Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1 in 108/09 ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) na seji dne 13. 7. 2010 sprejel

(1) V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) Mestni svet Mestne občine Celje sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Babno LKS (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 70-2009, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07).

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela Celjskega prostorskega plana''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– geodetski načrt s certifikatom (Vizura Matko d.o.o., št. proj. 120/2009-02)
– Geološko-geomehansko in hidro-geološko poročilo (Geosvet Samo Marinc s.p., št. proj. 15-3/10)
– Hidrološko-hidravlična študija (Hidrosvet, d.o.o., št. proj. 117/10).

(1) Območje OPPN se nahaja v vzhodnem delu Celja, na širšem območju Babnega, in sicer severno od glavne mestne obvoznice v smeri vzhod–zahod, vzhodno od vodotoka Ložnica, med že izgrajenima stanovanjskima soseskama Lava in Otok.
(2) Območje OPPN zajema naslednje parcele ali dele parcel v k.o. Medlog: 1610/1, 1611, 1614, 1615, 1616/2, 1618, 1619, 1621/4, 1626, 1627/1, 1627/2, 1628/1, 1628/2, 1629/1, 1629/2, 1630, 1631/1, 1631/2, 1632/1, 1632/2, 1632/3, 1633/1, 1633/2, 1634/1, 1634/2, 1635/1, 1635/2, 1636/1, 1636/2, 1637/1, 1637/2, 1637/3, 1638, 1639, 1641/1, 1641/2, 1641/5, 1641/6, 1642/1, 1643/1, 1643/2, 1644, 1645, 1646, 1647, 1648, 1649, 1650, 1651, 1652, 1653/1, 1658/1, 1659/1, 1660, 1661, 1662/2, 1665/1, 2098/2, 2098/3, 2098/6.
(3) Kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN obsega 10,6 ha.

(1) Obravnavano območje je zasnovano kot nova stanovanjska soseska na skrajnem zahodnem delu mesta Celje, ki je vpeta v nastajajoči zeleni sistem mesta. Hrbtenico tvori nova vezna cesta S-J, ki se na jugu priključuje na glavno cesto Medlog–Celje, na severu pa na lokalno cesto proti Babnem, ki se v bodoče lahko nadaljuje proti severu do naselja Ostrožno. Levo in desno od te ceste so umeščena stavbna območja, ki se na zahodu kot klini zajedajo v zeleni sistem mesta, na vzhodu pa omogočajo nadaljnjo širitev naselja. Celotno območje je sestavljeno iz šestih stavbnih območij. Od tega so štirje stanovanjski, eden je stanovanjski s funkcijami splošnega družbenega pomena, eden pa trgovsko oskrbni. Poseben poudarek je dan kvaliteti bivanja, pri čemer je zasnovanih veliko zelenih površin, ter sistem pešpoti, ki se priključuje na okoliško mrežo. Hkrati je oblikovana disperzna koncentracija parkirnih površin, s čimer se zmanjšajo notranje prometne obremenitve. Tudi gostota poselitve je takšnemu tipu naselja primerna in zagotavlja visoko stopnjo individualnosti ter zasebnosti. Umestitev stavb je zasnovana tako, da so obrnjene proti jugu. S tem je omogočena celodnevna osončenost ter dana možnost izkoristka sončne energije za pridobivanje toplotne in električne energije in za neposredno ogrevanje stavb. Hkrati imajo bodoči stanovalci možnost neposrednega dostopa na eni strani do zasebnih zelenih površin, na drugi pa do javnega zelenega sistema. Le-ta se navezuje na pešpot ob Ložnici, ki proti severu sega vse do Šmartinskega jezera, proti jugu pa do nabrežja Savinje.
(2) Celotno območje je veliko 10,6 ha. Območje je razdeljeno na šest stavbnih območij. Posamezna stavbna območja obsegajo dve ali več parcel, namenjenih gradnji. Od tega zavzemajo parcele, namenjene gradnji stavb 4,6 ha, območje prometne in gospodarske infrastrukture 3 ha ter zelene površine 3 ha. Na celotnem območju je predvidenih največ 262 stanovanjskih enot. Število parkirišč v stanovanjskem delu je 453, kar pomeni povprečje 1,73 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto. Število bodočih stanovalcev bo okoli 800. Gostota poselitve celotnega območja bo cca 80 prebivalcev/ha (za mestna območja je po normativih minimum 70 preb/ha).
Faktorji zazidanosti parcel, namenjenih gradnji so naslednji:
– enostanovanjske do dvostanovanjske stavbe – dvojčki: 0,4
– enostanovanjske do dvostanovanjske stavbe – vrstne hiše: 0,5
– večstanovanjske stavbe in stavbe splošnega družbenega pomena: 0,6
– gostinske, upravne, pisarniške trgovske in druge stavbe: 0,3.
Faktorji izrabe parcel, namenjenih gradnji so naslednji:
– enostanovanjske do dvostanovanjske stavbe – dvojčki: 0,8
– enostanovanjske do dvostanovanjske stavbe – vrstne hiše: 1,0
– večstanovanjske stavbe in stavbe splošnega družbenega pomena: 1,2
– gostinske, upravne, pisarniške trgovske in druge stavbe: 0,3.
(3) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje prostorske umestitve stanovanjskih objektov, družbenih objektov in oskrbnega centra soseske s trgovino ter zelenimi površinami in za to potrebno infrastrukturo.
(4) Pri načrtovanju nove prostorske ureditve so kot robni pogoj upoštevane tudi poplavna varnost območja, bližina letališča ter obstoječa in predvidena infrastruktura. Poleg tega je z načrtovanjem zelenih pasov zagotovljen zadosten odmik od prometnic v smislu zagotavljanja boljšega bivalnega standarda. Območje je vizualno izpostavljeno, zato je posebej skrbno oblikovan ves prostor in objekti.
(5) Znotraj območja OPPN so poleg gradnje objektov predvideni ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega, in zadostne zelene površine kot javne površine soseske. Pri tem so med seboj strogo ločeni peš promet, kolesarski promet in motorni promet.
(6) Izgradnja območja je možna postopoma in sicer po posameznih fazah, pri čemer pa mora biti posamezno stavbno območje izgrajeno v enoviti fazi.
(7) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).

(1) Južni, nepozidani del naselja Babno je že več kot 40 let opredeljen kot rezervat za širjenje mesta v smislu zagotavljanja novih stanovanjskih površin. Te usmeritve so povzeli vsi naslednji in aktualni prostorski načrti. Njegova umestitev med že izgrajeni stanovanjski soseski Lava in Otok, med izgrajeno cestno in komunalno omrežje ter izjemno dobre povezave z zelenim sistemom mesta, dajejo območju posebno vrednost oziroma izjemen prostorski kapital. Tako obravnavani prostor ob pogoju dobre prostorske zasnove in objektov omogoča visoko kakovostno bivanje. Območje ima zaradi svoje izjemne lege prednosti v dostopu do osnovnih šol na severu in jugu ter drugih centralnih dejavnosti kot so bolnica, srednje šole, upravne inštitucije, rekreativni centri ipd..
(2) S prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) so predmetna zemljišča obravnavana kot površine za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti s pogojem izdelave (izvedbenega) prostorskega akta. Podlaga za takšno opredelitev je že Urbanistični načrt iz leta 1968, ki območje določa kot rezervat, kamor se širijo nove stanovanjske površine mesta. S strokovnimi podlagami za poselitev in infrastrukturo, ki so bile izdelane kot del urbanistične zasnove oziroma načrta (RC Planiranje d.o.o., Celje, 2004 in IUP d.o.o. Celje, 2004) območje tudi v zasnovi strategije prostorskega razvoja mesta (Mestne občine) ohranja svoj namen.

(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja stanovanjskih stavb, garažnih stavb, stavb splošnega družbenega pomena in oskrbnega centra soseske s trgovino ter zelenimi površinami in za to potrebno infrastrukturo. V skladu z zgoraj navedenim so mogoče le tiste dejavnosti, ki so okoljsko sprejemljive in njihovi vplivi ne presegajo z veljavno zakonodajo predpisanih meja ter niso v nasprotju z namensko rabo območja (površine za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti).
(2) Znotraj območja je tako dovoljena gradnja naslednjih stavb:
– enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb (šifra 1110 in 1121 v prilogi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03; v nadaljevanju: uredba)
– tri- in večstanovanjskih stavb (šifra 11221 v prilogi uredbe)
– gostinskih stavb (šifra 121 v prilogi uredbe)
– upravnih in pisarniških stavb (šifra 122 v prilogi uredbe)
– trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti (šifra 123 v prilogi uredbe)
– garažnih stavb (šifra 1242 v prilogi uredbe)
– stavb splošnega družbenega pomena (šifra 126 v prilogi uredbe)
– športnih igrišč (šifra 2411 v prilogi uredbe)
– drugih gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čast (šifra 24122 v prilogi uredbe).
(3) Znotraj območja je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja (površine za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti).
(4) V primeru, da se pri predhodnih arheoloških raziskavah ali v času gradnje izkaže, da se na območju OPPN nahaja arheološko najdišče, je dovoljena njegova prezentacija.
(5) Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in so določene v Prilogi I Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/07).
(6) Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če poseg dosega ali presega predpisan prag, in so določene v Prilogi II Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/07), razen če je poseg s tem odlokom izrecno dovoljen. Če poseg predpisanega praga iz prejšnjega stavka ne dosega, je dovoljen.

(1) Stavbna območja
Celotno območje je sestavljeno iz šestih stavbnih območij. Od tega so štirje stanovanjski, eden je stanovanjski s funkcijami splošnega družbenega pomena, eden pa trgovsko oskrbni. Znotraj vsakega od teh so v nadaljevanju podani opisi rešitev načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo. Posamezno stavbno območje obsega dve ali več parcel, namenjenih gradnji.
(2) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10%; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev objektov in
– vzdrževanje.
(3) Stavbe
Pomen regulacijskih elementov:
– gradbena linija je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča,
– minimalni odmik od parcele namenjene gradnji je obvezen najmanjši odmik stavbe od parcele namenjene gradnji, ki ga je potrebno upoštevati,
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
– nove prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi.
Območja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb (dvojčki)
Dovoljena je gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb (šifra 1110 in 1121 v prilogi uredbe) in sicer samostoječih hiš dvojčkov, v kateri se nahajata po eno ali največ dve stanovanji. Znotraj vsake parcele, namenjene gradnji je dovoljena gradnja zgolj ene stavbe. Stavbe so etažnosti največ K+P+1, pri čemer se šteje, da je klet v celoti vkopana. Stavbe naj bodo zasnovane sodobno. Streha je lahko ravna ali enokapnica z naklonom strešin do največ 10 in usmerjenostjo slemena v smeri vzhod – zahod. Mogoča je ozelenitev strehe, na strehi je dovoljeno oblikovanje terase. Fasade objektov so lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v odtenkih sive, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je mogoča tudi uporaba lesa. Dovoljena je tudi gradnja sončnih celic, ki se arhitekturno kvalitetno vgradijo v fasadne in strešne obloge stavb.
Umestitev in maksimalni tlorisni gabariti novih stavb so določeni z regulacijskimi elementi. Stavbe so lahko locirane zgolj znotraj parcele, namenjene gradnji, pri čemer je potrebno pri velikosti tlorisnih gabaritov stavb upoštevati naslednje faktorje izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe) = 0,8
Fz (faktor zazidanosti) = 0,4.
Določeni so minimalni potrebni odmiki od sosednjih parcel, namenjenih gradnji in zahtevani odmiki od prometne infrastrukture. Hkrati je določena tudi gradbena linija, ki se jo morajo objekti z eno stranico dotikati.
Regulacijski elementi in odmiki so razvidni iz grafičnih načrtov.
Območja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb (vrstne hiše)
Dovoljena je gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb (šifra 1110 in 1121 v prilogi uredbe) in sicer atrijskih vrstnih hiš ali vrstnih hiš, ki so sestavljene iz več stikajočih se stavb, ki tvorijo niz, pri čemer se v vsaki stavbi nahajata po eno ali največ dve stanovanji. Znotraj vsake parcele namenjene gradnji je dovoljena gradnja enega ali več nizov stavb. Stavbe so etažnosti največ K+P+1, pri čemer se šteje, da je klet v celoti vkopana. Stavbe naj bodo zasnovane sodobno. Posamezen niz naj bo členjen, volumensko razgiban ter oblikovno prilagojen merilu naselja. Streha je lahko ravna ali enokapnica z naklonom strešin do največ 10 in usmerjenostjo slemena v smeri vzhod–zahod. Mogoča je ozelenitev strehe, na strehi je dovoljeno oblikovanje terase. Fasade objektov so lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v odtenkih sive, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je mogoča uporaba lesa. Dovoljena je tudi gradnja sončnih celic, ki se arhitekturno kvalitetno vgradijo v fasadne in strešne obloge stavb. Umestitev in maksimalni tlorisni gabariti novih stavb so določeni z regulacijskimi elementi. Stavbe so lahko locirane zgolj znotraj parcele, namenjene gradnji, pri čemer je potrebno pri velikosti tlorisnih gabaritov stavb upoštevati naslednje faktorje izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe) = 1,0
Fz (faktor zazidanosti) = 0,5.
Določeni so minimalni potrebni odmiki od sosednjih parcel namenjenih gradnji in zahtevani odmiki od prometne infrastrukture. Hkrati je določena tudi gradbena linija, ki se jo morajo objekti z eno stranico dotikati.
Regulacijski elementi in odmiki so razvidni iz grafičnih načrtov.
Območja večstanovanjskih stavb
Dovoljena je gradnja tri- in večstanovanjskih stavb (šifra 11221 v prilogi uredbe) in sicer stanovanjskih hiš s tremi ali več stanovanji, kot so stanovanjski bloki, in garažnih stavb (šifra 1242 v prilogi uredbe). Znotraj parcele namenjene gradnji je dovoljena gradnja enega ali več nizov stavb, ki se lahko poljubno umestijo (v obliki 'L', 'U', 'C' ali 'I'). Določeno je tudi območje, kamor se lahko umestijo garaže in sicer ob predvideno vezno cesto, kot pritlični ali kletni del stavbe. Stavbe so etažnosti največ K+P+2, pri čemer se šteje, da je klet v celoti vkopana. Stavbe naj bodo zasnovane sodobno. Posamezen niz naj bo členjen, volumensko razgiban ter oblikovno prilagojen merilu naselja. Streha je lahko ravna ali enokapnica z naklonom strešin do največ 10 in usmerjenostjo slemena v smeri vzhod–zahod. Mogoča je ozelenitev strehe, na strehi je dovoljeno oblikovanje terase. Fasade objektov so lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v odtenkih sive, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je mogoča uporaba lesa. Dovoljena je tudi gradnja sončnih celic, ki se arhitekturno kvalitetno vgradijo v fasadne in strešne obloge stavb.
Umestitev in maksimalni tlorisni gabariti novih stavb so določeni z regulacijskimi elementi. Stavbe so lahko locirane zgolj znotraj parcele, namenjene gradnji, pri čemer je potrebno pri velikosti tlorisnih gabaritov stavb upoštevati naslednje faktorje izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe) = 1,2
Fz (faktor zazidanosti) = 0,6.
Določeni so minimalni potrebni odmiki od sosednjih parcel namenjenih gradnji in zahtevani odmiki od prometne infrastrukture. Hkrati je določena tudi gradbena linija, ki se jo morajo objekti z eno stranico dotikati.
Regulacijski elementi in odmiki so razvidni iz grafičnih načrtov.
Območja večstanovanjskih stavb in stavb splošnega družbenega pomena
Dovoljena je gradnja tri- in večstanovanjskih stavb (šifra 11221 v prilogi uredbe), stavb splošnega družbenega pomena (šifra 126 v prilogi uredbe) in garažnih stavb (šifra 1242 v prilogi uredbe). Znotraj parcele namenjene gradnji je dovoljena gradnja enega ali več nizov stavb, ki se lahko poljubno umestijo (v obliki 'L', 'U', 'C' ali 'I'). Določeno je tudi območje, kamor se lahko umestijo garaže in sicer ob predvideno vezno cesto, kot pritlični ali kletni del stavbe. Stavbe so etažnosti največ K+P+2, pri čemer se šteje, da je klet v celoti vkopana. Stavbe naj bodo zasnovane sodobno. Posamezen niz naj bo členjen, volumensko razgiban ter oblikovno prilagojen merilu naselja. Streha je lahko ravna ali enokapnica z naklonom strešin do največ 10 in usmerjenostjo slemena v smeri vzhod–zahod. Mogoča je ozelenitev strehe, na strehi je dovoljeno oblikovanje terase. Fasade objektov so lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v odtenkih sive, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je mogoča uporaba lesa. Dovoljena je tudi gradnja sončnih celic, ki se arhitekturno kvalitetno vgradijo v fasadne in strešne obloge stavb. Določeni so tudi odmiki od sosednjih parcel namenjenih gradnji, ki so lahko tudi večji, manjši pa ne. Hkrati je določena tudi gradbena linija, ki se jo morajo objekti z eno stranico dotikati.
Umestitev in maksimalni tlorisni gabariti novih stavb so določeni z regulacijskimi črtami in sicer v okviru gradbene meje (stavbe so lahko locirane zgolj znotraj gradbene meje), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni odmiki od parcelnih mej in zahtevani odmiki od prometne infrastrukture. Hkrati je potrebno pri velikosti tlorisnih gabaritov stavb upoštevati naslednje faktorje izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe) = 1,2
Fz (faktor zazidanosti) = 0,6.
Regulacijski elementi in odmiki so razvidni iz grafičnih načrtov.
Območje gostinskih, upravnih, pisarniških, trgovskih in drugih stavb
Dovoljena je gradnja gostinskih stavb (šifra 121 v prilogi uredbe), upravnih in pisarniških stavb (šifra 122 v prilogi uredbe), trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti (šifra 123 v prilogi uredbe) in garažnih stavb (šifra 1242 v prilogi uredbe).
Znotraj parcele, namenjene gradnji je dovoljena gradnja ene stavbe ali več, ki pa se morajo medsebojno stikati in funkcionalno povezovati. Stavba je lahko največ dvoetažna, višine do 7,00 m merjeno od kote terena. Stavba naj bo zasnovana sodobno, volumensko razgibano ter oblikovno prilagojena merilu naselja. Streha je lahko zgolj ravna z minimalnim naklonom, potrebnim za odvodnjavanje meteornih vod. Zaželena je ozelenitev strehe. Posebno pozornost se nameni oblikovanju fasade. Fasada je lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v odtenkih sive, prepovedane pa so žive in kričeče barve, mogoča je ozelenitev. Dovoljena je tudi gradnja sončnih celic, ki se arhitekturno kvalitetno vgradijo v fasadne in strešne obloge stavb. Umestitev in maksimalni tlorisni gabariti novih stavb so določeni z regulacijskimi elementi. Stavbe so lahko locirane zgolj znotraj parcele, namenjene gradnji, pri čemer je potrebno pri velikosti tlorisnih gabaritov stavb upoštevati naslednje faktorje izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe) = 0,3
Fz (faktor zazidanosti) = 0,3.
Določeni so minimalni potrebni odmiki od sosednjih parcel namenjenih gradnji in zahtevani odmiki od prometne infrastrukture. Hkrati je določena tudi gradbena linija, ki se jo morajo objekti z eno stranico dotikati.
Regulacijski elementi in odmiki so razvidni iz grafičnih načrtov.
(4) Zunanja ureditev
Poljavne/zasebne zelene površine
Znotraj vsake parcele namenjene gradnji stanovanjskih stavb in stavb splošnega družbenega pomena se nahajajo poljavne oziroma zasebne zelene površine. Te površine so lahko na južni strani ograjene v celoti, na severni pa le do gradbene linije. Obvezna je ureditev okolice objektov, ki naj bo urejena parkovno, ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, ki se lahko med seboj razlikujejo, v vsakem primeru pa mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Te površine se lahko delno zazidajo pod pogoji za posamezno parcelo, namenjeno gradnji, vendar zgolj do maksimalnega faktorja zazidanosti celotne parcele, namenjene gradnji.
Javne zelene površine
Znotraj celotnega območja je zasnovan sistem javnih zelenih površin, ki se kot klini zajedajo v grajeno strukturo, ter zeleni pas ob glavni prometni povezavi v smeri sever-jug. Te površine naj bodo v celoti ozelenjene ter zasajene z različnimi drevesnimi vrstami. Vanje je dovoljeno umeščati pešpoti, urbano opremo, športna igrišča (šifra 2411 v prilogi uredbe) in druge gradbeno inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čast (šifra 24122 v prilogi uredbe) in sicer igrišča za športe na prostem, kot so nogomet, tenis košarka, otroška in druga javna igrišča, parke in trge. Ob glavnih pešpoteh je obvezna drevoredna zasaditev in sicer v skladu z grafičnimi načrti. Ravno tako se okoli območja gostinskih, upravnih, pisarniških, trgovskih in drugih stavb nahajajo javne zelene površine, katerih izvedba je obvezna, ograjevanje ni dovoljeno, obvezna je zasaditev dreves na območju parkirnih površin in sicer v skladu z grafičnimi načrti. Zaradi nižje višinske kote ureditvenega območja od potoka Ložnice in obvoznice se del zelenih površin oblikuje s povišanjem terena in sicer do višine brežin potoka Ložnice. Za nasipanje se uporabi rodovitna prst, ki se odstrani z območja predvidenih stavb in prometnih površin. V skrajnem jugo zahodnem delu območja je možna umestitev tudi manjše odprte vodne površine – ribnika.
Višinske kote terena
Niveleta parcel, namenjenih gradnji stavb mora biti prilagojena niveletam cest. Nadvišanje terena na parcelah, namenjenih gradnji, ni dovoljeno, razen minimalnih uravnav in utrditev. Nasipanje terena je možno le na delu zelenih površin skladno z določili tega odloka.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Poljavne/zasebne zelene površine
Dovoljena je postavitev ograje okoli poljavnih/zasebnih zelenih površin in sicer do višine največ 1,5 m in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji. Dovoljene so zgolj ograje iz živice, izjemoma žičnate ali lesene, vendar morajo biti v tem primeru obvezno na zunanji strani ozelenjene. Znotraj vsake parcele, namenjene gradnji je dovoljena postavitev vrtnih ut in sicer največ ene k vsaki stanovanjski enoti, tlorisnih dimenzij 2,0 x 4,0 m ter višine do 2,2 m. Dovoljena je postavitev zunanjega bazena, ki mora biti v celoti vkopan. Bazen se lahko umesti tudi na streho stavb.
Javne zelene površine
Dovoljeno je umeščanje urbane opreme ter vadbenih objektov, namenjenih za šport in rekreacijo na prostem. Ograjevanje je dovoljeno zgolj okoli otroški igrišč in sicer z žičnato ograjo v višini do 2,2 m, obvezno v temno zeleni barvi in mestotvorni izvedbi. Na območju gostinskih, upravnih, pisarniških, trgovskih in drugih javnih ter več stanovanjskih stavb je obvezna ureditev okolice s postavitvijo urbane opreme in sicer minimalno tri klopi, 10 postajališč za kolesa ter dva koša za odpadke na enoto.
Oglaševanje objektov
Dovoljeno je oglaševanje objektov zgolj za lastne potrebe znotraj parcel, namenjenih gradnji, največ v višini izgrajenih stavb, in sicer v skladu z Odlokom o oglaševanju v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 56/08). Izven parcel, namenjenih gradnji ter na parcelah, namenjeni gradnji kjer objekti še niso izgrajeni oglaševanje ni dovoljeno.
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve
Vsi posegi v prostor se izvedejo v skladu z geološkim mnenjem. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
(7) Varovalni koridor železnice
Pri izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP, Uradni list RS, št. 61/07) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88). Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno predhodno v skladu z navedenim zakonom in pravilniki pridobiti projektne pogoje in soglasje h projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. Ob železniški progi potekajo železniški signalno varnostni in telekomunikacijski kabli, zato je potrebno vsa dela izvajati pod nadzorom delavcev Slovenskih železnic, d.o.o., PE Vzdrževanje infrastrukture, Sekcija SVTK Celje.
(8) Vplivno območje letališča
Obravnavano območje se nahaja v vplivnem območju letališča Celje. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno v skladu z referenčno kodo in kategorijo letališča upoštevati vzletno priletne ter druge omejitve ravnine letališča, kot so opisane v Zakonu o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06 – UPB1 in 33/09), Pravilniku o letališčih (Uradni list RS, št. 42/08) in Prilogi 14 k Čikaški konvenciji. Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu s Pravilnikom o letališčih.

(1) Ceste
Območje se nahaja južno od glavne ceste G1-5/0370 Medlog–Celje. Preko rekonstruiranega in semaforiziranega križišča bo omogočeno napajanje območja z južne strani, preko nove vezne ceste sever–jug, ki povezuje glavno cesto na severu z lokalno cesto z imenom Mestna zbirna cesta, LZ 032640, Lava–Čulk–Babno na jugu, od katere se bodo odcepile napajalne ceste. Napajalne ceste A, B, C, D, in E bodo napajale predvidene objekte. Vse predvidene ceste morajo biti dvosmerne. Napajalne ceste morajo biti širine 2 x 2,50 m, lokalna cesta mora biti široka 2 x 2,75m, vezna cesta sever-jug pa 2 x 3,00 m z 3,0 m širokimi levimi zavijalci. Vezna cesta sever–jug naj bo opremljena z 2 x 0,25 m širokima robnima pasovoma. Vse ceste naj bodo obrobničene za dvignjenimi betonskimi robniki. Vse širine voznih pasov, robnih pasov in bankin morajo ustrezati Pravilniku o projektiranju cest, v skladu s pričakovanim PLDP-jem na koncu planske dobe, ker prometna študija območja ni bila narejena, je možno širine voznih pasov na vezni cesti sever–jug in lokalni cesti, smiselno spremeniti.
V primeru izgradnje trgovsko oskrbnega območja v prvi fazi, se bo le-ta napajal preko začasnega priključka, ki ga je potrebno projektirati v celotni širini, kot je predvideno v končni situaciji prometne ureditve in v dolžini do uvoza za trgovsko oskrbni center. Vozni pasovi se začasno (do končne izvedbe) obeležijo s talnimi označbami, ki se izvedejo tako, da se dovozna cesta do trgovsko oskrbnega centra priključuje na obstoječo lokalno cesto LC 032050 (Plava laguna–Babno–Medlog) kot stranska cesta.
Na priključku predvidene vezne ceste sever-jug z lokalno cesto z imenom Mestna zbirna cesta, LZ 032640, Lava–Čulk–Babno na severu, je možno namesto krožišča, začasno do podaljšanja vezne ceste sever–jug, izvesti trikrako križišče. Nujno pa je izvesti kolesarsko stezo in pešpot na južnem robu lokalne ceste.
(2) Mirujoči promet
Znotraj območja so določene površine za mirujoči promet. Za potrebe enostanovanjskih, dvostanovanjskih ter večstanovanjskih stavb se le-te zagotovijo v sklopu večstanovanjskih stavb in sicer kot garažni objekt v delu večstanovanjske stavbe in kot skupne zunanje parkirne površine v skladu z grafičnimi načrti. Na skupnih zunanjih parkirnih površinah je možna postavitev nadstreškov, ki morajo biti enotno oblikovani na posameznem stavbnem območju. Na nadstreških je možna postavitev sončnih celic. Za vsako stanovanje mora biti zagotovljenega najmanj 1,5 parkirnega mesta, ki pa od stavbe ne sme biti oddaljeno več kot 200 metrov, hkrati pa mora biti etažnim lastnikom omogočena njihova trajna uporaba. Za potrebe gostinskih, upravnih, pisarniških, trgovskih in drugih stavb se parkirišča zagotovijo v sklopu parcele, namenjene gradnji in sicer kot odprta parkirišča, pri čemer je obvezna ozelenitev le-teh z drevesi najmanj kot je prikazano v grafičnih načrtih. Parkirne površine se izvedejo praviloma s travnimi ploščami oziroma s propustnimi tlaki, tako da je možno neposredno ponikovanje meteornih vod.
(3) Pešpoti
Znotraj celotnega območja je zasnovan sistem pešpoti in sicer v skladu z grafičnimi načrti. Pešpoti se lahko v delu namenijo za dostavo do posameznih stavb in za intervencijske poti. V tem primeru morajo biti pešpoti široke najmanj 2,60 metra, ter temu primerno utrjene in tlakovane.

(1) Energija za napajanje predvidenih odjemalcev znotraj OPPN je na razpolago na SN zbiralnicah 10(20) kV TP 10/0.4 kV Ronkova nadomestna in na predvideni TP 10(20)/0.4 kV Medlog. Predvideni transformatorski postaji bosta vzankani v SN mrežo 10(20) kV preko predvidenega priključnega kablovoda 10(20) kV obstoječa TP 10(20)/0.4 kV Ronkova, ki se odstrani – nadomestna TP 10(20)/0.4 kV Ronkova – predvidena TP 10(20)/0.4 kV Medlog in nato v smeri obstoječe TP 10(20)/0.4 kV Klajnškova. Pri tem je potrebno upoštevati tudi predvideno TP 10(20) kV Babno Ložnica, ki se vzanka v predvideni kablovod TP 10(20)/0.4 kV Medlog – TP 10(20) kV Klajnškova – glej IDP št. 405/2008 OPPN za gradnjo enostanovanjskih hiš BABNO – LOŽNICA.
(2) Obstoječa transformatorska postaja TP 10(20)/0.4 kV Ronkova se nadomesti z novo, ker obstoječi TP ne omogočata vgradnje dodatne SN opreme 10(20) kV oziroma je potrebno prestaviti njeno lokacijo. Nadomesti se z tipsko transformatorsko postajo montažno betonske izvedbe tip MSP 2 x 26/45 z vgrajenima transformatorjema max. 2 x 1000 kVA. Tip transformatorske postaje se lahko tudi spremeni, kolikor se spremenijo zahteve po predvideni priključni moči za posamezne objekte.
(3) Predvidena transformatorska postaja Medlog 10(20)/0.4 kV bo montažno betonske tipske izvedbe z vgrajenim transformatorjem max. 1 x 1000 kVA. Točen tip TP 10(20)/0.4 kV in navidezna moč transformatorja bo določena v projektu PGD in PZI. Predvidena distribucijska mreža znotraj kompleksa OPPN bo izvedena z zemeljskimi kablovodi:
– SN kablovodi 20 kV: 3 x (NA2XS(F)2Y 1 x 150/25 mm2, 20 kV),
– NN kablovodi 1 kV: E- AYY(AY2Y) – J 4 x (35 do 150)SM + 1.5RE mm2.
Priključno merilna mesta za posamezne objekte bodo v predvidenih NN razdelilno priključno merilnih omaricah Rg/Rm nameščenih na mejah parcel, ob dovoznih cestah in sicer na stalno dostopnem mestu ter v energetskih prostorih v predvidenih objektih.
(4) Na območju OPPN se predvideva tudi izgradnja javne razsvetljave. Le-ta bo izvedena s tipskimi svetilkami ustrezne mestotvorne višine, ki bodo ustrezale obstoječi zakonodaji – Uredba mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 109/07) in vgrajeni varčnim sijalkami. Razdalja med kandelabri bo ca. 20 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča bo znašala od 0.5 m do ca. 1 m. Predvideni kablovodi: NAYY – J 4 x 16 do 25 mm2. Prižigališče JR bo v prostostoječi NN omarici RJR postavljeni ob predvideni TP 20/0.4 kV Medlog in prostostoječi NN omarici RJR postavljeni ob predvideni nadomestni TP 20/0.4 kV Ronkova.
(5) Idejni projekt
Pri vseh nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati projekt ''IDP Načrt električnih inštalacij in električne opreme'' (Urbanisti, d.o.o., št. pr. 70-2009).

Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Predvidene trase priključkov novih objektov na javno TK omrežje so razvidne iz grafičnih prilog. Predvideni so optični kabli, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako se znotraj objektov predvidijo optični kabli s tipiziranimi materiali in elementi.

(1) Meteorna kanalizacija
Na obravnavanem območju meteorna kanalizacija ni izgrajena. Predvideno odvodnjavanje bo rešeno s ponikovalnimi polji primernih dimenzij, ki jih je potrebno določiti na osnovi nalivalnih preizkusov v fazi nadaljnjega projektiranja. Za določitev velikosti ponikovalnih polj za fazo OPPN-ja smo upoštevali izsledke geološko geomehanskih raziskav za fazo OPPN-ja.
Za sloj dobro prepustnih nevezljivih zemljin (peščeni in zameljeni prodi), se koeficienti prepustnosti »k« gibljejo v mejah od 9,0*10-1 cm/s do 2,0*10-3 cm/s (ugotovljeno tudi z nalivalnimi poizkusi na bližnjih lokacijah), odvisno od vsebnosti peščenih in meljnih frakcij. Za dimenzioniranje ponikovalnih objektov se lahko privzame ocenjeno povprečno prepustnost nevezljivih zemljin k = 5,0*10-2 cm/s. Glede na relativno dobro prepustne nevezljive zemljine na globini do največ cca 1,0 m, glede na koto obstoječega terena in relativno nizkega nivoja podtalnice, je na obravnavanem območju možna izvedba ponikovalnic za odvod meteornih vod. Dno ponikovalnic mora obvezno segati v dobro prepustne zemljine – peščene prode. Ponikovalnice naj se dimenzionirajo na podan povprečen koeficient prepustnosti.
(2) Fekalna kanalizacija
Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je potrebno predvideti sistem fekalne kanalizacije, ki se priključi na obstoječi javni kanal št. 102000 preko obstoječega revizijskega jaška na koti nad temenom cevi. Lokacija priključka predvidene fekalne kanalizacije je na jugo–vzhodnem delu obravnavanega območja. Kanal št. 102000 je na mestu priključitve premera 100c m. Predvidena fekalna kanalizacija mora biti po izgradnji predana v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija, d.o.o..
Interna kanalizacija posameznih objektov, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objektov. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.

Za oskrbo objektov z vodo je predviden sistem vodovoda brez slepih vodov, ki bo navezan na obstoječ javni vodovod LŽ Φ 400 mm, ki poteka pod Ljubljansko cesto. Predviden vodovod LZ-N Φ 200mm, bo izveden kot delna zamenjava plastike Φ 160mm, od Ljubljanske ceste in skozi podhod v smeri severa, do obravnavanega območja. Predviden vodovod LZ-N Φ 200mm, bo priključen na obstoječi vodovod LZ-N Φ 100mm, ki poteka pod lokalno cesto z imenom Mestna zbirna cesta, LZ 032640, Lava–Čulk–Babno, na severu obravnavanega območja. Vsa predvidena vodovodna mreža mora v obliki neskončnih zank obkrožati predvidene objekte. Minimalni profil vodovodnih zank mora ustrezati zagotavljanju požarne varnosti.
Priključitev na javni vodovod LŽ Φ 400 mm, ki poteka po severni meji obravnavanega OPPN, ni možna.
Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. Za predviden vodovod je potrebno izdelati načrt vodovoda in si zanj pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda pred izdajo »Soglasja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja obravnavanega OPPN. Predviden vodovod mora biti zgrajen in predan v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo »Soglasja za priključitev« za prvi objekt iz območja obravnavanega OPPN.
Tlačna črta v vodovodnem omrežju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 275 m in 290 m nadmorske višine.
Vodomeri za eno- in dvostanovanjske stavbe se vgradijo zunaj objektov v tipske toplotno izolirane vodomerne jaške.
V večstanovanjskih stavbah mora imeti vsako stanovanje svoj vodomer iz katerega se bo merila in obračunavala poraba vode (Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih zgradb in stanovanj – Uradni list RS, št. 125/03). Vodomeri morajo biti vgrajeni zunaj stanovanj na mestu, dostopnem pooblaščenim osebam (na hodniku v posameznih etažah, v pritličju …). Vodovod v objektu mora biti zgrajen v kineti ali zaščiteni cevi vse do vodomernih mest tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda.
Priključitev novozgrajenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede upravljavec javnega vodovoda »Vodovod-kanalizacija d.o.o.«.
Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 4 m od osi obstoječega javnega vodovoda LŽ Φ 400 mm. Natančnost vrisa javnega vodovoda na priloženi situaciji je omejena, zato se mora v fazi projektiranja naročiti zakoličba vodovoda na terenu.
Pred pričetkom gradnje na območju obravnavanega OPPN je potrebno odkopati spoje na vodovodu LŽ Φ 400 mm in nanje namestiti varovalne obroče kot npr. Georg Fisher WAGA tip WAL/V na stroške investitorja. Namestitev obročev mora biti obdelana v nadaljnji fazi projektiranja.
Po zaključku zunanje ureditve se mora javni vodovod nahajati najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno pri upravljavcu komunalnih vodov »Vodovod-kanalizacija d.o.o« obvezno naročiti zakoličbo vodovodnega omrežja ter nadzor med gradnjo. Teren nad obstoječim javnim vodovodom ni dovoljeno obremenjevati s težko gradbeno mehanizacijo.
Pri projektiranju in gradnji vodov infrastrukture je potrebno upoštevati odmike teh vodov od osi javnega vodovoda in zunanje stene javnega kanala, ki znašajo:
– odmik pri približevanju 1 m
– odmik pri križanju 0,5 m.

Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje je Energetika Celje in ima na širšem območju, ki ga obdeluje OPPN, izgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje. V skladu z energetsko zasnovo in programom plinifikacije je predvideno sekundarno plinsko omrežje, ki se na obstoječi plinovod naveže na severni strani obravnavanega območja na sicer na cev PE 160 mm, obratovalnega nadtlaka 100 mbar.

Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev.

(1) Obravnavano območje se nahaja znotraj enote kulturne dediščine Celje – Arheološko najdišče Celje (EŠD 56), ki je razglašen za kulturni spomenik. Na območju je potrebno narediti predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča in sicer intenzivni pregled zaprtih in odprtih površin. V primeru, da razpoložljivost prostora in ugotovljene okoliščine na terenu pogojujejo ali omogočajo drugačno metodologijo zajema podatkov, je potrebno spremembo metodologije predhodnih arheoloških raziskav uskladiti s pristojnim konservatorjem ZVKDS. V primeru izvedbe geomehanskih vrtin ali drugih raziskav, ki posegajo v zemeljske plasti je potrebno dela spremljati z arheološko metodo dela. Na jedrih, ki se ustrezno deponirajo, se izvede makroskopsko petrografski, sedimentološki in pedološki pregled jeder in izdela poročilo.
(2) V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva sprememba izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja. Kadar gradbena dela posegajo v registrirano arheološko najdišče, krije stroške predhodne arheološke raziskave investitor gradnje.
(3) Za dejansko izvedbo raziskave na terenu je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda minister za kulturo. Za pridobitev omenjenega soglasja je potrebno na Ministrstvo za kulturo RS posredovati vlogo za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo, ki mora vsebovati kulturnovarstvene pogoje ZVKDS, zaris lokacije raziskovanja in obsega načrtovanega posega na katastrskem načrtu v merilu, finančni načrt raziskovanja s specifikacijo ocene stroškov in soglasje lastnika zemljišča za poseg v nepremičnino.

Vsi predvideni objekti se bodo priključili na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. S ciljem varovanja kakovosti vodotokov in vpliva na podtalnico je tehnološke odplake potrebno obvezno očistiti pred priključitvijo na kanalizacijo do stopnje, ko ne bodo škodovale kanalizacijskemu omrežju in postopkom čiščenja na biološki čistilni napravi. Manipulacijska dvorišča morajo biti izvedena z nepropustnim zgornjim ustrojem. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov v površinski odvodnik. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje avtoceste in cestnega telesa.

Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.

Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin s povišanjem terena, kot je predpisano v 7. členu tega odloka.

Na območju OPPN se ne nahaja nobeno od območij ohranjanja narave.

Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo in zaščito.

Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.

(1) Pri pripravi OPPN so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06, 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06, 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).
(2) Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – odločba US in 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dožni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.

(1) Za potrebe načrtovanja na območju OPPN je bila za zagotavljanje poplavne varnosti izdelana Hidrološko – hidravlična študija (Hidrosvet, d.o.o., št. proj. 117/10), ki je sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka. Načrtovane ureditve se trenutno, pred izvedbo predlaganih ukrepov, nahajajo delno izven razredov nevarnosti, delno v razredu preostale nevarnosti (Pp), delno v razredu majhne (Pm) in delno v razredu srednje nevarnosti (Ps).
(2) Območje je poplavno ogroženo zaradi posredne možnosti poplavljanja iz južne strani. Za izboljšanje poplavne varnosti območja je obvezna preureditev dveh podhodov pod obvoznico in železnico in sicer tako, da je onemogočeno posredno poplavljanje Savinje in Ložnice pod železnico preko podhodov. Oba podhoda se preuredita tako, da je onemogočen prehod vode z južne strani obvoznice na obravnavano območje. V skladu s tem je potrebno nadvišanje stopnic, klančin in ograj nad predviden doseg visokih vod pri Q500 na 239,50 metrov nadmorske višine. Z izvedbo teh ukrepov bo celotno obravnavano območje izven vseh razredov poplavne nevarnosti.

(1) Vsi posegi v prostor so od meje vodnega zemljišča vodotoka Ložnica, to je od zgornjega roba brežine, oddaljeni minimalno 5.00 m. Izjema velja za primere, ki jih določa 37. člen ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02).
(2) Posegi v vodno in priobalno zemljišče, ki so skladno s 37. členom zgoraj navedenega ZV-1 izjemoma dovoljeni (javna infrastruktura), morajo biti načrtovani v skladu s 84. členom tega zakona in sicer tako, da ne bo ogrožena stabilnost vodnega in priobalnega zemljišča, da bo zagotovljena varnost pred škodljivim delovanjem voda, da ne bo oviran normalen pretok vode, plavin in plavja, ter da ne bo onemogočen obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):

+--------------+----------------------------------------------+
|IME_VOD_TE    |Savinjska kotlina                             |
+--------------+----------------------------------------------+
|VOD_OBMOCJ    |Donava                                        |
+--------------+----------------------------------------------+
|ST_VODONOS    |1                                             |
+--------------+----------------------------------------------+
|VOD_SKUP1     |Medzrnski, aluvialni – obširni in lokalni     |
|              |srednje do visoko izdatni, mestoma nizko      |
|              |izdatni vodonosniki                           |
+--------------+----------------------------------------------+
|VDOON_1       |Peščeno-prodni zasipi reke Savinje in njenih  |
|              |pritokov                                      |
+--------------+----------------------------------------------+
|HIDRODIN1     |Odprt                                         |
+--------------+----------------------------------------------+
|SRED_DEB1     |16                                            |
+--------------+----------------------------------------------+
|LITO_OPIS1    |Debelozrnati terestrični sedimenti (pesek,    |
|              |prod, grušč) / Kvartar                        |
+--------------+----------------------------------------------+

Območje OPPN se nahaja na uravnanem terenu, kjer po do sedaj znanih podatkih ne prihaja do škodljivega delovanja erozije in plazov. S tega vidika niso predvideni ukrepi za preprečevanje teh pojavov. Kljub temu je pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.

(1) V skladu s 64. in 68. členom Zakona o varstvu pred naravnimi nesrečami je pri gradnji določenih objektov potrebno ojačiti prvo ploščo. V primeru izgradnje stavb družbenega pomena, za katera je obvezna gradnja zaklonišč, je le-te potrebno izgraditi.
(2) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(3) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

(1) Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Določenih je več različnih parcel, namenjenih gradnji. Le-te se delijo na parcele, namenjene gradnji:
– stavb,
– parkirnih površin,
– zelenih površin,
– prometnih površin ter preostale gospodarske javne infrastrukture.
(2) Pred pričetkom izvajanja OPPN je dovoljena parcelacija zgolj v skladu z načrtom parcelacije, kakršnakoli drugačna parcelacija ni dovoljena. Za potrebe izgradnje prometne mreže pa se le ta lahko izvaja po fazah, vendar v skladu z grafičnim načrtom.

(1) Izgradnja območja je mogoča postopoma in sicer po posameznih fazah. Območje je razdeljeno na šest stavbnih območij, pri čemer mora biti posamezno območje izgrajeno v enoviti fazi. Gradnji posameznih območij mora slediti izgradnja prometne in gospodarske javne infrastrukture.
(2) Izgradnja trgovsko oskrbnega območja je lahko izgrajena pred izgradnjo nove vezne ceste proti severu, pri čemer je potrebno zgraditi začasni priključek do parcele namenjene gradnji v skladu s prikazi na grafičnih načrtih. Začasni priključek je potrebno projektirati v celotni širini, kot je predvideno v končni situaciji prometne ureditve in v dolžini do uvoza za trgovsko oskrbni objekt. Vozni pasovi se začasno (do končne izvedbe) obeležijo s talnimi označbami, ki se izvedejo tako, da se začasni priključek priključuje na obstoječo lokalno cesto LC 032050 (Plava laguna–Babno–Medlog) kot stranska cesta.
(3) Pogoj za pridobitev gradbenih dovoljenj za stavbe in celotno infrastrukturo so dokončno izvedeni ustrezni protipoplavni ukrepi skladno s 25. členom tega odloka.

(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

(1) OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Mestna občina Celje. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
(2) S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Babno (izdelal Razvojni Center Celje – TOZD Planiranje, proj. št.: 88/86, Uradni list SRS, št. 38/88) ter določila Ureditvenega načrta za celjsko športno letališča (Razvojni Center Celje – TOZD Planiranje, proj. št.: 094/87, Uradni list SRS, št. 40/89) v delu, ki se nanaša na območje predmetnega OPPN.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajata Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ter Medobčinski inšpektorat Mestne občine Celje.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.