Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1 in 108/09 ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) na seji dne 13. 7. 2010 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvahOdloka o zazidalnem načrtu »Trnovlje – jug«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94 in 25/98) in s srednjeročnim družbenim planom občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86, Uradni list RS, št. 48/90 in 25/98 in 86/01) Mestni svet sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu »Trnovlje – jug » (proj. št 7/84 RC Celje – TOZD Planiranja, Uradni list SRS, št. 23/86, Uradni list RS, št. 39/98, 79/05, 16/05, 66/05 in 65/07) po projektu št. 363/09, ki ga je izdelal projektivni biro LAMAL d.o.o. in je sestavni del tega odloka.
2. člen
1. člen Odloka o zazidalnem načrtu Trnovlje – jug se spremeni in dopolni tako, da se na koncu besedila doda nov odstavek, ki glasi:
»Zazidalni načrt Trnovlje – jug (projekt Razvojni center Celje TOZD Planiranje, proj št. 7/48) se spremeni in dopolni po projektu, ki ga je pod št. 363/09, ki ga je izdelal projektivni biro LAMAL d.o.o.
II. OBSEG IN MEJE OBMOČJA OBDELAVE
3. člen
Ureditveno območje prostorske enote »Hermi 2« vključuje zemljišča s parc. št. 290/1 in 290/2, v k.o. Trnovlje v skupni velikosti približno 7000 m2.
III. VSEBINA AKTA
4. člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz 1. člena vsebujejo besedilo in kartografski del.
Tekstualni del obsega:
1. Opis načrtovane prostorske ureditve
2. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor
2.1. Razmestitev predvidenih dejavnosti
2.2 Lega objektov
2.3 Pogoji oblikovanja objekta
2.4 Pogoji za ozelenitev in ureditev okolja
2.5 Druga merila in pogoji
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1 Elektrika
3.1 Vodovod, kanalizacija in odvodnjavanje
3.3 Promet
3.4 Plin
3.5 Telekomunikacije
3.6 Komunalni odpadki
4. Rešitve in ukrepi celostnega ohranjanja kulturne dediščine
5 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
5.1 Hrup
5.2 Zrak
5.3 Upravljanje z vodami
6. Način, vrta in namen prenove dela naselja
7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
9. Velikost dopustnih odstopanj od oblikovnih in tehničnih rešitev
Kartografski del obsega:
+--------------------------------------------------+----------+
|1. Izsek iz veljavnega zazidalnega načrta | M 1: 1000|
+--------------------------------------------------+----------+
|2. Območje podrobnega načrta z obstoječim | M 1: 1000|
|parcelnim stanjem | |
+--------------------------------------------------+----------+
|3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1: 500|
+--------------------------------------------------+----------+
|4. Zazidalna situacija | M 1: 500|
+--------------------------------------------------+----------+
|5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in | M 1: 500|
|priključevanja objektov na gospodarsko javno | |
|infrastrukturo ter grajeno javno dobro | |
+--------------------------------------------------+----------+
|6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje | M 1: 500|
|okolja, naravnih virov in ohranjanja narave | |
+--------------------------------------------------+----------+
|7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter | M 1: 500|
|varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, | |
|vključno z varstvom pred požarom | |
+--------------------------------------------------+----------+
|8. Načrt parcelacije | M 1: 500|
+--------------------------------------------------+----------+
Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi
Priloge
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Smernice mnenja
4. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
5. Povzetek za javnost.
5. člen
Za četrtim odstavkom 3. člena odloka se doda besedilo »Na ureditvenem območju prostorske enote »Hermi 2«, je predvidena gradnja treh poslovno-skladiščno-stanovanjskih objektov ter ureditev komunalne, energetske in prometne infrastrukture.«
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR TER POGOJI OBLIKOVANJA
6. člen
Drugi odstavek 4. člena odloka se dopolni z naslednjim besedilom: »Znotraj ureditvenega območja iz 3. člena tega odloka veljajo naslednji lokacijski pogoji in usmeritve:
Dovoljena je gradnja treh poslovno-skladiščno-stanovanjskih objektov.
Ker se s sprejetjem spremembe in dopolnitve ZN Trnovlje Jug ukinja dosedanji rezervat za vrtec, se nadomestna lokacija za vrtec zagotovi na lokaciji Kulturnega doma Zarja, na zemljiščih s parc. št. 286/51, 286/33 in 286/48, k.o. Trnovlje. Ob upoštevanju smernic Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08 in dopolnila) je mogoča izvedba prizidka k obstoječem objektu v katerem naj bo prostora za štiri oddelke otrok.
Razmestitev predvidenih dejavnosti
V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
Objekt »A«:
+-------------+----------+--------------+--------------+---------------+
| |Namembnost| 1) poslovno |2) skladiščno |3) stanovanjsko|
| |posameznih| | | |
| | delov | | | |
| | objekta | | | |
| | »A« | | | |
| +----------+--------------+--------------+---------------+
| | Delež v | 60% | 30% | 10% |
| | skupni | | | |
| | uporabni | | | |
| | površini | | | |
| | objekta | | | |
+-------------+----------+--------------+--------------+---------------+
| Šifre | Področje | 1 stavbe | 1 stavbe | 1 stavbe |
| po +----------+--------------+--------------+---------------+
|ravneh | Oddelek | 12 | 12 |11 stanovanjske|
|klasifikacije| |nestanovanjske|nestanovanjske| stavbe |
| | | stavbe | stavbe | |
| +----------+--------------+--------------+---------------+
| | Skupina | 123 trgovske | 123 trgovske | 112 |
| | | in druge | in druge |večstanovanjske|
| | | stavbe za | stavbe za | stavbe |
| | | storitvene | storitvene | |
| | | dejavnosti | dejavnosti | |
| +----------+--------------+--------------+---------------+
| | Razred | 1230 trgovske|1230 trgovske | 1121 |
| | | in druge | in druge |dvostanovanjske|
| | | stavbe za | stavbe za | stavbe |
| | | storitvene | storitvene | |
| | | dejavnosti | dejavnosti | |
| +----------+--------------+--------------+---------------+
| | Podrazred| 12304 stavbe | 12304 stavbe | 11210 |
| | | za druge | za druge |dvostanovanjske|
| | | storitvene | storitvene | stavbe |
| | | dejavnosti | dejavnosti | |
+-------------+----------+--------------+--------------+---------------+
Objekt »B«:
+-------------+----------+--------------+--------------+---------------+
| |Namembnost| 1) poslovno | 2) skladiščno|3) stanovanjsko|
| |posameznih| | | |
| | delov | | | |
| | objekta | | | |
| | »B« | | | |
| +----------+--------------+--------------+---------------+
| | Delež v | 60% | 30% | 10% |
| | skupni | | | |
| | uporabni | | | |
| | površini | | | |
| | objekta | | | |
+-------------+----------+--------------+--------------+---------------+
| Šifre | Področje | 1 stavbe | 1 stavbe | 1 stavbe |
| po +----------+--------------+--------------+---------------+
|ravneh | Oddelek | 12 | 12 |11 stanovanjske|
|klasifikacije| |nestanovanjske|nestanovanjske| stavbe |
| | | stavbe | stavbe | |
| +----------+--------------+--------------+---------------+
| | Skupina | 123 trgovske | 123 trgovske | 112 |
| | | in druge | in druge |večstanovanjske|
| | | stavbe za | stavbe za | stavbe |
| | | storitvene | storitvene | |
| | | dejavnosti | dejavnosti | |
| +----------+--------------+--------------+---------------+
| | Razred | 1230 trgovske| 1230 trgovske| 1121 |
| | | in druge | in druge |dvostanovanjske|
| | | stavbe za | stavbe za | stavbe |
| | | storitvene | storitvene | |
| | | dejavnosti | dejavnosti | |
| +----------+--------------+--------------+---------------+
| | Podrazred| 12304 stavbe | 12304 stavbe | 11210 |
| | | za druge | za druge |dvostanovanjske|
| | | storitvene | storitvene | stavbe |
| | | dejavnosti | dejavnosti | |
+-------------+----------+--------------+--------------+---------------+
Objekt »C«:
+-------------+----------+--------------+--------------+---------------+
| |Namembnost| 1) poslovno | 2) skladiščno| 3) |
| |posameznih| | | stanovanjsko |
| | delov | | | |
| | objekta | | | |
| | »C« | | | |
| +----------+--------------+--------------+---------------+
| | Delež v | 60% | 30% | 10% |
| | skupni | | | |
| | uporabni | | | |
| | površini | | | |
| | objekta | | | |
+-------------+----------+--------------+--------------+---------------+
|Šifre | Področje | 1 stavbe | 1 stavbe | 1 stavbe |
|po +----------+--------------+--------------+---------------+
|ravneh | Oddelek | 12 | 12 | 11 |
|klasifikacije| |nestanovanjske|nestanovanjske| stanovanjske |
| | | stavbe | stavbe | stavbe |
| +----------+--------------+--------------+---------------+
| | Skupina | 123 trgovske | 123 trgovske | 112 |
| | | in druge | in druge |večstanovanjske|
| | | stavbe za | stavbe za | stavbe |
| | | storitvene | storitvene | |
| | | dejavnosti | dejavnosti | |
| +----------+--------------+--------------+---------------+
| | Razred | 1230 trgovske| 1230 trgovske| 1121 |
| | | in druge | in druge |dvostanovanjske|
| | | stavbe za | stavbe za | stavbe |
| | | storitvene | storitvene | |
| | | dejavnosti | dejavnosti | |
| +----------+--------------+--------------+---------------+
| | Podrazred| 12304 stavbe | 12304 stavbe | 11210 |
| | | za druge | za druge |dvostanovanjske|
| | | storitvene | storitvene | stavbe |
| | | dejavnosti | dejavnosti | |
+-------------+----------+--------------+--------------+---------------+
Lega objektov
Objekta »A« in »B« sta umeščena na vzhodni del zemljišča, z daljšo stranico vzporedna Trnoveljski cesti (ob upoštevanju vseh predpisanih odmikov od roba cestišča).
Manjši objekt »C« je umeščen v SZ kot zemljišča in je z daljšo stranico vzporeden objektoma »A« in »B«.
Uvoz za stranke, zaposlene in napajanje objekta je ob skrajnem severnem robu zemljišča. Notranja prometna ureditev je zasnovana krožno da se razbremeni Trnoveljska cesta.
Izvoz na Trnoveljsko cesto je predviden na sredini vzhodnega roba zemljišča (cca 45,00 m nižje od uvoza).
V primeru realizacije obstoječega zazidalnega načrta »Trnovlje – jug« je odmik objekta »C« tolikšen, da je ob predhodno ustrezno urejenih pravnih pogojih mogoča izvedba dovoza do zemljišč 291/1 in 291/5.
Parkirišča so v glavnem umeščena ob zahodnem in severnem robu zemljišča, ter tik ob uvozu, na severovzhodnem delu zemljišča.
Urbanistično arhitektonska zasnova
Glede na namembnost objektov, so le-ti večji, vendar členjeni tako tlorisno kot višinsko.
Objekt »A« se vzpenja z juga proti severu, severno ležeči objekt »B« pa je zrcalen objektu »A«. Tlorisna členjenost obeh objektov je prilagojena liniji cestnega telesa. Upoštevani so vsi odmiki od ceste in omogočajo potencialne širitve lokalne ceste. Gradbena linija objektov »A« in »B« na zahodni strani popolnoma spremlja koridor visokonapetostnega daljnovoda. Sled tega je objekt »C« umaknjen na skrajni severozahodni vogal zemljišča. Je manjši in nižji, zasnovan je kompaktno, tlorisno je pogojen z odmiki od visokonapetostnega daljnovoda in parcelne meje, tako da je mogoča izvedba dovoza do zemljišč 291/1 in 291/5 v primeru realizacije obstoječega zazidalnega načrta »Trnovlje – jug«.
Pogoji oblikovanja objekta s horizontalnimi in vertikalnimi gabariti
– Namembnost: poslovno-skladiščno-stanovanjska; V skladu z določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) stanovanjske površine v nobenem primeru ne bodo posegale v varovalni pas obstoječega DV 2x110 kV Slovenske Konjice-Selce širine 30 m (± 15 m od osi DV) v razpetini med stebri SM 196 in SM 197. Stanovanjski prostori morajo biti v delu objektov, ki so najbolj oddaljeni od koridorja visoko napetostnega voda (objekt »A« in »B« na vzhodnem delu objekta ob Trnoveljski cesti in objekt »C« na zahodnem delu).
– Število objektov: 3
– Tlorisne dimenzije:
– Objekt »A«: 9,00 m x 14,00 m
9,00 m x 17,00 m
9,00 m x 20,00 m
9,00 m x 23,00 m
cca. 667 m² bruto tlorisne površine
– Objekt »B«: 9,00 m x 23,00 m
9,00 m x 20,00 m
9,00 m x 17,00 m
9,00 m x 14,00 m
cca 667 m² bruto tlorisne površine
– Objekt »C«: 28,01 m x 15,35 m; diagonala 30,50 m
cca 306 m² bruto tlorisne površine
– Višine:
+--------------+-----------------------------------------------+
|objekt A | relativna višina |
+--------------+------------------+----------------------------+
|teren | |– 0,15 |
+--------------+------------------+----------------------------+
|pritličje | |± 0,00 |
+--------------+------------------+----------------------------+
|sleme 1 | + 6,75| |
+--------------+------------------+----------------------------+
|sleme 2 | + 7,86| |
+--------------+------------------+----------------------------+
|sleme 3 | + 8,98| |
+--------------+------------------+----------------------------+
|sleme 4 | +10,00| |
+--------------+-----------------------------------------------+
|objekt B | relativna višina |
+--------------+------------------+----------------------------+
|teren | |– 0,15 |
+--------------+------------------+----------------------------+
|pritličje | |± 0,00 |
+--------------+------------------+----------------------------+
|sleme 1 | + 10,00| |
+--------------+------------------+----------------------------+
|sleme 2 | + 8,98| |
+--------------+------------------+----------------------------+
|sleme 3 | + 7,86| |
+--------------+------------------+----------------------------+
|sleme 4 | + 6,75| |
+--------------+-----------------------------------------------+
| | |
|objekt C | relativna višina |
+--------------+------------------+----------------------------+
|teren | |– 0,15 |
+--------------+------------------+----------------------------+
|pritličje | |±0,00 |
+--------------+------------------+----------------------------+
|sleme | + 10,00| |
+--------------+------------------+----------------------------+
– Etažnost: enoprostorni objekti z možnostjo medetaž; pritličje + izzidana podstreha
– Vhodi: objekt »A«: na zahodni strani objekta
objekt »B«: na zahodni in severni strani objekta
objekt »C«: na vzhodni strani objekta
– Način gradnje: predvidoma klasična gradnja ali montažna iz prefabriciranih elementov
– Fasade: oblikovane sodobno vendar v skladu z okolno pozidavo; barve fasad se morajo v barvi in teksturi skladati z okolno pozidavo; pri oblikovanju zahodne fasade je potrebno s primernimi arhitekturnimi elementi vizualno razbiti monotonijo dolge fasade
– Barve fasad: barve pročelij določi projektant PGD, ki barve izbere pazljivo, z veliko mero obzira do homogenega izgleda naselja; barvni sestavi, ki niso dovoljeni so: komplemetarni, delno komplemetarni, neskladni, primarni, sekundarni in triadni barvni sestav; zaželjeni sestavi so: nevtralni sestav, monokromatičen ali pa analogni barvni sestav; barve in izgled pročelij objektov obvezno določiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
– Strehe: vse strešine v kompleksu bodo imele nagib 15°, izbrana kritina bo v barvi in teksturi skladna z okolno pozidavo, tako bo zagotovljena vizualna homogenost naselja;
– Parkirišča: 7 parkirišč za obiskovalce; 40 parkirišč za zaposlene.
Za zadostitve energetskih potreb iz obnovljivih virov energije je dovoljeno v ravnini strehe oziroma s fasadnimi elementi, ki ne spreminjajo višine in naklona objekta, nameščati fotovoltaične panele.
Pogoji za ozelenitev in ureditev okolja
Ob robu celotnega območja obdelave je obvezna bogata zasaditev. Glede na specifičnost lokacije je potrebno določiti izbor primerne zasaditve. Funkcija zasaditve je omilitev vizualnih vplivov, hrupa in prašenja.
Pri oblikovanju zasaditve je potrebno upoštevati ohranjanje preglednosti in vidljivosti cestnega telesa.
Umestitev objekta »C« omogoča primerno zasaditev na S in Z robu območja obdelave. Na meji z zemljišči 291/5 in 291/1 ter 291/4, vse k.o. Trnovlje, zasaditev naj ne bo previsoka, v izogib prekomerni osenčenosti naštetih zemljišč.
Manipulativne površine bodo deloma asfaltirane in deloma tlakovane, zaradi predvidenega ponikovanja meteornih vod. Potrebna je namestitev zadrževalnikov meteornih vod zadostne kapacitete, ki bodo ob objektih, zunaj manipulativnih in povoznih površin.
Celotno območje obdelave je dovoljeno ograditi z žičnato ograjo z vraščeno živico, ki ne bo višja od 1,8 m, v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
Obvezna je izdelava načrta zunanje ureditve v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekta za izvedbo (PZI) zunanje ureditve v fazi gradnje.
V. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNOIN ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA TER REŠITVEIN UKREPI VARSTVA OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
7. člen
Na koncu 5. člena se doda besedilo, ki glasi:
»Znotraj ureditvenega območja iz 3. člena tega odloka veljajo naslednji lokacijski pogoji in usmeritve:
Predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano javno gospodarsko infrastrukturo.
Promet:
Potrebno je izvesti priključek na lokalno cesto LC 034090 (Trnoveljska cesta + Cesta na Ljubečno) v skladu z veljavno prometno zakonodajo ter občinskimi odloki. V primeru izvedbe dveh priključkov ima severni priključek funkcijo uvoza, južni priključek pa le funkcijo izvoza iz predmetnega območja oziroma obratno.
Priključek mora biti dimenzioniran s prometno tehničnimi elementi, ki ustrezajo vrsti in količini predvidenega prometa.
Zaradi predvidene rekonstrukcije in širitve LC 03409 mora biti zagotovljen odmik najbližjega dela grajenega dela v minimalni širini 4,00 m od obstoječega skrajnega roba lokalne ceste LC 034090 (Trnoveljska cesta + Cesta na Ljubečno).
Potrebno je zagotoviti zadosten odmik objektov od severne parcelne meje, zaradi realizacije obstoječega zazidalnega načrta »Trnovlje – jug«, ki tod predvideva dovoz do zemljišč 291/1 in 291/5 s predhodno urejenimi pravnimi akti.
Energetska infrastruktura
Elektro omrežje:
Objekti se bodo z električno energijo oskrbovali na NN zbiralkah v TP Trnoveljska cesta, za kar je potrebno izdelati strokovne podlage (idejno zasnovo) za priključitev objektov.
Pri gradnji morajo biti upoštevana določila 105. člena Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/8) v povezavi z 11. členom Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
Predvidena lokacija objektov delno posega v elektroenergetski koridor obstoječega DV 2 x 110 kV Slovenske Konjice–Selce I, II; razpetina med stebroma SM 196 in SM 197. Na predmetnih parcelah, ki posegajo v elektroenergetski koridor obstoječega DV 2 x 110 kV širine 30,00 m (± 15,00 m) se s stališča določil veljavne Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) lahko odvijajo dejavnosti za katere je predvidena raba prostora skladna z določili 3. člena uredbe in je uvrščena v II. območje na katerem velja II. stopnja varstva pred sevanjem Pri gradnji morajo prav tako biti upoštevana določila Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, št. 29/92) Investitor predmetne gradnje je v fazi priprave PGD dokumentacije, dolžan skleniti pogodbo o služnosti z izvajalcem prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov za primer obratovanja, vzdrževanja oziroma rekonstrukcije in novogradnje po trasi predvidenega DV.
Investitor si je v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja dolžan pridobiti soglasje za priključitev (oziroma projektne pogoje) ter soglasje k projektnim rešitvam, za kar mora na vpogled priložiti PGD dokumentacijo in pogodbo o ustanovitvi služnosti.
Plinovodno omrežje:
Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje (SODO) ima na območju predvidenih sprememb prostorskega akta zgrajeno plinovodno omrežje in priključne plinovode.
Obstoječi nizkotlačni plinovod, dimenzije PE225 in obratovalnega nadtlaka 100 mbar, poteka ob vzhodnem robu Trnoveljske ceste. Sekundarni plinovod se lahko cevno naveže na obstoječega PE225.
V postopku izdelave projektne dokumentacije je potrebno, v sodelovanju s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja, predvideti energetski konzum za objekt in razpoložljivo kapaciteto obstoječega plinovodnega omrežja.
Investitor si je v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja dolžan pridobiti soglasje za priključitev (oziroma projektne pogoje).
Oskrba s pitno vodo ter odvajanje meteorne in fekalne kanalizacije
Varovalni pas vodovoda in kanalizacije:
Predvidena gradnja se nahaja manj kot 3,00 m od osi javnega kanala.
Za prestavitev javne kanalizacije je potrebno v fazi PGD izdelati projekt prestavitve javnega kanala in si od upravljavca javne kanalizacije pridobiti soglasje k projektnim rešitvam za ta projekt PGD.
Po zaključku zunanje ureditve se mora javni kanal nahajati najmanj 1,00 m in največ 2,50 m pod novo koto terena.
Pri projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike le-teh od osi javnega vodovoda in zunanje stene javnega kanala, ki znašajo:
Odmik pri približevanju 1,00 m
Odmik pri križanju 0,50 m.
Investitor si je v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja dolžan pridobiti soglasje za priključitev (oziroma projektne pogoje).
Vodovod:
Objekti morajo biti v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 92/06), priključeni na javni vodovod.
Za oskrbo z vodo je potrebno predvideti krožni oziroma zankasti sistem vodovoda, ki bo navezan na obstoječi javni vodovod LŽ ø 200 mm. Za predvideni vodovod je potrebno v fazi priprave PGD dokumentacije izdelati načrt vodovoda in si zanj pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.
Tlačna črta v vodovodnem omrežju se na območju obravnavanega zazidalnega načrta v normalnih razmerah, giblje med 290 m in 275 m nadmorske višine.
Investitor si je v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja dolžan pridobiti soglasje za priključitev (oziroma projektne pogoje).
Odvajanje sanitarnih in meteornih vod:
Komunalne odpadne vode bodo speljane v javno kanalizacijo preko revizijskega jaška št. 20, ki je prestavljen zaradi ukinitve dela obstoječega javnega kanala južneje od obstoječega. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta.
Meteorne vode se odvajajo v zadrževalnike padavinskih voda, preliv pa je speljan v meteorno kanalizacijo (kartografski del elaborata, list 5).
Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča. Meteorne vode bodo priključene na predvideno kanalizacijo preko zadrževalnikov meteornih voda, v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Natančni izračuni bodo predmet PGD dokumentacije, ko bodo znane točne površine – razlike med utrjenimi in sedaj travnatimi površinami in s tem spremembe koeficientov odtoka (strehe, asfaltne površine, tlakovane površine). Razvod obstoječe in predvidene kanalizacije je razviden iz grafičnih načrtov. Pri izvedbi vseh del za kanalizacijo na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev in vse veljavne predpise ter standarde.
Revizijski jaški morajo biti iz prefabriciranih AB cevi premera 1000 mm z nastavki z gumijastim tesnilom. Dimenzije 800 mm so lahko le jaški globine manj kot 1,00 m.
Revizijski jaški morajo biti opremljeni s prezračevalnimi pokrovi.
Telekomunikacije:
Pri vseh posegih v prostor bo upoštevano obstoječe TK omrežje.
Za pridobitev soglasja je v fazi priprave PGD dokumentacije potrebno izdelati in predložiti projekt priključitve posameznih objektov na javno TK omrežje in projekt zaščite oziroma prestavitve obstoječega TK omrežja, ki mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
Obstoječe TK omrežje je potrebno glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.
Ravnanje z odpadki
Za vsak objekt mora biti zagotovljeno zbirno mesto za odpadke; to je urejen prostor v, ali pa ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe prevzame odpadke. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Zbirno mesto mora ustrezati splošnim zahtevam izvajalca javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Gospodarjenje z vodami
Območje predmetnih sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta »Trnovlje jug (Hermi 2)« se nahaja znotraj naselja Trnovlje ob Trnoveljski cesti in je cca 200 m oddaljeno od levega brega reke Hudinje. Z načrtovanimi ureditvami ni načrtovanega posega v vodno ali priobalno zemljišče vodotoka Hudinja.
Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta v ujmah 1990 in 1998 ni bilo poplavljeno.
Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov ali v erozijskem območju.
Odpadne fekalne vode se mora v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) odvajati v javno kanalizacijo.
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je potrebno urediti v skladu s »Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode« (Uradni list RS, št. 105/02) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Odvajanje padavinskih voda z ureditvenih območij je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah in tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Predvideni so zadrževalniki padavinskih voda (lokacija in zmogljivost podrobneje prikazani v kartografksem delu elaborata, list 5).
Varstvo okolja
Hrup:
V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) na obravnavanem območju velja III. stopnja varstva pred hrupom, kjer so določene mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA.
Z ustreznimi ukrepi mora biti zagotovljeno, da hrup izven objektov ne bo presegal zakonsko opredeljenih ravni hrupa.
Zrak:
Za zagotovitev čim nižje stopnje onesnaženosti zraka je kot energetski vir predviden plin.
Energetsko napajanje objektov pa je možno tudi z izkoriščanjem obnovljivih virov energije.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarna varnost
– Pri projektiranju je potrebno upoštevati ustrezne prostorske, gradbene in tehnične ukrepe. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). V vodovodnem omrežju je potrebno zagotoviti pretok najmanj 10 litrov vode v sekundi (dobra projektantska praksa priporoča za notranje hidrante pretok 2,5 l/sek pri minimalno 2,5 barov pritiska in 5,00 l/sek pri minimalnem tlaku 2,5 barov za zunanje hidrante). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, spremembe Uradni list RS, št. 87/01, 110/02 – ZGO-1, 105/06, 3/07 – UPB1) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07). Obravnavano območje spada v območje 7. stopnje potresne ogroženosti, temu primerno pa je potrebno prilagoditi način gradnje (upoštevati projektni pospešek tal 0,150 g). V skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) gradnja zaklonišča na ureditvenem območju ni potrebna, potrebna pa je ojačitev prve plošče. Požarna ogroženost naravnega okolja na obravnavanem območju redko kdaj presega srednjo, 3. stopnjo. Upoštevati je potrebno tudi nevarnost in možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je za objekte, ki po Pravilniku o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) spadajo med objekte za katere je to potrebno, izdelati študijo požarne varnosti in si pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
VI. FAZNOST GRADNJE IN TOLERANCE
8. člen
Na koncu 7. člena odloka se doda novo besedilo, ki glasi:
Prostorsko ureditveni pogoji omogočajo etapno izvajanje gradnje. Faze se lahko v okvirih maksimalne gradbene linije, izvajajo v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Najprej je načrtovana gradnja objekta »A«, potem »B« in na koncu še objekta »C«. Doker se ne zgradi objekt »B« je lahko na tem delu zemljišča zgrajeno parkirišče. Sočasno z začetkom prve faze realizacije zazidalnega načrta je obvezna komunalna ureditev zemljišča.
Za potrebe gradnje je obvezno izdelati projekte za izvedbo (PZI).
VII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
9. člen
Kot toleranca so dovoljene spremembe ±5% višinskih gabaritov pod pogojem, da spremembe ne bodo ovirale izvajanja in realizacije zazidalnega načrta in da bodo v skladu z zakoni, predpisi, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na varovanje okolja.
Dovoljene so ±5% tolerance pri tlorisnih dimenzijah objektov, ob upoštevanju 4.00 m odmikov od parcelnih mej (brez soglasja mejašev) in ustreznih odmikov od cest ter komunalnih in energetskih vodov.
VIII. NADZOR
10. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Ministrstvo za okolje in prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
IX. KONČNE DOLOČBE
11. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.
12. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-00023/2008
Celje, dne 13. julija 2010
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
