Na podlagi 11., 12., 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) (Uradni list RS, št. 16/08) in 18. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine – Območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Cerknica na 19. redni seji dne 8. 7. 2010 sprejel

Z namenom, da se ohranijo etnološke, kulturne in arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega in arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine: Domačija Goričice 7 (EŠD 9364).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Kmečka domačija pr Ulečh, ki jo sestavljata stanovanjska hiša s kaščo in hlev s skednjem stoji v osrednjem delu majhnega zaselka Goričice na jugovzhodnem robu Cerkniškega polja. Stanovanjska hiša s kaščo naj bi bila zgrajena leta 1770 in nato 1830 preurejena. Dobro ohranjena domačija predstavlja značilno ljudsko arhitekturo notranjske regije, v kateri se svojevrstno prepletajo alpski in primorski vplivi.

Spomenik obsega del parcele *8, k.o. Lipsenj.
Vplivno območje spomenika obsega del parcele *8, k.o. Lipsenj in parcele št.*7, 179 in 1570/2, k.o. Lipsenj.
Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalni katastrski načrt v merilu 1:2880 in na temeljni topografski načrt v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove in uporabe:
Za trajno ohranitev vrednosti kulturnega spomenika so bistvenega pomena redna vzdrževalna dela, ki pomenijo izvedbo popravil in del na zunanjosti ali notranjosti objektov, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava podov, kritine, zamenjava stavbnega pohištva: vsi postopki se načeloma izvedejo z enakimi gradivi (kamen, les, opeka), postopki in oblikami.
Mogoči so obnovitveni posegi v obsegu investicijskih vzdrževalnih del, ki pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objektov in tudi ne spreminja njegove celovitosti ter značaja stavbnega sestava, gradiv, predvsem glede stavbne zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, kakor tudi ne v neposredno okolico spomenika.
Za njihovo izvedbo mora lastnik/investitor pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje na podlagi ZVKD-1 (28. člen–30. člen).
Uporaba naj bo uresničena z bivalno namembnostjo.
Vplivno območje: Redno vzdrževanje zelenih površin in kmetijskih zemljišč.

Zahteve glede posegov:
Možni so posegi:
– Zamenjava strešne kritine na vseh objektih na podlagi izdanih kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.
– Obnova fasad stanovanjske hiše s prezentirano fasadno poslikavo.
Vplivno območje:
Možni posegi:
– Postavitev objektov trajnega ali začasnega značaja je možna le na podlagi pridobljenih kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– priprava ocene protipotresne in poplavne ogroženosti,
– izdelava arhitekturnih izmer stavb.

Omejitve pravnega prometa:
Občina ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena in na nepremičnini v vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena.
Lastnik kulturnega spomenika mora o nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca. Pristojni organ pokrajine ali občine v 30 dneh sporoči lastniku, ali bo občina izkoristila predkupno pravico.

Zahteve glede raziskovanja, proučevanja in dokumentiranja:
Lastnik oziroma posestnik spomenika mora pooblaščeni osebi ZVKDS dopustiti dokumentiranje in raziskovanje spomenika.
Lastnik oziroma posestnik ima pravico do odškodnine za škodo, povzročeno z navedenimi aktivnostmi.

Zahteve glede dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne okvire:
Spomenik mora biti v sorazmerju z zmožnostmi lastnika dostopen javnosti na podlagi predhodne najave.
Z namenom izboljšanja dostopa javnosti naj spomenik označi, kadar to ni v nasprotju s koristmi varstva in drugimi javnimi koristmi. Označevanje se opravi tudi kot oblika varstva za primer oboroženih spopadov na podlagi mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ na parcelah iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika, na parcelah iz drugega odstavka 3. člena tega odloka pa status vplivnega območja.

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.