih del mora omogočiti projektantski nadzor nad izvajanjem rudarskih del po potrjenem rudarskem projektu za izvedbo v skladu z režimom projektantskega nadzora, ki ga je v projektu predpisal odgovorni rudarski projektant. Projektantski nadzor lahko izvaja oseba, ki v skladu s tem zakonom izpolnjuje pogoje za odgovornega rudarskega projektanta.
(5) Tehnično vodenje in izvajanje nadzora po tem členu mora biti določeno v splošnem aktu izvajalca rudarskih del o varnosti in zdravju pri delu, sprejetim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo in zdravje pri delu.

Vsak tehnični vodja rudarskih del mora voditi knjigo rudarskega nadzora. V knjigo rudarskega nadzora se vnašajo:
1. ukrepi rudarskega inšpektorja, izdani na kraju samem,
2. odločbe, ki jih izdaja rudarski inšpektor,
3. ukrepi pooblaščenih oseb izvajalca rudarskih del, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu in
4. službeni nalogi pooblaščenih oseb izvajalca rudarskih del.

(1) Tehnično vodenje in nadzor iz 78. člena tega zakona zajema vsa pooblastila, ki so določena s tehničnimi predpisi in predpisi o varnosti in zdravju pri delu in jih odgovorna oseba izvajalca rudarskih del uporablja za tehnično pravilno in varno izvajanje del po potrjenih rudarskih projektih za izvedbo znotraj rudniškega prostora. Tehnično nadzorstvo znotraj rudniškega prostora in pri izvajanju rudarskih del, ki niso v neposredni povezavi z izkoriščanjem mineralnih surovin pa zajema le pooblastila za tehnično pravilno izvajanje del po potrjenih rudarskih projektih za izvedbo.
(2) Pred začetkom izvajanja posameznih del mora vodja takšnih del opraviti pregled potrjenega projekta za izvedbo rudarskih del in opozoriti glavnega tehničnega vodjo rudarskih del na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti ter predlagati njihovo odpravo.
(3) Če vodja del ob izvajanju rudarskih del na podlagi potrjenega rudarskega projekta za izvedbo ugotovi, da obstajajo v njem takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje, mora o tem brez odlašanja seznaniti glavnega tehničnega vodjo rudarskih del in do dokončne njegove odločitve ustaviti dela.

(1) Če vodja posameznih rudarskih del ob izvajanju teh del ugotovi, da zaradi geoloških ali tehnoloških razmer, drugačne lege mineralne surovine, kot je bila predvidevana ob izdelavi rudarskega projekta za izvedbo in drugih razlogov, kot so nepredviden obstoj ali vdor vode, plina in zemljin, slabša nosilnost geoloških struktur od predvidevane, najdba druge vrste mineralne surovine in podobno, potrjeni rudarski projekt za izvedbo ne zadošča oziroma da na njegovi podlagi ne bo mogoče izvesti načrtovanih rudarskih del, se lahko v soglasju z glavnim tehničnim vodjem rudarskih del in projektantom, ki je izdelal takšen projekt, posamezni tehnični načrti ustrezno spremenijo ali dopolnijo, vendar samo, če se zaradi takšnega odmika od rudarskega projekta za izvedbo ne poslabšajo pogoji iz varstva pri delu.
(2) Tehnične načrte iz prejšnjega odstavka lahko izdela tehnični vodja rudarskih del ali po njegovem naročilu vodja posameznih rudarskih del sam, če s tem soglaša projektant.
(3) Z izvajanjem del na podlagi odmika rudarskega projekta za izvedbo se lahko začne po pridobljenem pisnem soglasju službe za varnost pri delu in projektanta, ki ga je izdelal, lahko pa tudi drugega projektanta, če projektant, ki ga je izdelal, ne obstoji več. V soglasju se ugotovi, da se niso poslabšali pogoji varstva pri delu, ki so določeni v rudarskem projektu za izvedbo. Če se takšno soglasje ne pridobi, se mora pred nadaljevanjem del izdelati nov rudarski projekt za izvedbo in ga pred začetkom del revidirati in v primeru zahtevnih rudarskih del tudi potrditi v skladu s četrtim odstavkom 69. člena tega zakona.
(4) Za izkoriščanje nafte, zemeljskih plinov ter mineralnih, termalnih in radioaktivnih voda sme izvajalec rudarskih del, zaradi geoloških razmer in oblike terena, brez soglasja rudarskega projektanta spremeniti mesta vrtin, ki so predvidena v potrjenem rudarskem projektu za izvedbo, če se s tem ne posega izven odobrenega pridobivalnega prostora in se ne poslabšajo pogoji iz varstva pri delu.

(1) Začasno ustavitev izvajanja rudarskih del pri izkoriščanju mineralnih surovin zaradi nepričakovanih geoloških, rudarskih ali gospodarskih vzrokov, mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najpozneje v 24 urah po ustavitvi del, v primeru nevarnega pojava pa takoj.
(2) Začasno pričakovano ustavitev del mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najmanj osem dni pred ustavitvijo del. V tem roku mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji tudi ponovni pričetek del.
(3) Če je ustavitev del iz prvega odstavka tega člena pričakovana za več kot trideset dni, je potrebno opraviti meritve stanja in dopolniti rudarske načrte, napraviti zapisnik o vzrokih za ustavitev del ter o nevarnostih, ki utegnejo nastati pri ponovnem pričetku del.
(4) Vsako začasno ustavitev izvajanja rudarskih del, ki niso zajeta v prvem odstavku tega člena, mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najpozneje v 24 urah po ustavitvi del, v primeru nevarnega pojava pa takoj.
(5) Med začasno ustavitvijo del mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje poskrbeti za redno vzdrževanje vseh rudniških prostorov in rudniških gradenj, kakor tudi drugih podzemnih prostorov in objektov, ki niso v povezavi z izkoriščanjem mineralnih surovin tako, da je v njih možno gibanje brez nevarnosti za življenje in zdravje ljudi in da se prepreči nastanek škode.

(1) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora klasificirati in kategorizirati zaloge in vire mineralnih surovin ter voditi evidenco in hraniti podatke o zalogah in virih mineralnih surovin ter o stanju klasificiranih in kategoriziranih zalog najmanj enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo.
(2) Vsebino in obliko poročil, vsebino elaborata o zalogah in virih ter rokih za njegovo obnovo in predložitev ter način vodenja evidence, hranjenja podatkov, klasificiranja in kategoriziranja zalog in virov, vsebino elaborata o zalogah in virih mineralnih surovin, postopek za potrditev elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov mineralne surovine ter stanju shranjenih zemeljskih plinov, način poročanja ter o bilanci teh rezerv oziroma shranjenih zemeljskih plinih predpiše minister, pristojen za rudarstvo.
(3) S poročili oziroma elaborati iz prvega odstavka tega člena, kakor tudi z drugo rudarsko dokumentacijo nosilca rudarske pravice za izkoriščanje mora ministrstvo, pristojno za rudarstvo, in vse osebe, ki imajo dostop do navedenih listin, ravnati na način, ki zagotavlja poslovno skrivnost, ves čas trajanja rudarske pravice za izkoriščanje.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v primeru naravne ali druge nesreče na območju opuščenega rudniškega prostora lahko uporabijo podatki iz poročil oziroma elaboratov iz prejšnjega odstavka pred potekom roka, če se takšni podatki oziroma elaborati uporabijo za namen odprave posledic naravne oziroma druge nesreče.

(1) Če po začetku izkoriščanja nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ugotovi, da na pristopnem zemljišču, ki vodi do pridobivalnega prostora, ni mogoče urediti vseh priključkov od pridobivalnega prostora na javna distribucijska omrežja in je zaradi tega prekomerno otežena dostava mineralnih surovin na trg, lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, izven območja rudniškega prostora v lastni režiji zgradi dodatno rudarsko infrastrukturo.
(2) Za dodatno rudarsko infrastrukturo se šteje:
1. ustrezna cesta ali tovorna železnica (v nadaljnjem besedilu: rudarska priključna prometnica),
2. ustrezna tovorna žičnica, transportni trak ali druga ustrezna naprava, namenjena transportu trdnih mineralnih surovin (v nadaljnjem besedilu: rudarska transportna naprava) in
3. ustrezen cevovod, namenjen transportu nafte oziroma zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: rudarski infrastrukturni vod).
(3) Pred začetkom gradnje dodatne rudarske infrastrukture se mora v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga izda upravni organ, pristojen za gradbene zadeve.

(1) Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture vloži pri upravnem organu, pristojnem za gradbene zadeve, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje. V njej mora navesti podatke o parcelnih številkah in katastrski občini zemljišč, na katerih je predvidena dodatna rudarska infrastruktura.
(2) Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture mora biti priloženo:
1. dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelanega v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in
2. potrdilo ministrstva, pristojnega za rudarstvo, da je nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje brez dodatne rudarske infrastrukture prekomerno otežena dostava mineralnih surovin na trg (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture).
(3) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi:
1. dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo in
2. potrdilo pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, na območju katere naj bi se gradila dodatna rudarska infrastruktura, iz katerega izhaja, da takšna gradnja ne bo onemogočala izvedbo in uporabo s prostorskimi akti določenih prostorskih ureditev, če nameravana gradnja ni izrecno omogočena z ustreznim prostorskim aktom (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti).

(1) Zahtevo za izdajo potrdila o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture vloži nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo. V njej mora utemeljiti razloge, ki mu otežujejo dostavo mineralnih surovin na trg in zaradi katerih ocenjuje, da se mora izven območja rudniškega prostora zgraditi določena dodatna rudarska infrastruktura.
(2) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture ali zavrne njegovo izdajo s sklepom, ki ga nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.
(3) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na vlado in sicer v osmih dneh po njegovi vročitvi.
(4) Z dnem pravnomočnosti potrdila iz drugega odstavka tega člena se dodatna rudarska infrastruktura šteje za objekt gospodarske javne infrastrukture.
(5) Potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture velja dve leti po pravnomočnosti sklepa iz drugega odstavka tega člena.
(6) Veljavnost potrdila o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture se lahko podaljša za eno leto, če zaprosi nosilec rudarske pravice za izkoriščanje za njegovo podaljšanje pred iztekom roka njegove veljavnosti.
(7) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, podaljša veljavnost potrdila o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture, če ugotovi, da nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ni mogel pridobiti gradbenega dovoljenja za njeno gradnjo iz razlogov, na katere ni mogel vplivati.

(1) Zahtevo za izdajo potrdila o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti vloži nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pri pristojnem organu samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju se naj bi zgradila določena dodatna rudarska infrastruktura.
(2) Zahtevi za izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka se mora priložiti idejna zasnova nameravane dodatne rudarske infrastrukture, izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in veljavno potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture.
(3) Pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti izda potrdilo o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti ali zavrne njegovo izdajo s sklepom, ki ga nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.
(4) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na vlado in sicer v osmih dneh po njegovi vročitvi.
(5) Potrdilo o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti velja dve leti po pravnomočnosti sklepa iz četrtega odstavka tega člena in ga ni mogoče podaljšati. V tem času mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje vložiti zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.

Gradbeno dovoljenje za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture se izda v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ni s tem členom določeno drugače.

Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, ki pridobi potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture, ne more pa v primeru, ko nameravana gradnja dodatne rudarske infrastrukture ni izrecno omogočena z ustreznim prostorskim aktom, pridobiti tudi potrdila o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti, ima pravico, da pri pristojnem organu samoupravne lokalne skupnosti, ki je zavrnila izdajo takega potrdila, vloži zahtevo za izdelavo in sprejem prostorskega akta za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture.

Če lastnik zemljišča ugotovi, da se na njegovem zemljišču izvajajo rudarska dela z namenom izkoriščanja mineralnih surovin, za katera ni dal izvajalcu rudarskih del nobenih soglasij za uvedbo postopka za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje, mora o tem nemudoma obvestiti pristojno rudarsko inšpekcijo.

(1) Minister, pristojen za rudarstvo, lahko na predlog investitorja, ki namerava obstoječi gradbeni objekt rekonstruirati oziroma na njem izvesti vzdrževalna dela v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, odloči, da se za takšna dela v določenem površinskem kopu enkratno odvzame naravni kamen do 1.000 m3.
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za rudarstvo, s sklepom, zoper katerega ni pritožbe in ga vroči investitorju.
(3) Za količino naravnega kamna, odvzetega na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje v površinskem kopu ne plača rudarske koncesnine, stroški, ki nastanejo pri njegovem odvzemu, pa bremenijo investitorja.

(1) Če se ob izvajanju gradbenih del na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po predpisih, ki urejajo graditev objektov, predvideva pridobitev nekovinske mineralne surovine, se ta surovina uporabi v okviru gradnje, pod pogoji določenimi v gradbenem dovoljenju, način uporabe takšne mineralne surovine pa mora biti določen v njegovem izreku.
(2) Če se nekovinska mineralna surovina, pridobljena v okviru gradbenih del iz prejšnjega odstavka ne porabi v okviru gradnje, veljajo za investitorja teh del glede plačila za pridobljeno enoto mineralne surovine določbe tega zakona in predpisov, ki urejajo način določanja plačila rudarske koncesnine.

(1) V območju rudniškega prostora oziroma preko njega se smejo graditi javne ceste, železniške proge, prekopi ter druge prometne poti, električni vodi visoke napetosti, vodovodi, naftovodi in plinovodi ter drugi objekti in naprave, ki niso namenjene izvajanju rudarskih del, vendar samo, če se zagotovijo varnostni ukrepi in določijo varnostni stebri, s katerimi ne bo ogroženo življenje in premoženje.
(2) V delu pridobivalnega prostora se lahko pod pogoji iz prejšnjega odstavka in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izjemoma dopusti tudi izvajanje dejavnosti, ki niso namenjene izvajanju rudarskih del, kot so obdelava (predelava in odstranjevanje) odpadkov, preizkušanje določene vrste terenskih in drugih vozil, alpinizem oziroma plezalne in druge podobne športne vaje, strelišča in druge podobne aktivnosti.
(3) Preden se izdela investicijski program za objekte iz prvega odstavka tega člena oziroma se sprejme odločitev za izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka, mora investitor oziroma nosilec dejavnosti zahtevati od nosilca rudarske pravice za izkoriščanje mnenje o tem, katera smer in lega teh objektov oziroma površin, na katerih se naj bi izvajale dejavnosti, v območju rudniškega prostora bi bila najprimernejša.
(4) Pred začetkom gradnje objektov iz prvega odstavka tega člena ali izvajanja dejavnosti iz drugega odstavka tega člena v območju rudniškega prostora oziroma preko njega morata investitor gradnje oziroma nosilec dejavnosti in nosilec rudarske pravice za izkoriščanje skleniti pisni dogovor o razmejitvi odgovornosti.
(5) Za del območja rudniškega prostora se lahko pod pogoji iz prvega odstavka tega člena izdela in sprejme tudi prostorski akt, namenjen gradnji objektov, vendar samo, če se k sklepu o njegovi pripravi in pred sprejetjem takšnega akta pridobi soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(6) Za gradnjo objektov iz prvega odstavka tega člena, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov potrebno gradbeno dovoljenje, in se nahajajo v mejah rudniškega prostora, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Gradnje enostavnega objekta, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje in opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka tega člena v območju rudniškega prostora tudi ni dovoljeno začeti brez predhodne pridobitve soglasja nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(7) Če se za del območja rudniškega prostora sprejme državni prostorski načrt ali občinski podrobni prostorski načrt s pridobljenim soglasjem nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, se za gradnje objektov iz prvega odstavka tega člena in opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka tega člena v takšnem delu rudniškega prostora ne uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.

(1) Po zaključku izvedbe rudarskih del, ki se v skladu s tem zakonom štejejo za rudniške gradnje ter pred začetkom njihove uporabe, mora izvajalec rudarskih del opraviti interni strokovno tehnični pregled, s katerim se ugotovi, ali so dela izvedena v skladu s predpisi in tehničnimi pravili in standardi.
(2) Strokovno tehnični pregled se izvede po postopku in na način, določen s splošnim aktom izvajalca rudarskih del.
(3) O strokovno tehničnem pregledu se izdela zapisnik, katerega priloga so listine, ki dokazujejo, da so bila dela izvedena v skladu s predpisi in tehničnimi pravili in standardi.
(4) Na podlagi zapisnika iz prejšnjega odstavka tehnični vodja ali glavni tehnični vodja rudarskih del dovoli začetek uporabe izvedenih rudarskih del, v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti pa zahteva, da se takšne pomanjkljivosti pred začetkom uporabe odpravijo.
(5) Izvajalec rudarskih del mora o opravljenih strokovno tehničnih pregledih in vzdrževanju zgrajenih rudarskih objektov, montiranih rudarskih postrojev in obratovanju rudarske infrastrukture voditi evidenco. Evidenca se vodi na način, določen s splošnim aktom izvajalca rudarskih del.

(1) V primeru, da se nosilec rudarske pravice za izkoriščanje iz katerega koli razloga odloči popolno in trajno opustiti izvajanje rudarskih del, mora pri tem upoštevati določbe koncesijske pogodbe, na podlagi katere je postal nosilec rudarske pravice za izkoriščanje.
(2) Popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del iz prejšnjega odstavka mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najmanj petnajst dni pred ustavitvijo del in pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, hkrati vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za opustitev rudarskih del.
(3) Po prejemu vloge iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo preveri ali so obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v zvezi s plačevanjem rudarskih koncesnin in rezerviranih sredstev za sanacijo poravnane.
(4) Če po preveritvi iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo ugotovi, da ni zadržkov za uvedbo postopka izdaje dovoljenja za opustitev izvajanja rudarskih del, s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, imenuje komisijo za tehnični pregled in določi datum tehničnega pregleda, v nasprotnem primeru pa vlogo zavrne.
(5) Komisija iz prejšnjega odstavka šteje najmanj štiri člane in je sestavljena iz predstavnikov ministrstva, pristojnega za rudarstvo, ministrstva, pristojnega za prostorsko načrtovanje na lokalnem nivoju, ministrstva, pristojnega za varstvo okolja in pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju so se izvajala rudarska dela. Če je zaradi tehnične ali druge specifičnosti potrebno, se lahko v komisijo imenujejo še eden ali več oseb, ki so strokovnjaki s področja rudarstva, varstva okolja, varstva voda in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(6) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo pošlje vabilo na tehnični pregled nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje in članom komisije. Komisijo za tehnični pregled vodi in usmerja njeno delo član komisije, ki je predstavnik ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(7) Komisija za tehnični pregled je pristojna, da na kraju samem preveri razloge za opustitev rudarskih del, ugotovi zaloge ali vire mineralnih surovin in ugotovi ali so izpolnjeni pogoji za opustitev del. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora komisiji predložiti rudarsko tehnično dokumentacijo, na osnovi katere je izvajal rudarska dela in sprejel odločitev za prenehanje izkoriščanja mineralnih surovin.
(8) Po opravljenem pregledu komisija izdela zapisnik s predlogi nadaljnjih ukrepov in ga pošlje ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo.

(1) Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi zapisnika iz osmega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za opustitev rudarskih del, izda dovoljenje za opustitev rudarskih del, v nasprotnem primeru pa izdajo dovoljenja zavrne.
(2) Izrek dovoljenja za opustitev rudarskih del mora poleg sestavin za pisno odločbo po predpisih, ki urejajo splošni upravni postopek, vsebovati tudi:
– navedbo parcelnih številk in katastrske občine za zemljiške parcele rudniškega prostora, na katerem se dovoli opustitev rudarskih del,
– opis in vrsta rudniških gradenj, ki jih prevzema samoupravna lokalna skupnost v svoj prostorski akt, z navedbo parcelnih številk in katastrske občine zemljišč, na katerih stojijo in
– opis vrste in obsega sanacijskih rudarskih del, ki jih je treba izvesti, da se odpravijo posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del in izvede dokončna sanacija okolja (v nadaljnjem besedilu: zapiralna dela).

(1) Odločba, izdana v postopku izdaje dovoljenja za opustitev rudarskih del, se nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno ter pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži rudnik.
(2) Če se nosilec rudarske pravice za izkoriščanje po vročitvi odločbe odpove pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba pravnomočna z dnem, ko to nosilec rudarske pravice za izkoriščanje izjavi pisno ali ustno na zapisnik.

(1) Po pravnomočnosti dovoljenja za opustitev rudarskih del mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje začeti z zapiralnimi deli oziroma izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, pa izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju. Zapiralna dela se lahko izvajajo samo na podlagi potrjenega projekta za izvedbo sanacije okolja.
(2) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje lahko šele po dokončanih zapiralnih delih oziroma po izvedeni dokončni sanaciji okolja pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vloži zahtevo za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti rudarske pravice za izkoriščanje. Tej zahtevi se mora priložiti:
1. revidirani rudarski projekt izvedene sanacije,
2. geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani sanaciji in
3. druge podatke in dokazila, če jih določa dovoljenje za opustitev rudarskih del.
(3) Po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka s priloženo dokumentacijo in predpisanimi dokazili ministrstvo, pristojno za rudarstvo, določi datum tehničnega pregleda, na katerem komisija iz petega odstavka 95. člena tega zakona ugotovi, ali je sanacija okolja izvršena oziroma ali izvedeni ukrepi iz prvega odstavka tega člena zadoščajo.
(4) Če se na tehničnem pregledu ugotovi, da določene rudniške gradnje niso odstranjene, se lahko takšne gradnje ohranijo, če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje predloži pisno stališče pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, da samoupravna lokalna skupnost obstoju takšnih gradenj ne nasprotuje in jih bo prevzela v svoj prostorski akt.
(5) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če se namerava v obstoječih podzemnih prostorih opravljati dejavnost, ki ni povezana z rudarstvom oziroma naj bi bili namenjeni obiskovalcem, kot so podzemni muzej, gostinski obrat, prireditvena dvorana, prostor za opravljanje verskih obredov, spominski prostor in podobno ter v primeru dodatne rudarske infrastrukture in v primeru zgrajene dodatne rudarske infrastrukture.
(6) Če komisija pri tehničnem pregledu ugotovi pomanjkljivosti, v zapisniku opozori nanje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in določi rok, v katerem jih mora odpraviti.
(7) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora upravni organ iz drugega odstavka tega člena do poteka roka iz prejšnjega odstavka obvestiti, ali je pomanjkljivosti odpravil in mu o tem predložiti dokazila. Po prejemu obvestila se lahko opravi ponovni tehnični pregled, ki ga lahko opravi tudi posamezen član komisije, pri čemer pregleda le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti ali opraviti naknadno in o tem upravnemu organu predloži ustrezno pisno izjavo.
(8) Po opravljenem tehničnem pregledu ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda odločbo o prenehanju pravic in obveznosti, ali zavrne izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti, če ugotovi, da ima izvedena sanacija okolja takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih predstavlja nevarnost za zdravje ali življenje ljudi, promet, sosednje objekte ali okolje, pri čemer pa pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti.
(9) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, ki mu je bila zahteva za izdajo odločbe o prenehanju njegovih pravic in obveznosti zavrnjena, lahko ponovno vloži takšno zahtevo, ko odpravi napake, ugotovljene na tehničnem pregledu oziroma izvede sanacijo v skladu s predpisi, do izdaje takšne odločbe pa mora v rudniškem prostoru zagotoviti izvajanje takšnih vzdrževalnih in drugih del, s katerimi se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja.

(1) Odločba, izdana v postopku za prenehanje pravic in obveznosti se nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno ter pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži rudnik.
(2) Če se nosilec rudarske pravice za izkoriščanje po vročitvi odločbe odpove pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba pravnomočna z dnem, ko to nosilec rudarske pravice za izkoriščanje izjavi pisno ali ustno na zapisnik.

(1) Pravice in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje prenehajo s pravnomočno odločbo o prenehanju pravic in obveznosti.
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka je pogoj za izbris nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz rudarskega registra, ki ga izvede ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po uradni dolžnosti.
(3) Pred izvedbo izbrisa iz prejšnjega odstavka mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje rudarske načrte, merske knjige in drugo dokumentacijo o stanju rudarskih del, ki se nanašajo na izkoriščanje, izročiti Geološkemu zavodu Slovenije, da iz njih pridobi podatke, ki jih potrebuje za izdelavo državne geološke karte in da izmed njih izbere gradivo, ki se ga mora v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo, hraniti trajno.
(4) Z dnem izbrisa nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz rudarskega registra se šteje, da je rudnik, v katerem so se pred izbrisom izvajala rudarska dela, zaprt.
(5) Po izbrisu nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz rudarskega registra preneha pristojnost rudarskega inšpektorja za opravljanje inšpekcijskega nadzora na območju, na katerem leži zaprt rudnik.

(1) Rudarska tehnična dokumentacija mora biti izdelana tako, da se upoštevajo:
1. določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdani tehnični predpisi in predpisi o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu ter zahteve, določene s koncesijsko pogodbo, pogoji iz izdanih soglasij pristojnih organov in organizacij ter drugi predpisi, ki se uporabljajo na področju raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin,
2. predpisi o varnosti in zdravju pri delu in o varstvu okolja ter o varstvu pred požari, kolikor s predpisi iz prejšnje točke ni drugače določeno,
3. sodobni dosežki in sodobne metode rudarske, geološke, geomehanske in geotehnološke znanosti in tehnike.
(2) Pri izdelovanju rudarskih projektov se mora poleg določb iz prejšnjega odstavka upoštevati tudi:
– določbe prostorskega akta, namenjenega rudarstvu ali akta o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist, če je izdan,
– pogoje investicijskega programa, kadar je ta predpisan ali projektne naloge nosilca rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilca rudarske pravice za izkoriščanje,
– projektne pogoje pristojnih soglasodajalcev,
– standarde, ki veljajo za posamezne vrste rudnikov ter izvajanja rudarskih del,
– ukrepe za varstvo zdravja, varstvo ljudi in premoženja, varnost in zdravje pri delu, varstvo pred požarom in varstvo okolja, varstvo pred ionizirajočimi sevanji in ukrepe za minimalno porabo energije,
– smotrne tehnične rešitve, skladne z dosežki znanosti, tehnologije in ekonomičnosti in zadnjim stanjem rudarske tehnike,
– realne stroške materiala in storitev, namenjenih za izvajanje rudarskih del in
– pravila merjenja pri izdelavi popisov del in predračuna.
(3) Pri pridobivanju projektnih pogojev in z njimi povezanih soglasij pristojnih soglasodajalcev se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(5) Minister, pristojen za rudarstvo, predpiše podrobnejšo vsebino in način izdelave rudarskih projektov (rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, rudarski projekt za izvedbo in rudarski projekt izvedene sanacije) in druge rudarske dokumentacije, ki se jo uporablja pri izvajanju rudarskih del v skladu z določbami 72. člena tega zakona in mora biti na delovišču (načrt rudniškega prostora, geološka dokumentacija v rudarstvu, dokumentacija o kategorizaciji nevarnih pojavov, načrti rudarskih merjenj, program izkoriščanja mineralnih surovin, dokumentacija o zalogah ali virih mineralnih surovin in dokumentacija o vplivih na okolje).

(1) Rudarska dela se lahko načrtujejo in izvajajo samo na podlagi poprej izdelane rudarske tehnične dokumentacije.
(2) Pri rudarskih delih, ki niso v neposredni povezavi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin in so namenjena rudniškim gradnjam, se poleg rudarske tehnične dokumentacije uporablja tudi tehnična dokumentacija, ki jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: gradbena tehnična dokumentacija).
(3) Rudarske projekte, geološko dokumentacijo in dokumentacijo o kategorizaciji glede na nevarne pojave v rudarstvu lahko izdelujejo samo pravne in fizične osebe, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za rudarskega projektanta, preostalo rudarsko tehnično dokumentacijo pa lahko izdelujejo tudi osebe, ki imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja rudarstva in geotehnologije. Gradbeno tehnično dokumentacijo, ki se uporablja pri izvajanju rudarskih del, lahko izdeluje rudarski projektant, če ima za posamezne načrte, ki jo sestavljajo, zagotovljeno sodelovanje oseb, ki v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izpolnjuje pogoje za odgovorne projektante takšnih načrtov.

(1) Rudarski projekti za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarski projekti za pridobitev koncesije za izkoriščanje in rudarski projekti izvedene sanacije morajo biti revidirani na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(2) Rudarski projekti za izvedbo morajo biti revidirani na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, po opravljeni reviziji pa morajo biti pred začetkom izvajanja rudarskih del še potrjeni na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

(1) Rudarski projekt ali posamezne njegove dele lahko izdela le oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta in ga imenuje rudarski projektant.
(2) Če pri izdelavi rudarskega projekta sodelujeta dva ali več odgovornih rudarskih projektantov, mora rudarski projektant izmed njih imenovati odgovornega vodjo rudarskega projekta, ki skrbi za koordinacijo med odgovornimi rudarskimi projektanti, za izvajanje določb 101. člena tega zakona, za celovitost in kakovost projekta ter za rok izdelave.
(3) Strokovne podlage za geološko dokumentacijo v rudarstvu ali posamezne dele geološke dokumentacije v rudarstvu lahko za rudarskega projektanta izdela le oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta in ima univerzitetno izobrazbo montan-geološke ali gradbeno-geomehanske stroke in tri leta delovnih izkušenj s področja izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ali ki ima visoko strokovno izobrazbo montan-geološke oziroma gradbeno-geomehanske stroke in pet let delovnih izkušenj s področja izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije.
(4) Odgovorni rudarski projektant ima pravico nadzorovati, ali se rudarska dela izvajajo v skladu z načrtom, ki ga je izdelal (projektantski nadzor).

(1) Odgovorni rudarski projektant je lahko oseba, ki ima:
1. univerzitetno izobrazbo, strokovni izpit za odgovornega rudarskega projektanta in tri leta ustrezne prakse, ali
2. visoko strokovno izobrazbo, strokovni izpit za odgovornega rudarskega projektanta in pet let ustrezne prakse, ali
3. višjo strokovno izobrazbo, strokovni izpit za odgovornega rudarskega projektanta in deset let ustrezne prakse.
(2) Odgovorni vodja rudarskega projekta je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, odgovorni vodja rudarskega projekta za podzemno izkoriščanje pa je lahko samo odgovorni rudarski projektant, ki ima univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke stroke.

(1) Odgovorni rudarski projektant odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom, ter jamči, da je načrt izdelan v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, prostorskim aktom, namenjenim rudarstvu oziroma rudarskim prostorom v javno korist, če je razglašen in projektnimi pogoji.
(2) Odgovorni vodja rudarskega projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost vseh načrtov rudarskega projekta, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom.
(3) Rudarski projekt ter izjavo, da so v projektu upoštevane določbe 101. člena tega zakona, morajo podpisati vsi odgovorni rudarski projektanti, ki so izdelali rudarski projekt ali del rudarskega projekta ali posamezne načrte, ter odgovorni vodja rudarskega projekta.

(1) Rudarski revident mora za revizijo posameznih sestavin rudarskega projekta ali načrtov, ki ga sestavljajo, imenovati odgovorne rudarske revidente, ki preverijo, ali so v rudarskem projektu upoštevani pogoji iz 101. člena tega zakona.
(2) Rudarski revident mora izmed odgovornih rudarskih revidentov imenovati odgovornega vodjo rudarskega revidiranja. Če je odgovorni rudarski revident en sam, mora v zvezi z rudarskim projektom, ki ga revidira, izpolnjevati pogoje za odgovornega vodjo revidiranja.
(3) Odgovorni rudarski revident je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, kot odgovorni vodja revidiranja rudarskih projektov pa je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega rudarskega projektanta in ima univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke smeri.
(4) Pri reviziji rudarskega projekta ali dela rudarskega projekta lahko nastopa kot odgovorni vodja rudarskega revidiranja ali jo opravi samo odgovorni rudarski revident z univerzitetno izobrazbo smeri, ki ustreza posameznemu delu projekta, in ki je opravljal dela odgovornega rudarskega projektanta najmanj tri leta po opravljenem strokovnem izpitu za projektanta rudarskih projektov.
(5) Revizijo celotnega rudarskega projekta lahko opravi samo odgovorni rudarski revident z univerzitetno izobrazbo rudarske smeri, za rudarske projekte, namenjene raziskovanju mineralnih surovin, pa tudi odgovorni rudarski revident z univerzitetno izobrazbo geotehnološke smeri.
(6) Vsak odgovorni rudarski revident poda svoje revizijsko poročilo, odgovorni vodja revidiranja pa nato na njihovi podlagi izdela skupno revizijsko poročilo.
(7) Pred revizijo rudarskega projekta, namenjenega podzemnemu izkoriščanju, mora glede upoštevanja predpisov o zagotavljanju varstva in zdravja pri delu podati mnenje služba za varstvo pri delu izvajalca rudarskih del, pri površinskem izkoriščanju pa oseba, ki opravlja strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, kar velja tudi za vsak odmik od rudarskega projekta.

(1) Rudarski revident, ki je opravil revizijo rudarskega projekta, potrdi z revizijsko klavzulo, da je opravil revizijo v skladu z določbami prejšnjega člena.
(2) Revizijska klavzula mora vsebovati tudi podatke o odgovornih rudarskih revidentih, ki so opravili revizijo posameznih načrtov oziroma sestavin rudarskega projekta in o odgovornem vodji revidiranja ter dokazilo, da rudarski revident izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje.

(1) Storitve, ki jih pri izvajanju rudarskih del po določbah tega zakona opravljajo fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: rudarske storitve), se opravljajo kot regulirane in kot neregulirane rudarske storitve.
(2) Regulirane rudarske storitve po tem zakonu so storitve, ki se opravljajo v zvezi z izdelovanjem rudarskih projektov, revidiranjem rudarskih projektov in tehničnim vodenjem rudarskih del ter z njim povezanim zagotavljanjem zdravstva in varstva pri delu in varstva pred ionizirajočimi sevanji.

(1) Regulirane rudarske storitve, ki se opravljajo v zvezi z izdelovanjem rudarskih projektov in njihovim revidiranjem, lahko opravljajo samo osebe, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, imajo opravljen strokovni izpit in so vpisani v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.
(2) Regulirane rudarske storitve, ki se opravljajo v zvezi s tehničnim vodenjem rudarskih del, lahko opravljajo samo osebe, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del, vodjo tehničnih služb in nadzorno tehnično osebje, imajo opravljen strokovni izpit in so vpisani v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.

(1) Strokovni izpiti se opravljajo pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo.
(2) Evidenca o opravljenih strokovnih izpitih se vodi v imeniku pooblaščenih oseb v rudarstvu.
(3) Vsebino in način opravljanja strokovnih izpitov ter pogoje za njihovo opravljanje predpiše minister, pristojen za rudarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varnost in zdravje pri delu in ministrom, pristojnim za varstvo pred ionizirajočimi sevanji.

(1) Imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(2) Imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vsebuje naslednje podatke o pooblaščeni osebi:
1. ime in priimek,
2. identifikacijska številka in vrsta pooblastila za opravljanje določene vrste rudarske storitve,
3. kraj in datum rojstva,
4. državljanstvo,
5. naslov stalnega oziroma začasnega bivališča,
6. šolska izobrazba ter strokovni in znanstveni naziv,
7. podatki o opravljenem strokovnem izpitu,
8. podatki o morebitnih drugih specialističnih znanjih in
9. podatki o morebitnih izrečenih inšpekcijskih ukrepih in odvzemih ter vrnitvah pooblastila.
(3) V imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vpisana oseba mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik, v petnajstih dneh po nastanku spremembe.
(4) Vsakdo ima pravico do vpogleda samo v javni del imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu, ki vsebuje naslednje podatke:
1. ime in priimek,
2. identifikacijska številka in vrsta pooblastila za opravljanje določene vrste rudarske storitve,
3. šolska izobrazba ter strokovni in znanstveni naziv,
4. vrsta opravljenega strokovnega izpit in
5. vrsta morebitnih drugih specialističnih znanj.

(1) V imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu se na podlagi njegove zahteve za vpis vpiše oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, tehničnega vodjo rudarskih del in vodjo tehničnih služb ter opravlja določene rudarske storitve za izvajalca rudarskih del, rudarskega projektanta, geološkega projektanta oziroma rudarskega revidenta.
(2) O vpisu odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo.
(3) Ob vpisu v imenik dobi vpisana oseba identifikacijsko številko, ki se uporablja skupaj z žigom izvajalca rudarskih del, rudarskega projektanta, geološkega projektanta oziroma rudarskega revidenta, za katerega na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o delu, preko kooperacije ali na drug zakonit način opravlja storitve s področja tehničnega vodenja rudarskih del, izdelovanja rudarskih projektov oziroma njihovega revidiranja.
(4) Identifikacijska številka se določi na podlagi zaporedne številke prispetja vloge za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.
(5) Identifikacijska številka iz prejšnjega odstavka se uporablja le za namene iz tega zakona.

(1) V imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vpisana oseba se izbriše iz imenika, če:
1. pisno zahteva izbris,
2. mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica,
3. umre,
4. tako predlaga rudarska inšpekcija v okviru inšpekcijskega nadzora, ali
5. se ugotovi, da ne izpolnjuje več s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega rudarskega projektanta, tehničnega vodjo rudarskih del ali vodjo tehničnih služb.
(2) O predlogih za izbris iz imenika iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka odloča ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo.
(3) Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu zaradi razlogov iz 5. točke prvega odstavka tega člena, lahko vloži zahtevo za ponoven vpis v imenik, če izpolnjuje pogoje za vpis. Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu zaradi razloga iz 2. ali 4. točke prvega odstavka tega člena, se lahko ponovno vpiše v imenik, ko preteče veljavnost izrečenega ukrepa.
(4) V primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena se opravi izbris za obdobje enega leta. Pri enaki ponovni kršitvi se opravi trajni izbris.
(5) Z dnem pravnomočnosti izbrisa iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu mora iz imenika izbrisana oseba prenehati z opravljanjem tiste vrste storitve, v zvezi s katero je bil opravljen izbris.

Naloge pristojnega organa v skladu zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij) ter v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij državljanom tretjih držav za opravljanje reguliranih rudarskih storitev, določene s tem zakonom, izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirane rudarske storitve v Republiki Sloveniji, morajo pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
(2) Poleg pogojev, določenih v Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, je pogoj za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije veljavno zavarovanje odgovornosti za škodo, zavarovano v skladu z določbami tega zakona.
(3) Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij osebi z začasno odločbo določi ukrep preizkusa poklicne usposobljenosti ali ukrep prilagoditvenega obdobja, mora kandidat ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti ime mentorja in mentorjevo podpisano izjavo, da bo kandidat med prilagoditvenim obdobjem pod njegovim mentorstvom. Mentor mora izpolnjevati pogoje za opravljanje regulirane rudarske storitve, za katerega se kandidat usposablja, to pa je tudi pogoj za izdajo začasne odločbe po Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
(4) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, osebo s priznano poklicno kvalifikacijo vpiše v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu po uradni dolžnosti najpozneje v osmih dneh od izdaje odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije. Takšna oseba ima pravico opravljati regulirano rudarsko storitev z dnem izdaje odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije.
(5) Za osebe, ki so bile vpisane v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu na podlagi odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, veljajo glede izbrisa iz imenika določbe 114. člena tega zakona. Z izbrisom iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu takšnim osebam ne glede na odločbo o priznanju kvalifikacije preneha pravica do opravljanja regulirane rudarske storitve v Republiki Sloveniji.

(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo občasno opravljati regulirane rudarske storitve v Republiki Sloveniji, morajo pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vložiti pisno prijavo. Glede obveznosti prijave, vsebine prijave in podaljševanja prijave ter drugih določb, ki jih ta zakon ne ureja posebej, se uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Prijava za opravljanje regulirane rudarske storitve mora poleg podatkov, predpisanih v Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij, vsebovati tudi podatke o rudarskem projektu, ki se ga namerava izdelati, o predvidenem trajanju opravljanja rudarske storitve, o zavarovanju odgovornosti in o rudarskem projektantu, rudarskem revidentu ali izvajalcu rudarskih del, v imenu katerega se bo rudarska storitev opravljala.
(2) Pri reguliranih rudarskih storitvah ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij in skladno z določbami prejšnjega člena.
(3) Na podlagi prijave oziroma odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije za občasno opravljanje regulirane rudarske storitve v skladu z določbami prejšnjih odstavkov se oseba začasno vpiše v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.
(4) Oseba, ki regulirano rudarsko storitev opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo in ob tem ministrstvo obvesti o morebitni spremembi podatkov. Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ob prijavi ali podaljšanju prijave na podlagi kriterijev iz Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij ugotovi, da ima opravljanje regulirane rudarske storitve naravo stalnega opravljanja regulirane storitve, lahko zahteva preverjanje poklicne kvalifikacije ali trajen vpis in plačilo obveznosti pri trajnem opravljanju storitev.
(5) Za osebe, ki so bile vpisane v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu začasno, veljajo glede izbrisa iz imenika določbe 114. člena tega zakona.
(6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za rezidente v državah pogodbenicah ter za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v državah pogodbenicah.

(1) Državljani tretjih držav, lahko opravljajo regulirane rudarske storitve v Republiki Sloveniji samo pod pogojem materialne vzajemnosti in če so njihove pridobljene kvalifikacije enakovredne tistim, ki se zahtevajo za slovenske državljane. Materialna vzajemnost obstaja, če državljan Republike Slovenije v državi državljana tretje države lahko opravlja regulirano rudarsko storitev pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi ga lahko opravljajo v Republiki Sloveniji državljani tretje države. V primeru, ko ima državljan tretje države pridobljeno državljanstvo v dveh ali več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, v kateri ima kandidat stalno bivališče, oziroma pravni red tiste države, v kateri je imel stalno bivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Če je oseba brez državljanstva, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red države njegovega rojstva ali države, v kateri ima stalno bivališče, ali države, v kateri je imela stalno bivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
(2) Vzajemnost in enakovrednost kvalifikacij iz prejšnjega odstavka za regulirane rudarske storitve, za opravljanje katerih je pogoj vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu, ugotavlja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za ta vpis in vpiše v ta imenik državljane tretjih držav samo, če so v teh državah pridobili poklicno kvalifikacijo za opravljanje regulirane rudarske storitve po tem zakonu in je hkrati izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti z državo, katere državljani so.
(3) Če državljan tretje države v svoji državi ni pridobil poklicne kvalifikacije za opravljanje regulirane rudarske storitve po tem zakonu, se njegova zahteva za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu zavrne.

(1) Zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ter varstva tretjih oseb, se inženirji, ki delajo na področju raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin in izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje za opravljanje rudarskih storitev s področja izdelovanja rudarskih projektov in njihovega revidiranja, lahko združujejo tudi v pristojno inženirsko zbornico (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
(2) S ciljem enakopravnosti inženirjev vseh strok, združenih v zbornici, se inženirji iz prejšnjega odstavka znotraj zbornice organizirajo v matični sekciji inženirjev rudarske in geotehnološke stroke (v nadaljnjem besedilu: Matična sekcija rudarjev in geotehnologov) kot pooblaščeni rudarski inženirji.
(3) Pri uresničevanju pravic in obveznosti pooblaščenih rudarskih inženirjev, organiziranih v Matični sekciji rudarjev in geotehnologov, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo organizacijo in delovno področje zbornice.

(1) Kot izvajalec rudarskih del in rudarski projektant lahko nastopajo različne pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem zakonom, lahko pa tudi ista pravna oziroma fizična oseba hkrati nastopa kot izvajalec rudarskih del in rudarski projektant, če ni s tem členom določeno drugače.
(2) Kot rudarski revident lahko nastopa samo tista pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z rudarskimi deli, za katera opravlja revizijo rudarskega projekta, ne nastopa kot rudarski projektant ali izvajalec rudarskih del.
(3) Revizije rudarskega projekta ne sme opraviti odgovorni rudarski projektant, ki je izdelal takšen rudarski projekt, revizijske klavzule pa ne sme izdati rudarski projektant, ki je izdelal takšen rudarski projekt.
(4) Nosilec rudarske pravice za raziskovanje in nosilec rudarske pravice za izkoriščanje je lahko tudi rudarski projektant ali rudarski revident, vendar v tem primeru pri izvajanju rudarskih del, za katera je opravil revizijo rudarskega projekta, ne more nastopati kot izvajalec rudarskih del.
(5) Kot odgovorni rudarski revident lahko nastopa samo oseba, ki v zvezi z rudarskimi deli, ki se nameravajo izvajati na podlagi rudarskega projekta, ne nastopa kot odgovorni rudarski projektant.
(6) Kadar je rudarski revident tudi izvajalec rudarskih del, ne sme biti njegov odgovorni rudarski revident hkrati tudi tehnični vodja rudarskih del.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka ne smejo biti odgovorni rudarski projektant, odgovorni rudarski revident in tehnični vodja rudarskih del v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vključno tretjega kolena ali v zakonski zvezi ali živeti v izvenzakonski skupnosti.

(1) Izvajalec rudarskih del, rudarski projektant, geološki projektant in rudarski revident morajo imeti pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.
(2) Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med zavarovalnico in osebami iz prejšnjega odstavka. Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne sme biti:
– za izvajalca rudarskih del pri površinskem izkoriščanju nižja od 70.000 eurov, za izvajalca rudarskih del pri podzemnem izkoriščanju pa nižja od 120.000 eurov,
– za rudarskega projektanta nižja od 25.000 eurov,
– za geološkega projektanta nižja od 15.000 eurov in
– za rudarskega revidenta nižja od 10.000 eurov.
(3) Določbe prve alinee prejšnjega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če izvaja površinsko izkoriščanje lastnik zemljišča, višina letne zavarovalne vsote iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka pa je lahko za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost projektanta ali revidenta in pravne osebe, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, štejejo za malo (mini) gospodarsko družbo, za polovico nižja.
(4) V zavarovalno vsoto iz prejšnjega odstavka mora biti vključeno tudi zavarovanje oseb, ki s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu opravljajo za izvajalca rudarskih del, rudarskega projektanta, geološkega projektanta oziroma rudarskega revidenta storitve tehničnega vodenja rudarskih del, izdelovanja rudarskih projektov, izdelovanja geološke dokumentacije v rudarstvu ali revidiranja rudarskih projektov in sicer za njih same in za njihovo odgovornost za škodo tretjim.
(5) Ponudniki rudarskih storitev iz prvega odstavka tega člena s sedežem izven Republike Slovenije morajo imeti zavarovano odgovornost za škodo v skladu z določbami tega člena. Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici.

(1) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določil tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov, tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del ter drugih predpisov pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin opravlja inšpekcija, pristojna za rudarstvo (v nadaljnjem besedilu: rudarska inšpekcija).
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo nad skladnostjo izvajanja določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi opravlja rudarska inšpekcija v raziskovalnih in pridobivalnih prostorih oziroma območjih rudnikov, inšpekcijsko nadzorstvo nad nezakonitim izvajanjem rudarskih del pa v skladu z zakoni, ki urejajo zagotavljanje predpisane rabe prostora in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, opravljajo za posamezno vrsto rabe prostora pristojne inšpekcije.
(3) Inšpekcijsko nadzorstvo, v mejah pristojnosti rudarske inšpekcije neposredno opravlja rudarski inšpektor.

(1) V skladu z določbami drugega odstavka prejšnjega člena opravljajo:
1. inšpektor oziroma inšpektorica inšpekcije, pristojne za urejanje prostora in graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: gradbeni inšpektor), nadzorstvo z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del na stavbnih zemljiščih in nadzorstvo nad gradnjo dodatne rudarske infrastrukture izven rudniških prostorov, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
2. inšpektor oziroma inšpektorica inšpekcije, pristojne za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z delovnim področjem varstva kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: kmetijski inšpektor), nadzorstvo z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del na kmetijskih zemljiščih, v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;
3. inšpektor oziroma inšpektorica inšpekcije, pristojne za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z delovnim področjem varstva gozdov (v nadaljnjem besedilu: gozdarski inšpektor), nadzorstvo z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del v gozdovih, v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;
4. inšpektor oziroma inšpektorica inšpekcije, pristojne za okolje (v nadaljnjem besedilu: okoljski inšpektor), nadzorstvo:
– z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del v posebej varovanih oziroma zavarovanih območjih, v skladu s predpisi, ki ureja ohranjanje narave;
– z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del v vodi ali na vodnih zemljiščih in z vidika obremenitve na količinsko in kemijsko stanje podzemne vode pri izkoriščanju geotermičnih energetskih virov ter vbrizgavanju in skladiščenju zemeljskih plinov v geološke strukture, v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
– z vidika obremenjevanja okolice rudniških prostorov s hrupom, ki ga povzroča izvajanje rudarskih del in z vidika tveganja za okolje ali zdravje ljudi zaradi morebitnega uhajanja v ozračje v geološke strukture uskladiščenih zemeljskih plinov, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
– z vidika varstva pred ionizirajočimi sevanji in ukrepov sevalne in jedrske varnosti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji.
(2) Inšpektorji iz prejšnjega odstavka v okviru svojega inšpekcijskega nadzorstva izdajajo potrebne ukrepe in odločbe na podlagi pooblastil, ki jih imajo v predpisih iz prejšnjega odstavka in z njimi seznanjajo rudarsko inšpekcijo.
(3) Če se izven rudniškega prostora gradi objekt s pomočjo razstreljevanja ali vrta vrtina globine nad 300 m, opravljata inšpekcijski nadzor nad celotnim objektom gradbeni inšpektor, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in inšpektor inšpekcije, pristojne za delo z delovnim področjem nadzora varstva in zdravja pri delu, v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, rudarski inšpektor pa nadzira samo skladnost razstreljevanja oziroma vrtanja vrtin z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(1) Rudarski inšpektor, ki nadzira izvajanje podzemnih rudarskih del pri izkoriščanju mineralnih surovin, je lahko samo oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke stroke, ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, od tega vsaj 8 let pri izvajanju podzemnih rudarskih del.
(2) Rudarski inšpektor, ki nadzira izvajanje rudarskih del na površini, je lahko samo oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke stroke, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri izvajanju rudarskih del na raziskovanju in izkoriščanju ter pripravi mineralnih surovin, od tega najmanj tri leta na površinskih kopih.
(3) Rudarski inšpektor, ki nadzira elektroenergetske naprave pri izvajanju rudarskih del, je lahko samo oseba z univerzitetno izobrazbo elektrotehniške stroke, ki ima vsaj pet let delovnih izkušenj pri izvajanju podzemnih rudarskih del.
(4) Rudarski inšpektor, ki nadzira izvajanje podzemnih rudarskih del, ki jih ogroža metan, drugi plini, vdori vode, mulja in blata ali nevaren premogov prah, mora imeti vsaj pet let delovnih izkušenj pri rudarskih delih v jamskih obratih, ki jih ogrožajo navedene nevarnosti in izpolnjevati ostale pogoje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Kadar nadzoruje izvajanje ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu pri izvajanju rudarskih del po določbah tega zakona, ima rudarski inšpektor pravice in dolžnosti kot jih ima inšpektor za delo, po predpisih, ki urejajo inšpekcijo dela in predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(2) Rudarski inšpektor je pristojen opraviti nadzor tudi nad gradnjami in drugimi posegi v prostor, nastalimi z rudarskimi deli z namenom raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin in v primeru nedovoljenih posegov v prostor, kadar so izvršeni neposredno poleg raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora.
(3) Rudarski inšpektor nadzoruje zlasti:
1. ali so izpolnjeni pogoji za začetek raziskovanja mineralnih surovin po tem zakonu in ali se raziskovanje mineralnih surovin izvaja v skladu z dovoljenjem za raziskovanje;
2. ali so izpolnjeni pogoji za začetek izkoriščanja mineralnih surovin po tem zakonu in ali se izkoriščanje mineralnih surovin izvaja v skladu s koncesijsko pogodbo;
3. ali nosilci dovoljenja za raziskovanje, nosilci rudarske pravice, izvajalci rudarskih del, rudarski projektanti in rudarski revidenti izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom;
4. ali so v rudarskih projektih izjave odgovornih oseb, da so bile pri projektiranju upoštevane določbe tega zakona, predpisi, izdani na njegovi podlagi in predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu;
5. ali imajo izvajalci rudarskih del na delovišču dokumentacijo, predpisano s tem zakonom;
6. ali se rudarska dela izvajajo v skladu z določbami tega zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu;
7. ali osebe, ki izvajajo tehnično vodenje del, tehnično nadzorstvo in naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, izpolnjujejo pogoje po tem zakonu;
8. ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe zahtevnih rudarskih del in rudniške gradnje;
9. ali se po izdaji dovoljenja za opustitev rudarskih del izvaja predpisana sanacija okolja.
(4) Inšpektor nadzoruje tudi delo obratov, ki so v neposredni zvezi s tehnološkim procesom izvajanja rudarskih del, kakor tudi delovanje elektroenergetskih naprav, ki se uporabljajo pri izvajanju rudarskih del.
(5) Če rudarski inšpektor ob opravljanju nadzorstva ugotovi, da se v območju rudniškega prostora gradi ali je že zgrajen objekt, za katerega je s 93. členom tega zakona določeno, da se ga lahko gradi, če se predhodno pridobi soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pa za takšno gradnjo ni izdal soglasja, o tem seznani pristojnega gradbenega inšpektorja.

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima rudarski inšpektor pravico:
1. pregledati rudarske objekte, postroje in naprave,
2. pregledati tehnično in drugo dokumentacijo,
3. ugotavljati identiteto oseb, ki izvajajo rudarska dela,
4. odvzeti tehnično dokumentacijo za največ osem dni ali jo fotokopirati v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito avtorskih pravic,
5. fotografirati lokacije, kjer je prepovedal dela,
6. zahtevati potrebna obvestila ali osnovne vzorce mineralnih surovin ali drugega materiala, ki so v zvezi z zagotavljanjem varnosti v rudniku ter ustrezna dokazila o tem, da je varnost zagotovljena,
7. v primeru nezadostnih dokazil iz prejšnje točke naročiti pri odboru izvedencev rudarske stroke v imenu in za račun nosilca rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilca rudarske pravice za izkoriščanje izdelavo strokovnega mnenja,
8. predlagati pristojnemu organu uvedbo postopka za odvzem rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, če se kljub odločbi ni izvedlo predpisanih ukrepov za varnost in zdravje pri delu in ukrepov, ki so potrebni za varnost ljudi in okolja,
9. trajno ali začasno prepovedati izvajanje rudarskih del,
10. predlagati odvzem dovoljenja za raziskovanje ali prenehanje rudarske pravice za izkoriščanje, če se kljub odločbi iz 129. člena tega zakona izvaja raziskovanje mineralnih surovin v nasprotju z dovoljenjem za raziskovanje ali izkorišča mineralne surovine v nasprotju s koncesijsko pogodbo in
11. predlagati izbris osebe iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu, če ta ne izvaja z odločbo odrejenih ukrepov in s tem očitno krši določbe tega zakona.
(2) Rudarski inšpektor lahko največ za osem dni odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da so očitno kršene določbe tega zakona, tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona ali, da obstaja sum, da je bil storjen prekršek.
(3) O odvzemu dokumentacije iz prejšnjega odstavka rudarski inšpektor izda nosilcu rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalcu rudarskih del potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, katera dokumentacija je bila odvzeta.

(1) Rudarski inšpektor mora v primeru smrtne ali skupinske nesreče v rudniku takoj na mestu pričeti z raziskavo okoliščin nesreče, odrediti ukrepe za zavarovanje dokazov in ukrepe varnostne narave in izdelati pisno mnenje o vzrokih nesreče.
(2) Rudarski inšpektor mora v skladu z letnim načrtom izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora, ki upošteva ocene tveganja izvajalca rudarskih del, vendar najmanj enkrat letno opraviti nadzor nad izvajanjem rudarskih del, ki jih ogroža metan, drugi plini, vdori vode, mulja in blata, nevaren premogov prah, kremenov prah ali živosrebrni hlapi ter prostor, kjer je nevarnost radioaktivnih sevanj in v primerih, ko je tveganje za nevarne pojave povečano.
(3) Pri rudarskih delih, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, mora rudarski inšpektor opraviti nadzor v skladu z letnim načrtom izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora, ki upošteva ocene tveganja izvajalca rudarskih del, vendar najmanj enkrat na dve leti.

(1) Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za rudarskega inšpektorja ter za izvrševanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo predpisi, ki urejajo upravo ter predpisi o splošnem upravnem postopku.
(2) Zoper odločbo rudarskega inšpektorja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, in sicer v petnajstih dneh po njeni vročitvi.

(1) Rudarski inšpektor mora nepravilnosti in pomanjkljivosti, ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu, vpisati v zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu.
(2) Po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu ima rudarski inšpektor pravico in dolžnost z odločbo odrediti, da nosilec rudarske pravice za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del z dejanjem ali opustitvijo dejanja v roku, ki ga določi rudarski inšpektor, zagotovi izvajanje tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu iz svoje pristojnosti.
(3) Kadar obstoji neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali njihovo okolico in okolje, je odločba iz prejšnjega odstavka lahko tudi ustna. Izrek ustne odločbe rudarski inšpektor vpiše v knjigo rudarskega nadzora, skupaj z odreditvijo ukrepa iz prejšnjega odstavka.
(4) Rudarski inšpektor mora izdati pisno odločbo nosilcu rudarske pravice za raziskovanje, nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalcu rudarskih del najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.
(5) V odločbi iz prejšnjega odstavka rudarski inšpektor določi tudi rok, v katerem mu mora nosilec rudarske pravice za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del v pisni obliki sporočiti, na kakšen način je izvršil v odločbi odrejene inšpekcijske ukrepe.
(6) Zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena je dovoljena pritožba.
(7) Pritožba zoper odločbo iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.

(1) Republika Slovenija ima v zavarovanje svoje terjatve iz naslova vseh stroškov, nastalih v zvezi z izpolnitvijo inšpekcijskih ukrepov, ki se nanašajo na izvajanje sanacijskih del znotraj pridobivalnega prostora, ki so predmet sanacije, odpravo posledic rudarjenja ali izvedbo potrebnih ukrepov zavarovanja, kakor tudi kazni, izrečenih v inšpekcijskih postopkih, do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah zavezanca.
(2) Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organi pošljejo pristojnemu sodišču, ki vpiše zastavno pravico v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.

(1) Rudarski inšpektor lahko z odločbo prepove izvajalcu izvajanje rudarskih del do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi:
1. da izvajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja ter delovnega procesa, kakor je to določeno z odobreno rudarsko tehnično dokumentacijo,
2. da izvajalec pri izvajanju rudarskih del ne upošteva v celoti določb tega zakona, tehničnih predpisov, predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov ali rudarskih del ne izvaja v skladu z odobreno rudarsko tehnično dokumentacijo,
3. da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja, grozi delavcem izvajalca rudarskih del nevarnost poškodbe ali zdravstvene okvare ali, da delavci niso prejeli ustreznih navodil,
4. da izvajalec rudarskih del ni upošteval odredb inšpektorja izrečenih z ustno odločbo,
5. da izvajalec rudarskih del ali njegova odgovorna oseba onemogoči inšpekcijski pregled.
(2) Rudarski inšpektor mora z odločbo prepovedati izvajalcu izvajanje rudarskih del do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi:
1. da izvajalec izvaja zahtevna rudarska dela brez potrjenega rudarskega projekta za izvedbo ali, da se rudarska dela izvajajo v nasprotju s tehničnimi predpisi, predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu in drugimi predpisi, ki veljajo za rudarska dela v rudniku, kar lahko ogrozi življenje in zdravje ljudi, varnost prometa ter bližnjih objektov ali utegne nastati večja materialna škoda,
2. da pri izvajalcu zaposleni delavci ne izpolnjujejo pogojev glede strokovne usposobljenosti po tem zakonu,
3. da izvajalec ali njegova odgovorna oseba huje ali kljub izrečeni odredbi rudarskega inšpektorja ponovno krši določbe tehničnih predpisov, predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov, ki veljajo za rudarska dela ter splošnih aktov izvajalca rudarskih del po tem zakonu,
4. da izvajalec uporablja rudniške gradnje ali naprave brez dovoljenja za uporabo, kar neposredno ogroža stabilnost in obstoj objekta ali naprave, varnost življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjih objektov in okolja ter predstavlja neposredno nevarnost za življenje ali zdravje delavcev izvajalca,
5. da izvajalec pri izvajanju del posega izven odobrenega raziskovalnega ali pridobivalnega prostora.
(3) Rudarski inšpektor z odločbo trajno prepove izvajanje rudarskih del pravni ali fizični osebi, ki:
– raziskuje ali izkorišča mineralne surovine izven odobrenega raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, ali
– raziskuje mineralne surovine brez dovoljenja za raziskovanje ali
– izkorišča mineralne surovine brez podeljene rudarske pravice za izkoriščanje ali
– ji je koncesijsko razmerje po določbah tega zakona prenehalo.
(4) V odločbi iz prvega in drugega odstavka tega člena rudarski inšpektor določi tudi rok, v katerem mu mora nosilec rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilec rudarske pravice za izkoriščanje v pisni obliki sporočiti, na kakšen način je izvršil v odločbi odrejene inšpekcijske ukrepe.

(1) Odločba po prvem in drugem odstavku prejšnjega člena je lahko ustna. Izrek ustne odločbe rudarski inšpektor vpiše v knjigo rudarskega nadzora, skupaj z odreditvijo ukrepa.
(2) Rudarski inšpektor mora izdati pisno odločbo iz prejšnjega odstavka izvajalcu najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.
(3) Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.

(1) Izvajalec rudarskih del mora rudarskemu inšpektorju zagotoviti nemoteno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva, mu dovoliti vstop v območje, kjer se izvajajo rudarska dela ter mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, listine in poročila, ki so potrebna za izvedbo inšpekcijskega nadzora.
(2) Odgovorna oseba izvajalca je dolžna inšpektorju pisno poročati o izvršitvi ukrepov, naloženih z odločbo iz drugega ali tretjega odstavka 129. člena tega zakona tako, da je iz poročila vidno, kako je izvajalec rudarskih del izvršil ukrep.

(1) Če je pravni ali fizični osebi z odločbo inšpektorja odrejena trajna prepoved izvajanja rudarskih del iz tretjega odstavka 131. člena tega zakona, kršitelj pa z odločbo odrejene prepovedi ne spoštuje, uvede rudarski inšpektor po uradni dolžnosti postopek izvršbe s prisilitvijo.
(2) V primeru uvedbe postopka izvršbe s prisilitvijo iz prejšnjega odstavka znaša višina prve denarne kazni do 600 eurov.
(3) Vsaka poznejša izrečena denarna kazen za prisilitev se poveča za 400 eurov, pri tem pa skupaj ne sme znašati več kot 1.000 eurov.
(4) Vse kasnejše kazni za prisilitev zavezanca, ki kljub izrečenim kaznim ne izpolni svojih obveznosti, se izrekajo vse, dokler seštevek denarnih kazni ne doseže sedemkratnega zneska iz drugega odstavka tega člena.
(5) Če zavezanec kljub izrečenim denarnim kaznim iz prejšnjega odstavka ne opravi nedenarnih obveznosti iz prvega odstavka tega člena, ga k temu fizično prisili rudarski inšpektor ob pomoči policije. Policija ima pri izvajanju določbe iz prejšnjega stavka vsa pooblastila iz zakona, ki ureja policijo.

(1) Postopek izvršbe po drugih osebah uvede s sklepom rudarski inšpektor po uradni dolžnosti zoper nosilca rudarske pravice za raziskovanje in nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, ki po končanem izvajanju rudarskih del ne izvede z inšpekcijsko odločbo odrejene dokončne sanacije okolja ali odprave posledic rudarjenja ali odrejenih potrebnih ukrepov zavarovanja, na stroške zavezanca.
(2) Pred izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka rudarski inšpektor opozori nosilca rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, da bo uveden postopek izvršbe po drugih osebah in mu ustno določi rok, v katerem še lahko izvede s prejšnjo inšpekcijsko odločbo odrejena ravnanja. Ta rok ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od petnajstih dni.
(3) Za opravljanje materialnih dejanj izvršbe inšpekcijskih ukrepov iz prejšnjega odstavka, odrejenih v dokončnih inšpekcijskih odločbah, izdanih na podlagi tega zakona, se izberejo izvajalci v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.

(1) V primerih iz prejšnjega člena je prepovedana odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so predmet sanacije, odprave posledic rudarjenja ali zavarovanja, razen če je to potrebno zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina sklepa, s katerim se uvede izvršba po drugih osebah po določbah tega zakona.

(1) Sklep, s katerim se uvede izvršba po drugih osebah po določbah tega zakona, rudarski inšpektor po uradni dolžnosti pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo vpiše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve iz prejšnjega člena.
(2) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz zemljiške knjige na predlog rudarskega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo rudarskega inšpektorja o izvršeni odločbi ter v drugih primerih, določenih s predpisi, ki urejajo zemljiško knjigo.

(1) Izvršba s prisilitvijo in izvršba po drugih osebah se opravi po predpisih, ki urejajo splošni upravni postopek, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno.
(2) Vse izvršbe inšpekcijskih ukrepov, izrečenih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili denarnih kazni in stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, izvršuje pristojni državni organ po predpisih, ki urejajo prisilno izterjavo davkov.

(1) Če rudarski inšpektor ob opravljanju nadzorstva sam ali na podlagi obvestila lastnika zemljišča ugotovi, da se izvajajo nezakonita rudarska dela, odredi, da se z deli takoj preneha ter na stroške izvajalca vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Če rudarski inšpektor po uvedbi postopka ne najde izvajalca, ugotovi pa, da lastnik zemljišča ni ravnal v skladu z določbami 90. člena tega zakona, nosi stroške sanacije zemljišča lastnik zemljišča, razen če v tem postopku dokaže, da ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da se na njegovem zemljišču izvajajo nezakonita rudarska dela.
(2) Če rudarski inšpektor ob opravljanju nadzorstva sam ali na podlagi obvestila lastnika zemljišča ugotovi, da se rudarska dela izvajajo nezakonito izven rudniškega prostora, o tem brez odlašanja obvesti krajevno pristojno državno tožilstvo in odvisno od vrste zemljišča, na katerem se nezakonito izvaja rudarska dela, tudi pristojnega inšpektorja iz prvega odstavka 123. člena tega zakona, sam pa ne uvede postopka.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora uvesti postopek:
– gradbeni inšpektor, če se nezakonito izvajajo rudarska dela na stavbnem zemljišču;
– kmetijski inšpektor, če se nezakonito izvajajo rudarska dela na kmetijskem zemljišču;
– gozdarski inšpektor, če se nezakonito izvajajo rudarska dela v gozdu;
– okoljski inšpektor, če se nezakonito izvajajo rudarska dela v posebej varovanem območju ali v vodi oziroma na vodnem zemljišču.

(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če začne raziskovanje mineralne surovine brez pravnomočnega dovoljenja za raziskovanje (prvi odstavek 28. člena);
2. če ne prijavi začetka raziskovalnih rudarskih del na predpisani način (drugi odstavek 29. člena);
3. če pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del ne imenuje odgovorne osebe (prvi odstavek 29. člena);
4. če v predpisanem roku ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, ne posreduje poročila o opravljenih raziskovanjih in rezultate raziskovanja mineralnih surovin (tretji odstavek 29. člena);
5. če Geološkemu zavodu Slovenije onemogoči odvzemanje vzorcev iz vrtin (četrti odstavek 29. člena);
6. če ne uporablja mineralnih surovin, ki jih pridobi ob raziskovanju, na predpisani način (prvi odstavek 30. člena);
7. če mineralne surovine, ki jih pridobi ob raziskovanju, proda na trgu (drugi odstavek 30. člena);
8. če ne zagotovi predpisanih ukrepov za preprečitev nastanka nevarnosti za ljudi, premoženje in okolico (prvi odstavek 31. člena).
(2) Z globo od 500 do 3.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 5.000 do 30.000 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 10.000 do 50.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko in veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.

(1) Z globo od 4.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če začne izkoriščanje mineralnih surovin pred začetkom veljavnosti koncesijske pogodbe (prvi odstavek 69. člena);
2. če ne prijavi začetka rudarskih del na predpisani način (drugi odstavek 69. člena);
3. če izvaja rudarska dela, pa ne izpolnjuje pogojev za izvajalca rudarskih del (tretji odstavek 69. člena);
4. če pred začetkom izvajanja zahtevnih rudarskih del ne poskrbi za predpisani rudarski projekt za izvedbo (četrti odstavek 69. člena);
5. če pred začetkom izvajanja rudarskih del ne poskrbi za načrt rudniškega prostora (prvi odstavek 72. člena);
6. če ob izvajanju rudarskih del ne poskrbi za predpisano geološko dokumentacijo (drugi odstavek 72. člena);
7. če ob izvajanju rudarskih del ne poskrbi za načrte rudarskih merjenj (tretji odstavek 72. člena);
8. če ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo ne predloži program izkoriščanja mineralnih surovin, ter najpozneje do konca januarja tekočega leta ne sporoči letno načrtovan izkop mineralne surovine (osmi odstavek 72. člena);
9. če ne zagotovi izdelave dokumentacije o zalogah in virih mineralnih surovi, ki jih izkorišča (deveti odstavek 72. člena);
10. če ne spremlja in nadzoruje geološke in druge geofizikalne pojave, ravni hrupa in druge vplive na okolje, ki nastanejo zaradi izvajanja rudarskih del in ne zagotavlja monitoringa o vplivih svoje dejavnosti na okolje na predpisani način (deseti odstavek 72. člena);
11. če onemogoči predpisano kategorizacijo glede na obstoječe nevarnosti in stopnje nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti (enajsti odstavek 72. člena);
12. če ne prijavi začasne ustavitve del na predpisani način (prvi odstavek 82. člena);
13. če ne klasificira in kategorizira zalog in vire mineralnih surovin in o njih ne poroča ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, na predpisani način (prvi odstavek 83. člena);
14. če začne z gradnjo dodatne rudarske infrastrukture brez gradbenega dovoljenja (tretji odstavek 84. člena);
15. če omogoči uporabo izvedenih zahtevnih rudarskih del brez poprej izvedenega strokovnega tehničnega pregleda (prvi odstavek 94. člena);
16. če v primeru popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del ne vloži vloge za pridobitev dovoljenja za opustitev rudarskih del (drugi odstavek 95. člena);
17. če trajno zapusti rudnik brez pravnomočne odločbe prenehanju pravic in obveznosti (prvi odstavek 100. člena).
(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 10.000 do 50.000 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 20.000 do 100.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko in veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 1.000 do 6.000 eurov.

(1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (22. člen);
2. če izvaja raziskovanje mineralnih surovin brez dovoljenja za raziskovanje (prvi odstavek 28. člena);
3. če izvaja izkoriščanje mineralnih surovin brez koncesijske pogodbe (prvi odstavek 69. člena);
4. če ne izdeluje rudarskih načrtov in kart na predpisani način (tretji odstavek 72. člena);
5. če izvaja rudarska dela brez upoštevanja zadnjega stanja rudarske tehnike in zato nastanejo škodljivi vplivi na okolje (peti odstavek 72. člena);
6. če izvaja rudarska dela, koder obstoji nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali okolje, brez potrjenega rudarskega projekta za izvedbo (šesti odstavek 72. člena);
7. če izvaja zahtevna rudarska dela v nasprotju s tehničnimi predpisi, predpisi o varnosti in zdravju pri delu ter varstvu okolja (sedmi odstavek 72. člena);
8. če ne izvaja predpisane kategorizacije glede na obstoječe nevarnosti in ne določa stopnje nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti na predpisani način (enajsti odstavek 72. člena);
9. če ne zagotavlja izvajanja in nadzorstva nad izvajanjem tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu (prvi odstavek 75. člena);
10. če ne organizira službe za varnost pri delu in ne zagotovi, da naloge zdravstvenih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik (drugi odstavek 75. člena);
11. če pred začetkom del ne izdela varnostnega načrta (peti odstavek 75. člena);
12. če ne organizira reševalne službe na predpisani način (prvi odstavek 76. člena);
13. če ne omogoči projektantski nadzor nad izvajanjem rudarskih del po potrjenem rudarskem projektu za izvedbo (četrti odstavek 78. člena);
14. če po zaključku izvedbe zahtevnih rudarskih del ter pred začetkom njihove uporabe, ne opravi interni strokovno tehnični pregled (prvi odstavek 94. člena);
15. če o opravljenih strokovno tehničnih pregledih in vzdrževanju izvedenih rudarskih del, zgrajenih rudarskih objektov, montiranih rudarskih postrojev in obratovanju rudarske infrastrukture ne vodi evidence na predpisani način (peti odstavek 94. člena).
(2) Z globo od 500 do 3.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 20.000 do 70.000 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 30.000 do 200.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko in veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 1.000 do 10.000 eurov.

(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (23. člen);
2. če izvaja rudarska dela na podlagi rudarskega projekta, za katerega je opravil revizijo (četrti odstavek 120. člena);
3. če v času svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti (prvi odstavek 121. člena).
(2) Z globo od 500 do 1.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko družbo, se kaznuje z globo od 2.000 do 7.500 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 3.000 do 10.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko in veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.

(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če opravlja dejavnost revidiranja rudarskih projektov, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (24. člen);
2. če pri rudarskih delih, za katera je opravil revizijo rudarskega projekta, nastopa kot rudarski projektant ali izvajalec rudarskih del (drugi odstavek 120. člena);
3. če izda revizijsko klavzulo za rudarski projekt, ki ga je izdelal kot rudarski projektant (tretji odstavek 120. člena);
4. če izvaja rudarska dela, pri katerih je njegov odgovorni rudarski revident hkrati tudi tehnični vodja rudarskih del (šesti odstavek 120. člena).
(2) Z globo od 500 do 1.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 2.000 do 7.500 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 3.000 do 10.000 eurov, odgovorna oseba takšne pravne osebe pa se kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.

Z globo od 300 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za tehnično vodenje rudarskih del (prvi odstavek 70. člena);
2. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, pa pri vodenju in nadziranju ne poskrbi, da se rudarska dela izvajajo v skladu z določili tehničnih predpisov, predpisov o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu, predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in splošnih aktov, ki veljajo za rudarska dela (prvi odstavek 78. člena);
3. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, pa pri vodenju ali nadziranju ne zagotovi, da se delovne priprave in naprave vzdržujejo v predpisanem stanju ter se uporabljajo v skladu s predpisi (tretji odstavek 78. člena);
4. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, pa ne vodi knjige rudarskega nadzora na predpisani način (79. člen);
5. če nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega rudarskega projektanta (prvi odstavek 105. člena);
6. če nastopa kot odgovorni vodja rudarskega projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo rudarskega projekta (drugi odstavek 105. člena);
7. če nastopa kot odgovorni rudarski revident, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo rudarskega projekta (tretji odstavek 107. člena);
8. če nastopa kot vodja rudarskega revidiranja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo rudarskega projekta (četrti odstavek 107. člena);
9. če po pravnomočnosti izbrisa iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu še vedno nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, odgovorni rudarski projektant, odgovorni vodja rudarskega projekta, odgovorni rudarski revident ali vodja rudarskega revidiranja (peti odstavek 114. člena);
10. če ne dovoli inšpektorju vstopa v poslovne ali obratne prostore ali mu ne da na razpolago vseh zahtevanih podatkov, listin in poročil, ki se nanašajo na inšpekcijske zadeve (prvi odstavek 133. člena).

(1) Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo dela in naloge tehničnih vodij rudarskih del, vodij tehniških služb, odgovornih rudarskih projektantov, odgovornih rudarskih revidentov in rudarskih inšpektorjev v skladu z Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi, nadaljujejo z opravljanjem teh del in nalog.
(2) Z dnem uveljavitev tega zakona se šteje, da so osebe, ki so po Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) pridobile nazive samostojni projektanti in samostojni revidenti, po uveljavitvi tega zakona pridobile naziv odgovorni rudarski projektanti in odgovorni rudarski revidenti.

(1) Postopki za izdajo odločb o izbiri nosilca rudarske pravice po 16. členu Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice po 17. členu Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(3) Postopki za izdajo dovoljenj iz 48. in 50. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da so bila plačila za rudarsko pravico za raziskovanje iz četrtega odstavka 14. člena in plačila za rudarsko pravico za izkoriščanje iz petega odstavka 14. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) pred uveljavitvijo tega zakona vplačana kot nadomestilo za raziskovanje ali kot rudarska koncesnina po tem zakonu.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da so rezervirana sredstva iz četrtega odstavka 62. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) rezervirana kot sredstva za sanacijo po tem zakonu.

Register nosilcev rudarske pravice in kataster raziskovalnih in pridobivalnih prostorov iz 12. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) se z dnem uveljavitve tega zakona štejeta za sestavini rudarske knjige po tem zakonu.

Rudarski projekti izdelani po dosedanjih predpisih, se lahko prilagajo vlogam v upravnih postopkih, ki v skladu s tem zakonom, tudi po njegovi uveljavitvi, tečejo po dosedanjih predpisih, če vložnik ali projektant dokaže, da je bila pogodba za njihovo izdelavo sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona in če se takšnim vlogam priloži tudi geodetski načrt, izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo geodetskega načrta, namenjenim za pripravo prostorskih aktov, z vrisano mejo območja raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora.

(1) Za prostorske akte, namenjene rudarstvu po tem zakonu, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo tisti prostorski akti po Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09), s katerimi je za območje urejanja kot namenska raba prostora določena raba za namen izkoriščanja določene vrste mineralnih surovin.
(2) Če je s prostorskim aktom kot namenska raba prostora določena raba za namen izkoriščanja določene vrste mineralnih surovin le na delu njegovega območja urejanja, se z dnem uveljavitve tega zakona prostorski akt le v tem delu šteje za prostorski akt, namenjen rudarstvu po tem zakonu.

Imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu iz 99.a člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) se z dnem uveljavitve tega zakona šteje za imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu po tem zakonu.

Inšpekcijski postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki so veljali ob njihovi uvedbi.

(1) Minister, pristojen za rudarstvo, predloži vladi v sprejem državno rudarsko strategijo najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do sprejema državne rudarske strategije se kot državna rudarska strategija po tem zakonu uporablja splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami iz 6. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), sprejet s sklepom vlade štev. 36100-5/2009/6 z dne 9. 4. 2009 in objavljen na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo in Geološkega zavoda Slovenije.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 46/04 in 68/08).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednje določbe in deli določb Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 41/04 – ZVO-1, 46/04, 45/04 – ZVZP-A, 57/04 – ZCS-1A, 62/04 – odločba US, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odločba US, 93/05 – ZVMS, 126/07 in 108/09):
– v prvem odstavku 2. člena v 12. točki besedilo »in nelegalni kop« in 12.4. podtočka;
– v prvem odstavku 148. člena besedilo »in nelegalni kop«;
– 155. člen;
– v prvem odstavku 158. člena v napovednem stavku besedilo »in legalne kope«, v tretjem odstavku pa besedilo »oziroma legalnega kopa« in besedilo »oziroma kop«;
– v drugem odstavku 161. člena besedilo »oziroma v kamnolomu, gramoznici ali peskokopu«;
– 182. člen.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:
1. Pravilnik o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno tehničnega osebja pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov (Uradni list SRS, št. 14/76 in 16/89),
2. Odlok o postopku ugotavljanja in overjanja razvrščenih rezerv rudnin in talnih voda (Uradni list SRS, št. 1/79),
3. Uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico (Uradni list RS, št. 43/00, 41/02, 52/03 in 67/04),
4. Uredba o določanju plačila za sanacijo posledic rudarskih del (Uradni list RS, št. 43/00),
5. Odredba o hitrosti gibanja traku pri podzemnem pridobivanju premoga (Uradni list RS, št. 104/00),
6. Pravilnik o vsebini in načinu izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu, ki ga mora pred pričetkom del izdelati izvajalec rudarskih del (Uradni list RS, št. 68/01),
7. Odredba o skladiščenju eksplozivnih sredstev v rudarstvu v pomožnih skladiščih (Uradni list RS, št. 12/02),
8. Pravilnik o rudarskem merjenju, merski dokumentaciji in rudarskih kartah (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.),
9. Pravilnik o pogojih in postopku za izdajo tehničnega soglasja (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.),
10. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.),
11. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.),
12. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.),
13. Pravilnik o načinu izdelave, zaporedju, vsebini in reviziji rudarskih projektov (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.),
14. Pravilnik o postopku dokazovanja ustreznosti odkopne metode, tehnologije in naprav (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.),
15. Pravilnik o označevanju mej in načinu vodenja katastra raziskovalnih in pridobivalnih prostorov ter o načinu vodenja registra nosilcev rudarske pravice (Uradni list RS, št. 76/03),
16. Pravilnik o predpisih in zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri bogatenju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 93/03),
17. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela na površini in pod zemljo, ki niso povezana z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 95/03),
18. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03),
19. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri skladiščenju in izrabi sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin v rudarstvu (Uradni list RS, št. 111/03),
20. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri postavljanju in uporabi električnih instalacij in naprav v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 111/03, 52/04 in 117/05),
21. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri prevažanju v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 111/03),
22. Pravilnik rudarske reševalne službe (Uradni list RS, št. 117/05),
23. Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov nafte, kondenzatov in naravnih plinov (Uradni list RS, št. 36/06),
24. Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 36/06) in
25. Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Uradni list RS, št. 136/06).

(1) Vlada najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz drugega odstavka 12. člena, iz tretjega odstavka 53. člena in tretjega odstavka 54. člena tega zakona.
(2) Minister, pristojen za rudarstvo, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz 16. člena, drugega odstavka 71. člena, šestega odstavka 76. člena, drugega odstavka 83. člena in petega odstavka 101. člena tega zakona.
(3) Minister, pristojen za rudarstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za varnost in zdravje pri delu in ministrom, pristojnim za varstvo pred ionizirajočimi sevanji, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz četrtega odstavka 74. člena, šestega odstavka 75. člena in tretjega odstavka 111. člena tega zakona.
(4) Minister, pristojen za rudarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varnost in zdravje pri delu in ministrom, pristojnim za varstvo pred ionizirajočimi sevanji, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona imenuje odbor izvedencev rudarske stroke in določi postopek za izdajo tehničnega soglasja v skladu z drugim in četrtim odstavkom 74. člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za rudarstvo, izda najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega zakona tehnične predpise iz prvega odstavka 73. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2011.