Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09), 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08 in 40/10) in 93. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 89/08) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 29. redni seji dne 13. 7. 2010 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 60/09, 67/09 popr. in 82/09 popr.) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko območje »Nad postajo« (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Topos d.o.o., pod št. 68/07-OPPN, v juliju 2010.

OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter prilog:
A. TEKSTUALNI DEL (ODLOK OPPN)
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– ureditveno območje OPPN,
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
B. GRAFIČNI DEL
1 Izsek iz kartografske dokumentacije s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, M 1:5000
2.1 Pregledna situacija (TTN), M 1:10000
2.2 Pregledna situacija (DOF), M 1:5000
3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000
4 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem (DKN), M 1:1000
5 Prikaz ureditev glede postavitve objektov znotraj ureditvenih območij:
5.1 Ureditvena situacija OPPN, M 1:1000
5.2 Ureditvene enote OPPN, M 1:1000
6 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro:
6.1 Situacija prometne ureditve, M 1:1000
6.2 Energetska, komunalna in ostala infrastruktura, M 1:1000
7 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, M 1:1000
8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:1000
9 Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo:
9.1 Načrt parcelacije, M 1:1000
9.2 Zakoličbena situacija, M 1:500
C. POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKI O PROSTORSKI UREDITVI
D. PRILOGE OPPN
1. Izvleček iz strateškega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice nosilcev urejanja prostora
5. Mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Pojasnila v zvezi z načinom pridobitve variantnih rešitev, presoje in medsebojne primerjave variant z utemeljitvijo izbora najustreznejše variantne rešitve
8. Povzetek za javnost
9. Odločba glede CPVO.

Območje OPPN, namenjeno za stanovanjsko gradnjo, se nahaja severno od centra Mirne Peči na razgibanem terenu nad obstoječo stanovanjsko pozidavo Gornje Mirne Peči (severno od železniške proge Ljubljana–Novo mesto). Območje strmo pada od severa proti jugu ter iz osrednjega dela proti vzhodu in zahodu. Severni in zahodni del območja sta obdana z gozdom, ki delno prehaja v območje OPPN. Znotraj območja se poleg dveh obstoječih stanovanjskih stavb ter nekaj pomožnih objektov v večjem delu nahajajo travniki, pašniki, njive in vinograd ter sadno drevje.
Predmet obravnave v OPPN je določitev:
– zemljiških parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih stavb;
– zelenih površin;
– površin za prometne ureditve;
– površin komunalne in energetske infrastrukture;
– urbanistično-arhitekturnih pogojev in vseh ostalih pogojev, ki jih bodo morali investitorji upoštevati pri umestitvi novih objektov v prostor.

Območje OPPN, v velikosti približno 6,2 ha, zajema zemljišča ter dele zemljišč s parcelnimi št.: 2864/1, 499/5, 499/4, 499/3, 499/2, 503/10, 503/16, 503/32, 503/31, 503/30, 503/9, 503/33, *355, 503/7, *356, *286, 503/24, 503/29, 503/4, 503/20, 503/3, 503/19, 500/4, 500/5, 503/1, 503/2, 503/14, 503/5, 503/36, 503/25, 503/43, 503/15, 503/8, 503/47, 503/46, 503/45, 503/52, 503/22, 499/8, 499/6, 499/11, 497/5, 2995/2, 2998/1, 2998/3, vse k.o. Mirna Peč in 960/10, 3470, 959/20, 959/65, 959/67, 959/69, 959/26, vse k.o. Hmeljčič.
Meja obravnavanega območja je na severu in zahodu definirana z gozdom, na jugu in vzhodu pa poteka po robu obstoječe stanovanjske pozidave.

Vplivno območje OPPN bo zajemalo tudi zemljišča izven območja OPPN, ki so namenjena za gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture, in sicer skladno s projektno dokumentacijo Infrastruktura ob deviaciji 1-11, od profila P124 do profila P85 ob IC Dolenja vas (Topos d.o.o., Novo mesto, avgust 2009) ter z Idejnim projektom (IP: Navezava deviacije 1-19 s cestnim omrežjem IC Dolenja vas). Zemljišča izven OPPN pa bo zajemal tudi poseg za izvedbo dostopa do gozdne poti na severnem delu.

Območje urejanja je razdeljeno na štiri ureditvene enote (UE1 do UE4), in sicer:
– UE1 – Območje, namenjeno za gradnjo individualnih stanovanjskih stavb;
– UE2 – Območje obstoječe pozidave;
– UE3 – Območje, namenjeno za zelene površine – obstoječ gozd;
– UE4 – Območje, namenjeno za gradnjo infrastrukture.

Območje se nahaja severno od železniške proge Ljubljana–Novo mesto in je dostopno iz dveh strani. Glavni dostop je predviden iz severovzhodne smeri preko predvidene navezave iz deviacije 1-19 oziroma 1-19a (predmet drugega projekta), sekundarni dostop iz jugozahodne smeri z javne poti JP 790551 pa je obstoječ. Na jugu in jugovzhodu je območje OPPN omejeno z obstoječo stanovanjsko pozidavo. Novogradnje se predvidijo tako, da se obstoječe stanje ne bo poslabšalo oziroma, da se bodo preprečili negativni vplivi novogradnje na obstoječo pozidavo. Na severu in zahodu je območje OPPN omejeno z gozdnim robom, ki definira 10 m odmik od površin za umestitev objekta(ov). Odmik od gozdnega roba je izjemoma lahko tudi manjši, in sicer 5 m na severovzhodnem delu OPPN, kjer je to označeno v grafičnem delu (Ureditvena situacija, list št. 5.1).
Omejitev pri izvedbi OPPN predstavlja strm relief ter slaba, neurejena dostopnost območja. Kvaliteto območju daje južna lega, gozdne površine v neposredni bližini ter lokacija, ki s svojo lego na hribu odpira poglede na celotno dolino. Zapolnitev obstoječe pozidave bo prispevala k racionalnejši pozidanosti območja. S predvideno prometno povezavo pa bo soseska lažje dostopna. Obstoječe prometno omrežje bo tako dodatno obremenjeno.
Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja. Prostorske ureditve sledijo naravnim danostim v prostoru (relief) in izhajajo iz obstoječega stanja (geometrija obstoječe grajene in naravne strukture). Upošteva se prisotnost obstoječih dejavnosti in infrastrukture v tem in nekoliko širšem prostoru ter tendenca, da se obstoječa grajena struktura zaokroži kot kompleksna »zelena« stanovanjska cona.
Omenjeni vplivi so razvidni iz grafične priloge št. 3 – Prikaz vplivov na sosednja območja.

V vseh ureditvenih enotah so dovoljene gradnje novih objektov, rekonstrukcije objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitve objektov, dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin ter dela, s katerimi se v skladu, ki urejajo geodetsko dejavnost, postavijo geodetska izmeritvena znamenja za označitev geodetskih točk, geodetskih mrež, geodetske oznake in znamenja in oprema za državno omrežje permanentnih postaj svetovnega satelitskega navigacijskega sistema. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti dela ali celotnih objektov.
V UE3 so poleg del in gradenj napisanih v prvem odstavku dovoljena še dela med katera sodijo redna kmečka, gozdarska in lovsko gojitvena opravila:
– postavitev tipske kmečke opreme (brajda, klopotec, koli, količki, lesen plot ipd.);
– odkopavanje in nasipavanje kmetijskih zemljišč do višine oziroma globine 1,5 m;
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjadi, če je takšna postavitev predvidena z lovsko gojitvenim načrtom;
– izvedba varstvenih del z namenom, da se preprečijo ali omejijo motnje pri ohranjanju gozda ter narave.

(1) V območju urejanja so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 – popr.):
▪ V UE1, UE2:
1 / Stavbe
11 / Stanovanjske stavbe:
– 111 Enostanovanjske stavbe:
▪ 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 112 Večstanovanjske stavbe:
▪ 11210 Dvostanovanjske stavbe.
12 / Nestanovanjske stavbe:
– 127 Druge nestanovanjske stavbe:
▪ 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe.
▪ V UE3:
2 / Gradbeni inženirski objekti
21 / Objekti transportne infrastrukture:
– 211 Ceste:
▪ Lokalne ceste, javne poti;
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
– 221 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja;
24 / Drugi gradbeno inženirski objekti:
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, razen 24121: Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami.
▪ V UE4:
2 / Gradbeni inženirski objekti
21 / Objekti transportne infrastrukture:
– 211 Ceste:
▪ Lokalne ceste, javne poti;
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
– 221 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
(2) Poleg stavb iz predhodnih alinej, kjer je dovolj razpoložljivega prostora, so dovoljene tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), in sicer:
V UE1 in UE2:
▪ nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti);
– ograje;
– škarpe in podporni zidovi;
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala čistilna naprava);
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec, kmečka lopa, rastlinjak, skedenj, senik, gozdna cesta, grajena gozdna vlaka);
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik);
– objekti za oglaševanje;
▪ enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča);
– pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja);
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, krmišče, gozdna cesta, kozolec, senik);
– začasni objekti;
– vadbeni objekti (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, sprehajalna pot);
– spominska obeležja;
– urbana oprema.
V UE3:
▪ nezahtevni objekti:
– ograje;
– škarpe in podporni zidovi;
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik);
– objekti za oglaševanje;
▪ enostavni objekti:
– pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja);
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, krmišče, gozdna cesta, kozolec, senik);
– začasni objekti;
– vadbeni objekti (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, sprehajalna pot);
– spominska obeležja;
– urbana oprema.
V UE4:
▪ nezahtevni objekti:
– ograje;
– škarpe in podporni zidovi;
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala čistilna naprava);
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (gozdna cesta, grajena gozdna vlaka);
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik);
– objekti za oglaševanje;
▪ enostavni objekti:
– pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja);
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (grajena gozdna vlaka);
– urbana oprema.

Obravnavano območje je namenjeno pretežno za bivanje. V prostostoječih stavbah so v pritličjih dopustne tudi ostale dejavnosti, in sicer tako, da je pretežni del stavbe namenjen bivanju, za dejavnost pa se ob zagotavljanju potrebnih površin za parkiranje in manipulacijo, nameni do polovice površine celotne stavbe. Pri opravljanju dejavnosti ne sme priti do bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij itn.) glede na obstoječe obremenitve.
V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so v stavbah poleg bivanja dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
– 10 Proizvodnja živil:
– 10.52 Proizvodnja sladoleda,
– 10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin.
– 13 Proizvodnja tekstilij:
– 13.2 Tkanje tekstilij,
– 13.3 Dodelava tekstilij,
– 13.9 Proizvodnja drugih tekstilij;
– 14 Proizvodnja oblačil;
– 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa:
– 18.13 Priprava za tisk in objavo,
– 18.14 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti,
– 18.2 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa;
G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili;
I) GOSTINSTVO
– 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač:
– 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati,
– 56.104 Začasni gostinski obrati;
J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
– 63 Druge informacijske dejavnosti;
K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI razen dejavnosti 75 Veterinarstvo
N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
P) IZOBRAŽEVANJE
– 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
– 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje;
Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– 86 Zdravstvo (vse razen 86.1 Bolnišnična zdravstvena dejavnost),
– 88 Socialno varstvo brez nastanitve;
S) DRUGE DEJAVNOSTI
– 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo,
– 96 Druge storitvene dejavnosti (razen 96.03 Pogrebna dejavnost);
T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM;
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO.
Območje zelenih površin – UE3 je namenjeno za:
– ohranjanje in vzdrževanje gozdnega roba;
– ureditev površin za šport in rekreacijo ter prosti čas (sprehajalna pot, trim steza, športno in otroško igrišče);
– postavitev urbane opreme;
– ureditev zatravljenih površin, brežin.
Območje UE4 je namenjeno za gradnjo infrastrukture, in sicer za:
– gradnjo prometnic ter komunalne in energetske infrastrukture,
– ureditev ekoloških otokov,
– postavitev trafo postaj in drugih infrastrukturnih objektov (plinska postaja …),
– ureditev tlakovanih pešpoti.

V območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (kot je npr. tlakovanja, zunanje javne terase – platoji, pešpoti, zunanje stopnice ipd.).

Izhodišče za načrtovanje obravnavanega območja je mirna stanovanjska soseska z elementi podeželskega tipa. Pretežni del območja je namenjen stanovanjskim površinam, manjši severozahodni del pa se ohranja kot gozd – zelene površine. Poleg bivanja se na posameznih parcelah v sklopu stanovanj dopuščajo tudi dejavnosti.
Zasnova območja (urbanistična in arhitekturna) je načrtovana glede na reliefno oblikovanost terena, ki je vidno izpostavljeno in pada proti jugu, vzhodu in zahodu. Ureditev predvidene stanovanjske soseske nadaljuje obstoječo grajeno strukturo z vmesnimi zelenimi površinami. Pri oblikovanju objektov se upošteva podeželsko okolje (vzdolžni tlorisi z daljšo stranico vzporedno s plastnicami, strme strehe).
Območje OPPN se na severovzhodni strani preko deviacije 1-19 oziroma 1-19a s posebnim projektom (IP: Navezava deviacije 1-19 s cestnim omrežjem IC Dolenja vas) navezuje na deviacijo 1-11 (regionalno cesto). Na jugozahodni strani pa se priključuje na javno pot JP 790551. Notranje prometno omrežje poteka v dveh višinskih nivojih v obliki črke »U«, del pa se odcepi proti jugozahodu. Dostopnost parcel je v glavnem predvidena iz notranjih cest, razen štirih parcel, ki so dostopne z javne poti JP 790551.

Zemljiška parcela je zasnovana tako, da omogoča nemoteno uporabo in vzdrževanje objektov. Določena je s površino za umestitev objekta(ov), manipulativnim dvoriščem, parkirišči in zelenico. Zemljiška parcela je lahko max. 50% pozidana. V pozidanost zemljišča se štejejo tudi pomožni objekti. Velikost zemljiške parcele je definirana v grafičnem delu (list 9.1 Načrt parcel).
Površina za umestitev objekta(ov) je definirana z minimalnimi odmiki od parcelnih mej in cestnega sveta. Prikazana je v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija). Na njej je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti, enostavni, nezahtevni, manj zahtevni objekti) ter vseh ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini, namenjeni za umestitev objekta(ov), je dopustno urejati tudi manipulativno dvorišče, parkirišče ali zelenico.
Na manipulativnem dvorišču je dovoljena postavitev objektov (gradbeni inženirski objekti, enostavni, nezahtevni) ter vse ureditve (hortikulturne in parterne ureditve). Manipulativna dvorišča so lahko tudi namenjena za parkirišča.
Parkirišče je površina namenjena parkiranju osebnih vozil za stanovalce in obiskovalce, ki se uredijo v sklopu posameznih zemljiških parcel ali pa v kletnem delu stavbe. Parkirišča se izvedejo z betonskimi tlakovci in/ali se asfaltirajo, lahko se nadkrijejo z nadstrešnicami.
Ob zagotovitvi ustreznih površin za manipulacijo in parkirišč ob površini za umestitev objekta(ov) se na preostalem delu uredi zelenica. Na zelenicah je dovoljena postavitev objektov (gradbeni inženirski objekti, enostavni, nezahtevni) ter vse ureditve (hortikulturne in parterne ureditve).

Stanovanjske stavbe so prostostoječe enote z upoštevanjem tipologije in morfologije obstoječega podeželskega okolja. Znotraj ene stanovanjske stavbe je možna izvedba tudi dveh bivalnih enot. Na parcelo naj se objekti locirajo znotraj površine za umestitev objekta(ov) najbolj ugodno glede na dostopnost, nagib terena, orientacijo ter organizacijo nepozidanega prostora, in sicer tako, da se ohrani čim večji del uporabne zelene površine. V stavbah so, ob upoštevanju ostalih določb tega odloka, dopustne dejavnosti iz 10. člena odloka, ki niso moteče za stanovanjsko okolje.
Prikaz umestitve in dimenzij stavb v grafičnem delu, list 5.1 Ureditvena situacija, je zgolj informativna glede na poenotenost ter optimalno rešitev celotnega območja. Pri nadaljnjem projektiranju stavb so za investitorje obvezujoči lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo ter vsi ostali pogoji iz tega odloka.
Stanovanjske stavbe
Tipologija:
– definirana je kot prostostoječa grajena struktura podolgovate oblike vzporedno s plastnicami.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit stavbe: je dovoljen na površini za umestitev objekta(ov). Osnovni tloris je podolgovate oblike z razmerji stranic od 1:1,2–1:1,5, pri čemer je širina osnovnega tlorisa lahko maksimalno 10,0 m. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovi podolgovatega tlorisa (npr. v L, U, T obliki).
– Vertikalni gabarit: K+P+M (višina kolenčnega zidu do največ 1,20 m).
Oblikovanje zunanje podobe:
– Kota pritličja oziroma kleti: se glede na izvedbo objekta prilagodi koti priključka iz dostopne stanovanjske ceste. Kota pritličja ne sme biti višja od 0,70 m nad koto urejenega terena.
– Konstrukcija: dovoljene so vse vrste konstrukcij.
– Streha: osnovna streha je dvokapna z naklonom strešin od 38º–45º. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico oziroma s plastnicami. V detajlih je dovoljena kombinirana streha; ravna ali enokapna streha, ki lahko obsega do ¼ površine strehe. Dovoljena je izvedba frčad (ne sme presegati več kot ½ dolžine strehe na kateri leži) in čopov. Frčade na eni strehi so enake oblike. Trikotna in trapezna strešna okna niso dovoljena. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja.
– Kritina: priporoča se bobrovec. Dovoljena je kritina v opečni barvi, ki pa se lahko kombinira z bakreno pločevino. Pri prekrivanju streh (dela strehe) z ravnim naklonom se priporočajo bakrena pločevina, steklo in ravna streha z nasutim peskom ali travo (»zelena streha«). Strešni napušči nad polnimi trikotnimi čeli ne smejo presegati 50 cm.
– Fasada: Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in uporaba materialov naj bo usklajena s tradicionalnimi objekti. Dopustno je tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih pristopov. Fasada stanovanjske stavbe, ki gleda proti dostopni cesti se oblikuje kot glavna fasada. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno. Zidani deli fasade se pobarvajo z nevsiljivimi barvami. Barve naj bodo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Uporaba flouroscentnih barv ni dovoljena. Lahko se uporabijo tudi kamnite obloge, obloge iz fasadne opeke ali lesena obloga. Pri lesenih oblogah morajo biti vsi leseni deli fasade enake barve. Uporaba refleksnih stekel ni dovoljena. Možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras.
Lega na zemljišču:
– Lega: je definirana znotraj površine za umestitev objekta(ov) ter določena z minimalnimi odmiki od cestnega sveta in sosednje parcele oziroma odmika med objekti. Odmik med stavbami/objekti mora zagotavljati tudi ustrezne sanitarno-higienske pogoje objektov na lastniški parceli in na sosednjih zemljiščih (osončenje, prevetritev ipd.), zagotovljena pa mora biti požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta.
– Oddaljenost od parcelne meje: minimalno 4 m.
– Oddaljenost od cestnega sveta: minimalno 5 m.
– Oddaljenost od sosednje stavbe: minimalno 8 m med osnovnima enotama.
– Dostopi na parcelo: so za večino objektov definirani z notranje dostopne ceste, za štiri objekte na jugu območja pa z javne poti JP 790551. Dostopi se izvedejo glede na končno organizacijo objekta(ov) na parceli. Glede na niveleto ceste so le-ti predvideni na nivo kleti oziroma na nivo pritličja.
Zunanja ureditev:
– Možna je poljubna ureditev parkirnih, manipulativnih in zelenih površin, in sicer odvisno od potreb in razpoložljivega prostora na parceli.
– Zagotoviti je potrebno najmanj 2 parkirni mesti na bivalno enoto. Kolikor se v sklopu stanovanjske stavbe predvidi še dejavnost, je potrebno zagotovi zadostno število parkirnih mest za opravljanje le-te.
– Zelenice na zemljiških parcelah se zatravijo ali hortikulturno uredijo z avtohtonim zelenjem (visokodebelno sadno drevje, lipa, tisa, pušpan, vrtnice, snežene kepe, španski bezeg, tradicionalne lončnice za okrasitev oken …).
– Kjer višinskih razlik ni možno premostiti z blagimi in ozelenjenimi brežinami, se dovolijo podporni zidovi. Narejeni morajo biti iz domačih vrst kamna položenih na tradicionalen način. Le-ti so lahko postavljeni tik do meje zemljiške parcele, vendar tako, da ne ovirajo ali motijo sosednje parcele ter, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.

Na stanovanjskih stavbah so dovoljene dozidave, nadzidave, redna in investicijska vzdrževalna dela preureditve ter rekonstrukcije v smislu izboljšanja bivalnih pogojev, vendar največ do 50 m2.
V primeru rušitve obstoječe stavbe je dovoljena tudi gradnja novega objekta po pogojih 14. člena tega odloka.

Nestanovanjske stavbe (gospodarski objekti ter vsi pomožni objekti, ki niso opredeljeni po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08)) se postavijo v ozadju parcele tako, da ne poslabšujejo izgleda osnovnega objekta oziroma organiziranosti celotne površine.
Nestanovanjske stavbe
Tipologija:
– definirana je kot prostostoječa grajena struktura, podolgovate oblike vzporedno s plastnicami v podrejenem položaju s stanovanjsko stavbo.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit stavbe: je dovoljen na površini za umestitev objekta(ov). Tloris je podolgovate oblike z razmerji stranic 1:1,4. Gabarit objekta ne sme nadvladovati gabarita stanovanjske stavbe.
– Vertikalni gabarit: (K)+P.
Oblikovanje zunanje podobe:
– Streha: Slemena morajo biti nižja od slemen stanovanjskih stavb. Dopuščajo se dvokapne, enopkapne ali ravne strehe. Izvedba čopov je dovoljena. Frčade niso dovoljene.
– Fasada: Fasada mora biti oblikovno usklajena s fasado stanovanjskega objekta.
Lega na zemljišču:
– Lega: je definirana znotraj površine za umestitev objekta(ov), vendar pa se pomožni objekti v ozadju lahko gradijo tudi do 1,5 m od meje, za kar mora dati lastnik sosednjega zemljišča soglasje; sicer velja odmik 4,0 m. Če je odmik od objekta manjši od 8,0 m, morajo biti fasade zasnovane protipožarno. Umestitev objektov pa mora zagotavljati tudi ustrezne sanitarno-higienske pogoje objektov na lastniški parceli in na sosednjih zemljiščih (osončenje, prevetritev ipd.).

Za nezahtevne in enostavne objekte na območju urejanja veljajo določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju: Uredba), če s tem odlokom ni določeno drugače.
Tipologija nezahtevnih in enostavnih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostojni objekti) ali prizidana k osnovnemu objektu (velja le za garažo, nadstrešek in zimski vrt). Oblikovanje le-teh mora biti usklajeno z osnovnim objektom (nedominanten, podrejen položaj).
– Lega nezahtevnih in enostavnih objektov je definirana znotraj zemljiške parcele. Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti locirani v ozadju parcele, razen nadstreška za avtomobile. Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov so minimalno 1,5 m od parcelnih mej, razen ograj, ki se lahko postavijo glede na določila Uredbe.
– Ograje ali žive meje so lahko visoke do največ 1,5 m vključno z morebitnim parapetom. Ograja mora biti transparentna (razen žive meje).
– Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti pritlični, praviloma pravokotne oblike, oblikovno usklajeni z osnovnim objektom glede barve fasade, naklona strehe, kritine itn. Locirani so znotraj zemljiške parcele tako, da ne poslabšujejo izgleda osnovnih objektov oziroma organiziranosti celotne površine.
– Na nadstreških za avtomobile je dovoljena ravna ali ločna (polkrožna) transparentna streha. Nadstrešek za avtomobile je lahko v leseni ali kovinski izvedbi, brez obodnih sten.
– Začasni objekti se lahko postavijo za omejeno časovno obdobje. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih objektov.
– Ekološki otoki (zbiralnica ločenih frakcij) se postavijo na betonsko podlago in se primerno zagradijo z leseno ali kamnito ograjo oziroma se zazelenijo. Dovoljeno jih je nadkriti z nadstrešnico z ravno streho, enotno za vse ekološke otoke znotraj območja.
– Velikost podpornih zidov se prilagodi statičnim razmeram na terenu. Narejeni morajo biti iz domačih vrst kamna položenih na tradicionalen način. Le-ti so lahko postavljeni do meje zemljiške parcele oziroma tako, da ne ovirajo ali motijo sosednje parcele ter, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.

Zelen sistem (UE3):
Severozahodni del območja predstavlja gozdni rob, ki se ohranja v primarni rabi oziroma se uredi za namen rekreacije in/ali prostega časa. Možna je ureditev pešpoti (sprehajalna pot, trim steza). Preoblikovanje terena ter premostitev višinskih razlik mora biti izvedeno z blagimi in ozelenjenimi brežinami.

(1) Ob notranji dostopni cesti (cesta »U«) se uredijo hodniki za pešce, namestijo luči za javno razsvetljavo, postavijo koši za smeti.
(2) Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme, v skladu z določbami Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06).
(3) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena v skladu s 4. točko 70. člena Pravilnika o projektiranju cest Uradni list RS, št. 91/05, 26/06).
(4) Komunalna in ostala infrastruktura poteka v koridorju javnih površin. Površina pod ekološkim otokom se utrdi s tlakovci ali monolitno površino, ob robu otokov pa predvidi ustrezna zazelenitev ali drugačne ureditve, ki zakrivajo poglede na kontejnerje.
(5) Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti sodobno oblikovana in poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem območja. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti poenotenje v materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah.

(1) Navezava na zunanje omrežje
Glavni priključek na severovzhodni strani OPPN:
– Območje OPPN se na severovzhodni strani preko deviacije 1-19 oziroma 1-19a s posebnim projektom (IP: Navezava deviacije 1-19 s cestnim omrežjem IC Dolenja vas) navezuje na deviacijo 1-11 (regionalno cesto), na katerega je potrebno pridobiti soglasje DRSC.
– Vse načrtovane ureditve morajo biti tako usklajene z DLN za AC in vso nadaljnjo projektno dokumentacijo za navedeni odsek avtoceste (Sprememba deviacije Mirna Peč, PGD št. MP-D11/9, maj 2009, izdelovalec PA-NG d.o.o. Ljubljana).
– Cestni priključek stanovanjske soseske se v profilu P103 predvidi izključno za promet osebnih vozil ter za dostavo za potrebe soseske in ne pa za tovorni promet iz industrijske cone Dolenja vas. Le-ta mora biti usklajen s projektno dokumentacijo PGD za spremembo deviacije Mirna Peč in v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09).
Sekundarni priključek na jugozahodni strani OPPN:
– Na jugozahodni strani se območje priključuje z javne poti JP 790551.
(2) Notranje prometno omrežje
Znotraj OPPN se tako uredita primarna dostopna cesta (cesta »U«) s priključitvijo na regionalno cesto ter sekundarna dostopna cesta (cesta »A«), ki se na zahodnem delu iz primarne ceste odcepi in priključuje na javno pot (JZ rob). Cestišče posameznih cest se dimenzionira na končno debelino posameznega sloja glede na rezultate geoloških raziskav in predvidene prometne obremenitve.
Projektirani prečni profil primarne in sekundarne dostopne ceste znaša:
– cesta »U«: 8,40 m: to je širina vozišča 2x2,75 m (vozišče) + 1x1,40 m (hodnik za pešce) + 1x0,50 m (bankina na strani pločnika) + 1x1,00m (bankina).
– cesta »A«: 6,50 m: to je širina vozišča 2x2,75 m (vozišče) + 2x0,50 m (bankina).
(3) Projektirana računska hitrost znaša na notranjih cestah 40 km/h, na območju križišča pa je zmanjšana na 30 km/h.
(4) Peš promet je ločen z deniveliranim hodnikom za pešce (enostranskim). Načrtovan je ob dostopni cesti »U«.
(5) Kot požarna in intervencijska pot se opredelita obe notranji cesti.
(6) Ograje, oporni zidovi in živice se lahko postavijo 0,5 m od roba cestnega telesa.
(7) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno urbano opremo in talno in vertikalno prometno signalizacijo (nesvetlobno, svetlobno) in opremo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08, 64/08 in 65/08 popr.). »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm. Pri urejanju območja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise s področja cest oziroma urejanja prometnih površin, hkrati s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03). (Pri ureditvi cestne razsvetljave in osvetlitve križišč je potrebno upoštevati Priporočila SDR-Cestna razsvetljava PR 5/2.
(8) Zagotovljen je dostop na zaledne gozdne površine na severovzhodnem delu OPPN z določitvijo javne površine do obstoječe gozdne poti.

Objekti morajo biti priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in energetskih vodov in naprav. Vsi primarni vodi infrastrukturnega omrežja potekajo v koridorju javnih površin. Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in objektov v fazi projektiranja, če se s tem zagotovi ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba prostora. Gradnja vodov in naprav komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno z gradnjo objektov znotraj posamezne ureditvene enote.
Ureditev komunalne infrastrukture ob regionalni cesti in prečkanja z le-to morajo biti v skladu s Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06). Minimalna globina vodov glede na nivo vozišča ceste mora biti v skladu z 61. členom Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06). Vzdolžnih posegov v vozišče regionalne ceste se ne dovoljuje, dovoljeni so le odmiki v skladu z 61. členom Pravilnika o projektiranju cest. Vsa prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oziroma podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste.
Ureditev komunalne infrastrukture mora biti usklajena s projektno dokumentacijo Infrastruktura ob deviaciji 1-11, od profila P124 do profila P85 ob IC Dolenja vas (Topos d.o.o., Novo mesto, avgust 2009).

(1) Oskrba nove stanovanjske soseske s pitno in požarno vodo se zagotavlja preko vodohrana Veliki Kal, ki je lociran na koti 345 m nv. Priključevanje objektov je predvideno preko sekundarnega (notranjega) omrežja. Le-to se na severovzhodni strani priključi na vodovodno omrežje, ki se bo izvedlo v sklopu izgradnje infrastrukturnih objektov po projektu PZI 06/09: Infrastruktura ob deviaciji 1-11, od profila P124 do profila P85, ob industrijski coni Dolenja vas (Topos d.o.o., Novo mesto, avgust 2009). Na jugozahodnem delu se vodovod naveže/zanka na obstoječe vodovodno omrežje (LŽ 100) v javni poti JP 790551.
Za zagotovitev požarne vode nad koto 316 m nv. se predvidi priključitev na predvideni tlačni vod (Idejni projekt: Suhokranjski vodovod – Občina Mirna Peč, št. projekta IDP-4/2010, Topos d.o.o.).
(2) Znotraj območja stanovanjske cone se sekundarno vodovodno omrežje zgradi v javnih površinah (hodniki za pešce, kolesarske steze, ceste ...) iz nodularne litine ustreznih dimenzij. Dimenzioniranje omrežja se izvede na osnovi hidravličnega izračuna celotnega vodovodnega sistema z upoštevanjem dolgoročnih razvojnih potreb tega predela.
(3) Za vodovod mora biti izdelan projekt na nivoju PGD – PZl, potrjen s strani bodočega upravljavca. Med gradnjo vodovoda mora biti zagotovljen strokovni nadzor s strani upravljavca.
(4) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati:
– Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 73/03),
– Tehnični pravilnik o javnem vodovodu v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 73/03).

(1) Na obravnavanem območju ni mešanega sistema javne kanalizacije. Predvidena je izvedba kanalizacije v ločenem sistemu.
(2) Za odvodnjavanje fekalnih odpadnih vod se v območju urejanja zgradi glavni vod fekalne kanalizacije DN 300, ki poteka v primarni dostopni cesti 'U', ki se na SV strani priključuje na fekalni kanal predviden po projektu Infrastruktura ob deviaciji 1-11, od profila P124 do profila P85, ob IC Dolenja vas (PZI, Topos d.o.o., Novo mesto, avgust 2009).
(3) Na glavni vod fekalne kanalizacije se priključujejo sekundarni kanali s profilom DN 200. Za objekte, ki imajo koto kleti predvideno pod koto nivelete ceste, se predvidi črpanje in tlačni kanal do priključitve na glavni kanal.
(4) Na obstoječe kanalizacijsko omrežje je predvidena priključitev dveh objektov v osrednjem južnem delu. Za obstoječo kanalizacijo je potrebno predhodno preveriti propustnost (salonit – 20) in šele nato izvesti priključevanje.
(5) Za kanalizacijo mora biti izdelan projekt na nivoju PGD – PZl, potrjen s strani bodočega upravljavca. Med gradnjo kanalizacije mora biti zagotovljen strokovni nadzor s strani upravljavca.
(6) Padavinske vode se odvaja po posebni kanalizaciji, in sicer pretežni del se v primarni dostopni cesti 'U', ki se na SV strani priključuje na meteorni kanal predviden po projektu Infrastruktura ob deviaciji 1-11, od profila P124 do profila P85, ob IC Dolenja vas (PZI, Topos d.o.o., Novo mesto, avgust 2009). Zahodni del območja se vodi v meteorni kanal, ki poteka v sekundarni dostopni cesti 'A', od tu se meteorne vode speljejo v ponikovalnico, ki se nahaja na SZ delu zemljišč, izven območja urejanja. Izpust meteornih voda s parkirišč se izvede v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob. Odvajanje padavinskih voda z ureditvenega območja je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Zagotoviti je potrebno zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike z ukrepi, kot so zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki.
(7) Meteorna in druga voda s parcel in objektov ne sme pritekati na cesto ali na njej zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. S predvideno pozidavo se ne sme poslabšati odvodnjavanje državne ceste.
(8) Za padavinske vode iz objektov in odvodnjavanje manjših utrjenih površin se v največji meri izkoristi sistem ponikovalnic na travnatih površinah znotraj zemljiške parcele. Lahko se predvidijo tudi kapnice, ki se uporabijo tako za sanitarno vodo kot za potrebe urejanja zunanjih travnatih površin. Pri izvedbi ponikovalnic je potrebno predvideti ukrepe za preprečitev udora ponikanih vod v cestna telesa.
(9) Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati tudi:
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 33/06),
– Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 35/06).
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).

(1) Na območju urejanja potekajo 0,4 kV nadzemni vodi in 0,4 kV vodi položeni prosto v zemljo. Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo obstoječih vodov in naprav ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav. V primeru del v bližini 20 kV vodov je potrebno naročiti varnostni odklop tangirane naprave.
(2) Rešitev priključevanja območja na TP je potrebno v sklopu projektiranja uskladiti z Elektro Ljubljana d.d. V primeru, da je napajanje območja možno iz TP izven območja OPPN (v okviru projekta infrastrukture ob deviaciji 1-11 – TP Mirna Peč postaja 2), se območje priključuje na le-to. Po potrebi pa se zgradi nova TP na severovzhodnem delu območja (ob primarni postopni cesti 'U') s predvideno močjo do 250 kVA. Nova TP znotraj območja se vzanka v obstoječe oziroma predvidene 20 kV kablovode. Predvidena je navezava na predvideno elektrokabelsko kanalizacijo po projektu Infrastruktura ob deviaciji 1-11, od profila P124 do profila P85, ob IC Dolenja vas (PZI, Topos d.o.o., Novo mesto, avgust 2009), in sicer na SV strani območja. Predvidena TP bo kabelske betonske izvedbe, velikosti glede na inštalirano moč, z notranjim posluževanjem. Nova TP naj vsebuje tri-celični SN stikalni blok (celice: vodna, vodna, transformatorska). Za 20 kV kablovod zagotoviti PVC cevi 4 x fi 160 mm.
(3) Nizkonapetostni razvodi so predvideni v novi elektrokabelski kanalizaciji od TP do posameznih odjemnih mest. Kabelska kanalizacija poteka v predvidenem cestnem omrežju. Za potrebe informatike po celotni trasi EKK predvidi še dvojček 2 x fi 50 mm. Kabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi ø160 mm ter jaški standardnih dimenzij (2 m x 2 m x 1,8 m, prehodni: 1,2 m x 1,6m x 1,8 m oziroma nadomeščeni z BC) ter se jih v cestnem telesu dodatno zaščiti s pustim betonom. Kanalizacija se vodi v bankini hodnika za pešce odmaknjeno od ostale infrastrukture minimalno 1 m. Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm. V hodniku za pešce se cevi zasipljejo 20 cm nad temenom s peskom 0–4 ter nato z gramozom. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami se le-tega zaščiti s PVC cevjo in obbetonira.
(4) Nova odjemna mesta so v prostostoječih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so skupinske omarice za več odjemnih mest. Lokacijo odjemnih mest se določi pri nadaljnjem projektiranju. Tehnični parametri odjemnih mest bodo podani v soglasju za priključitev za posamezno odjemno mesto.
(5) Na območju urejanja se izvede klasična javna razsvetljava. Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable, PP 41 A 5x10 + 2,5 mm2, vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa je največ 7.00 m. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne povzročajo t.i. svetlobnega onesnaževanja, in sicer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in 109/07), priporočljiva so LED svetila.
(6) Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.

(1) Za navezavo nove soseske na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi obstoječe TK omrežje. Predvidena je navezava na TK kanalizacijo po projektu Infrastruktura ob deviaciji 1-11, od profila P124 do profila P85, ob IC Dolenja vas (PZI, Topos d.o.o., Novo mesto, avgust 2009), in sicer na SV strani območja.
(2) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. Obstoječe TK omrežje je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti na osnovi projektne rešitve.
(3) Kabelsko kanalizacijo se v soseski izvede ob predvidenem cestnem omrežju. TK kanalizacija se v območju urejanja vodi z odmikom 1,00 m poleg EKK v hodniku za pešce ob primarni dostopni cesti 'U' in sekundarni cesti 'A' in ob javni poti JP 790551. Kanalizacija se gradi iz PVC cevi, ki se jih v utrjenih površinah obbetonira. Poleg TK kanalizacije se ločeno vodi tudi kanalizacija za KTV omrežje. Za izvedbo se pripravi ločena projektna dokumentacija.
(4) Za priključitev posameznih objektov na TK omrežje se predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezen cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mestih, ki omogočajo stalen dostop.

Stavbe bodo imele lastno kotlovnico. Ogrevajo pa se lahko tudi z izkoriščanjem drugih virov energije – npr. alternativnih virov ogrevanja in tudi hlajenja (pasivna hiša), s solarno energijo (obnovljivi viri energije), topolotne črpalke ipd. Za gorivo se uporablja plin, olje ali obnovljive vire (biomasa).

(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, v Leskovec. Na območju OPPN se zagotovi potrebno število ekoloških otokov (zbirnih mest posod za odpadke). Le-ti se locirajo tako, da bo možen odvoz s komunalnim vozilom, skladno z Odlokom o zbiranju odpadkov (Uradni list RS, št. 37/07).
(2) Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(3) V času izvajanja gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je predpisan z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).

Na obravnavanem območju ni evidentirane kulturne dediščine.

Območje predvidene stanovanjske soseske spada v območje II. stopnje varstva pred hrupom po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) je to območje čiste stanovanjske površine, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08).
Za načrtovane stavbe v območju OPPN je treba upoštevati obremenitve s hrupom na predmetnem območju ter načrtovati ustrezno zvočno zaščito objektov skladno z določili Pravilnika o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).
Eventuelna potreba po izvedbi protihrupne zaščite objekta in funkcionalnega zemljišča objekta zaradi hrupa, ki ga bo povzročal promet na državni cesti ne sme biti v breme upravljavca ceste. Direkcija RS za ceste ne bo zagotavljala nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za tangirano območje, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja državne ceste na tangiranem odseku.

Predvidena obremenitev zraka zaradi izgradnje stanovanjske soseske ne bo presegala dovoljenih koncentracij po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in tako ne bo vplivala na povečanje onesnaženosti zraka. Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN, niso dovoljeni.
Pri ureditvi ogrevanja objektov je treba upoštevati Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07). Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.

(1) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno s priključitvijo na centralno čistilno napravo Mirna Peč, padavinske vode pa se speljejo v ponikovalnice ali površinske odvodnike. Onesnažene padavinske vode se lahko odvajajo le preko lovilcev olj in maščob. Za zmanjšanje hipnega odtoka padavinskih voda z utrjenih (urbanih) površin je treba zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike z ukrepi, kot so zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki oziroma zbiralni bazeni za nadaljnjo uporabo te vode za sanitarne namene ali vzdrževanje javnih površin.
(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list. RS, št. 45/07) oziroma Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07).
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).

Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).

Lega stavb oziroma organizacija notranjih prostorov mora biti predvidena tako, da v največji možni meri omogoča kvalitetno južno, jugozahodno ali jugovzhodno orientacijo. S predvideno gradnjo, ki višinsko ne bo izstopala iz okolice ter z upoštevanjem zadostnih odmikov med stavbami, bo zagotovljen ustrezen kot osončenja fasad in odprtih površin preko celega leta. Pri organizaciji prostorov je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja čim večje naravne osvetlitve in osončenja bivalnih in delovnih prostorov.

Načrtovane stanovanjske stavbe ne bodo presegale višine K (klet) + P (pritličje) + M (mansarda) in tako ne bodo izstopale od horizontalnih gabaritov obstoječih objektov. Umestitev stavb na lokacijo pa v največji možni meri upošteva morfologijo terena. Kot take ne bodo izstopale iz krajinske slike in obstoječe okoliške pozidave.
Pri zasaditvah je treba upoštevati krajinske značilnosti (naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti …).

Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, višine do 2 m ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.

(1) Načrtovane prostorske ureditve bodo posegale v območje gozda, zaradi česar bo prišlo do poseka dela gozda. Objekti morajo biti od novega gozdnega roba odmaknjeni vsaj za drevesno višino odraslega sestoja oziroma najmanj 10 m, razen na severovzhodnem robu, kjer je ta razdalja lahko izjemoma tudi manjša 5 m.
(2) Drevje, predvideno za posek, je v skladu s 17. členom Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odločba US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 in 110/07) potrebno označiti; označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove – Krajevna enota Novo mesto po pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij ter po detajlni zakoličbi meje območja urejanja. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo (3. člen Zakona o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 102/04 – ZGO-1-UPB1, 92/05, 93/05, 111/05 in 126/07). Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94). Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
(3) Z namenom, da se bo spravilo in odvoz lesa iz gozda lahko izvajalo tudi po gradnji, se zagotovi ustrezen potek vlak (tam, kjer bodo obstoječe vlake prekinjene) in ob priključkih na cesto uredijo rampni prostori za skladiščenje, manipuliranje in nakladanje lesa. Na rampnih prostorih naj se uredi primerno odvodnjavanje. Predvidene ceste morajo omogočati odvoz lesa, kar pomeni, da mora biti zagotovljen primeren dovoz s samega rampnega prostora na cesto (urejen priključek ali pogreznjeni robniki v dolžini najmanj 8 m + 2 x 1 m poševnih robnikov).
(4) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Ob posekanem delu gozda je treba izvesti zasaditev novega gozdnega roba, ki naj ima stopničasto strukturo (drevesni in grmovni sloj) in ob uporabi avtohtonih drevesnih vrst.

Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

Pri izvedbi posameznih rešitev po OPPN za stanovanjsko območje »Nad postajo« morajo biti upoštevane naravne omejitve (erozivnost ter plazovitost terena), zaradi česar je treba temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.

Za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč je potrebno upoštevati Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96).

Za zagotovitev ustrezne požarne in druge varnosti je treba pri projektiranju stavb upoštevati naslednja izhodišča:
– cono potresne ogroženosti in terenu primerno predvideti način gradnje;
– požarno ogroženost naravnega okolja in predvideti ustrezne ukrepe;
– možnost razlitja nevarnih snoví in predvideti ustrezne ukrepe;
– vse ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo);
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) ter 6., 7 ali 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, skladno s 3. členom Pravilnika o požarni varnosti (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila (5. in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– izvesti ojačitev prve plošče ali zagotoviti gradnjo zaklonišč v primerih, ko gre za dejavnost, kjer je le-ta obvezna (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in celotna Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, Uradni list RS, št. 57/96).

Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju. V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.

(1) Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu in so razvidne iz istega načrta. Načrt parcelacije je osnova za nadaljnje projektiranje.
(2) Posamezne parcele je možno združevati, deliti ali širiti v okviru dopustnih odstopanj, določenih s tem OPPN.

(1) V prvi etapi se izvedejo objekti, ki jih je možno samostojno priključevati na obstoječo infrastrukturo brez večjih rekonstrukcij ali drugih posegov v prostor.
V prvi etapi je izjemoma možna tudi gradnja objektov, kjer je možna priključitev na obstoječe komunalne naprave in objekte za normalno uporabo. Vendar pod naslednjimi pogoji: Sestavni del projekta za objekt mora biti tudi projektna dokumentacija za celotno cestno in ostalo infrastrukturo iz katere je razvidna priključitev in postavitev objektov na predvideno infrastrukturno omrežje. Na to projektno dokumentacijo mora podati soglasje strokovna služba občine. Območje projektiranih cestnih in ostalih infrastrukturnih objektov mora biti tako obsežno, da je iz njega razvidna tehnična usklajenost nadaljevanja gradnje.
(2) V drugi fazi se izvede cestna infrastruktura z osnovno komunalno, energetsko in ostalo infrastrukturo.
(3) V zadnji fazi pa protiprašna zaščita cest in ureditev javnih površin.
(4) Objekti se lahko izvedejo skladno z izgrajenimi dostopi.

Območje se nahaja desno od železniške proge št. 80 D.m. – Metlika–Ljubljana, v KM 88+000/590. Odvodnjavanje mora biti urejeno tako, da se vode ne bodo stekale proti železniški progi ali kako drugače kvarno vplivale na železniške objekte in naprave.
Za morebitna križanja instalacij z železniško progo je potrebno pridobiti dodatne projektne pogoje.
Za posege na tem območju je potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZe1P, Uradni list RS, št. 61/07) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87).

Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
– Podane so max. možne višine objektov, dovoljeni so tudi nižji objekti, če ni s tem odlokom predpisana minimalna višina.
– Zemljiške parcele je možno združevati in deliti oziroma jih oblikovati na novo pod pogojem, da je omogočen dostop iz dostopne ceste. Z združevanjem zemljiških parcel se lahko združuje tudi površina za umestitev objekta(ov) in dostopi. Pri delitvi pa se pri vzpostavitvi površine za postavitev objekta(ov) upoštevajo zadostni odmiki od novih parcel, ki so predvideni s tem odlokom.
– Dovoljena so odstopanja od odmikov od parcelnih mej ter objektov:
– odmik od parcelne meje oziroma sosednjega objekta je lahko manjši od 4,0 m v primeru, ko gre za funkcionalne elemente objekta (nadstreški, balkoni, loggie, nastopne stopnice, požarne stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno), in sicer do 2,5 m od parcelne meje;
– za gospodarske ter vse pomožne objekte, ki niso opredeljeni po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08) in so locirani v ozadju parcele je odmik od parcelne meje lahko manjši od 4,0 m, za kar mora dati lastnik sosednjega zemljišča soglasje; sicer velja odmik 4,0 m;
– oddaljenost nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe ter začasnih objektov od parcelne meje drugega lastnika, je lahko manjši od 1,50 m, ob soglasju lastnika sosednje parcele.
– Pri gradnji ali prenovi cestnih ureditev, komunalno-energetske infrastrukture, sistemu zvez in zunanjih ureditvah so dovoljena odstopanja od predvidenih tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve. Pri čemer le-te ne poslabšajo obstoječega oziroma predvidenega stanja. Kolikor so potrebne spremembe pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostorov v postopku sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih soglasodajalcev.
– V faznosti je možno odstopanje pri gradnji objektov, kjer je možna priključitev na obstoječe komunalne naprave in objekte za normalno uporabo, vendar pod pogoji, ki so navedeni v 43. členu tega odloka.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri prostorskih ureditvah naslednje:
– Pred pričetkom zemeljskih del je potrebno pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, telekomunikacijskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
– Pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov.
– Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca.
– Stroške ogleda, zakoličbe, zaščite, prestavitve infrastrukturnega omrežja (vključno z izdelavo projektov) ter nadzora krije investitor prostorske ureditve. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
– Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče organizirano tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja.
– V primeru, da bo hrup prekoračen od dovoljenega, bo potrebno izvesti monitoring in meritve na osnovi katerih se naknadno predvidijo ustrezni ukrepi.
– Za vse lokacije, ki se nahajajo nad obstoječo stanovanjsko pozidavo jugovzhodno od OPPN, je pred pričetkom projektiranja oziroma gradnje potrebno pridobiti geomehansko poročilo. Na podlagi le-tega se predvidi podporno konstrukcijo kot zaščito objektov. Novogradnje pa se predvidijo tako, da se obstoječe stanje ne bo poslabšalo oziroma da se bodo preprečili negativni vplivi novogradnje na obstoječo pozidavo.
– Omogočiti je potrebno dovoze in dostope do vseh zemljišč v času gradnje in po gradnji.
– Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
– Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije.
– Možna potreba po izvedbi protihrupne zaščite objekta in funkcionalnega zemljišča objekta zaradi hrupa, ki ga bo povzročal promet na državni cesti ne sme biti v breme upravljavca ceste.
– Investitor mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot pred gradnjo.
– Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – odločba US in 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
– Pred realizacijo projekta OPPN se s pogodbami uredijo vse lastniške in odškodninske razmere.

Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, ko so vsi predvideni objekti zgrajeni in v uporabi ter izvedene vse ostale ureditve, se območje ureja z Občinskim prostorskim načrtom Občine Mirna Peč.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

OPPN je stalno na vpogled na Občini Mirna Peč.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.