Na podlagi 11. člena in 36. do 40. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99 … 23/07) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 35. redni seji dne 7. 7. 2010 sprejel

S tem odlokom Občina Ravne na Koroškem ugotavlja javni interes za izvedbo projekta v obliki javno-zasebnega partnerstva v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in določa način podelitve koncesije gradenj za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje telovadnice pri obstoječem objektu Dom telesne kulture v Športno-rekreacijsko-turističnem parku v Občini Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: telovadnica) ter določa pogoje za oddajo koncesije.
Odlok določa predvsem:
1. dejavnost, ki je predmet koncesioniranega izvajanja pravic in obveznosti iz naslova projekta in območje njenega izvajanja,
2. pogoje, ki jih mora izpolniti izvajalec koncesije (v nadaljevanju: koncesionar),
3. splošne pogoje za izvajanje koncesionirane dejavnosti,
4. začetek in čas trajanja koncesije,
5. način financiranja koncesionirane dejavnosti,
6. način podelitve koncesije,
7. nadzor nad izvajanjem koncesije,
8. prenehanje koncesijskega razmerja,
9. druge pogoje za izvajanje koncesionirane dejavnosti.

Predmet koncesije je opravljanje storitev gradnje, vzdrževanja in upravljanja z objektom telovadnice, ki jih koncesionar v obliki uporabe prostorov zaračunava uporabnikom.

Koncesija zajema zlasti:
– gradnjo v skladu s projektno dokumentacijo, s katero razpolaga koncendent,
– tekoče vzdrževanje objekta v koncesijski dobi,
– upravljanje z objektom v koncesijski dobi,
– zaračunavanje uporabe prostorov uporabnikom.
Koncesija gradenj se izvede po modelu BOT (model zgradi-upravljaj-prenesi v last).

Uporabniki objekta telovadnice so javni zavodi s področja vzgoje, izobraževanja in športa, športni klubi, društva, občani in drugi.

Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba zasebnega prava oziroma skupno več fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. Koncesionar je lahko tudi tuja pravna oseba, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da pripravi in predloži tehnični elaborat, iz katerega izhaja njegova usposobljenost za izvajanje koncesije in način opravljanja koncesije,
– da pripravi in predloži program izvajanja koncesije za čas trajanja koncesije, iz katerega izhaja, da zagotavlja kvalitetno storitev za končne uporabnike,
– da ima zadostne izkušnje in reference pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri in drugimi potenciali, potrebnimi za izvajanje koncesije (načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje objektov in naprav, ki so predmet koncesije),
– da pripravi in predloži ceno in strukturo cene za ves čas trajanja koncesije,
– da upošteva prednost zagotavljanja javnega interesa pri izvajanju koncesije na dolgi rok, pred pridobivanjem dobička,
– da poda pisno izjavo, da bo sklenil zavarovanje za odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, koncedentu ali tretji osebi,
– da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti iz tega odloka in pogoje iz razpisne dokumentacije,
– da predloži garancijo za kontinuirano in kvalitetno izvajanje javne službe,
– da komunicira v slovenskem jeziku in da uporablja tehnične normative in standarde, ki so v veljavi v Republiki Sloveniji, oziroma predpise mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava
– in druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.

Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Zasebni partner mora s pogodbo prevzeti poslovno tveganje financiranja projekta javno-zasebnega partnerstva, tveganje gradnje in iz njega izhajajoča tveganja, tveganja obsega uporabe prostorov, tveganja racionalne rabe energije in tveganja obsega tekočega vzdrževanja. Javni partner mora s pogodbo o javno zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
Pri izvajanju javne službe mora koncesionar:
– zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje storitev ter nemoteno izvajanje dejavnosti uporabnikov,
– izvajati storitve tako, da se zagotovi upoštevanje zahtev koncedenta, ki jih poda v javnem interesu in potrebe uporabnikov,
– upoštevati tehnične, strokovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje koncesionirane dejavnosti,
– predložiti koncedentu letno poročilo o koncesionirani dejavnosti,
– na zahtevo koncedenta ali pristojne inšpekcije omogočiti strokovni in finančni nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti oziroma svojim delom,
– prevzemati odgovornost za škodo, povzročeno koncedentu in drugim, z izvajanjem koncesionirane dejavnosti,
– po prenehanju koncesijskega razmerja prenesti koncedentu v posest objekt, na katerem bo izvajal koncesionirano dejavnost,
– ločeno voditi prihodke in odhodke, ki izvirajo iz koncesije.

Začetek in čas trajanja koncesije se natančno opredelita v koncesijski pogodbi. Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe in traja 2+15 let.

Izvajanje koncesije se financira z zaračunavanjem storitev koncesionirane dejavnosti uporabnikom storitev (tretjim osebam) in se natančneje opredeli s koncesijsko pogodbo.

Koncesija se podeli v skladu s 56. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št., 127/06). Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu.
Javni razpis vsebuje navedbe o:
– izvedbi projekta na način javno-zasebnega partnerstva,
– imenu oziroma firmi in sedežu javnega partnerja,
– objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in aktu o javno-zasebnem partnerstvu,
– predmetu, naravi ter obsegu in območju javno-zasebnega partnerstva,
– začetku in trajanju javno-zasebnega partnerstva,
– postopku izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– kraju, času in plačilnih pogojih za dvig razpisne dokumentacije,
– kraju, roku in pogojih za predložitev vlog,
– zahtevah glede vsebine vlog,
– pogojih, ki jih mora v skladu s predpisi izpolnjevati koncesionar in dokazilih o njihovem izpolnjevanju,
– pogojih za predložitev skupne vloge,
– merilih za izbiro najugodnejšega kandidata,
– naslov, datum in uro odpiranja vlog,
– roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru,
– o odgovorni osebi za dajanje informacij in
– druge navedbe.

Javni razpis vodi strokovna komisija, ki jo v skladu z 52. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) imenuje župan.
Komisija odloča z glasovanjem. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov komisije. Komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki je podlaga za izdajo sklepa o izbiri koncesionarja. Sklep o izbiri izda direktor občinske uprave Občine Ravne na Koroškem.
Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijska pogodba, ki jo v imenu koncedenta sklene župan. V koncesijski pogodbi se podrobneje uredijo vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem.

Koncedent si pridržuje pravico, da v primeru, da nobena od ponudb ni sprejemljiva, ne sklene koncesijske pogodbe z nobenim od ponudnikov.

Nadzor nad izvajanjem koncesije v skladu z določbami koncesijske pogodbe opravljajo organi koncedenta.
Koncesionar mora na vsako zahtevo koncedenta podati poročilo o opravljanju dejavnosti iz koncesijske pogodbe in dovoliti koncedentu vpogled v tisti del svojega poslovanja, ki se nanaša na predmet koncesije.
Koncesionar mora koncedentu za preteklo leto podati letno poročilo o izvajanju koncesije do 15. aprila, kar se podrobneje opredeli v koncesijski pogodbi.
Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršujejo pristojne inšpekcijske službe.

Koncesijsko razmerje preneha na naslednji način:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če je pogodbene stranke pod pogoji, navedenimi v pogodbi, ne podaljšajo,
– z razdrtjem.
Koncesijska pogodba se lahko razdre zlasti v primerih hujših kršitev koncesijske pogodbe, kot so neizvajanje koncesionirane dejavnosti oziroma njeno izvajanje v nasprotju z določili tega odloka ali koncesijske pogodbe, neizpolnjevanje predpisanih pogojev za izvajanje koncesionirane dejavnosti, neustrezno vzdrževanje objekta in neizpolnjevanje prevzetih obveznosti, določenih v razpisu in koncesijski pogodbi.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.

Z odkupom preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati koncesijsko dejavnost pred potekom časa trajanje koncesije, izvajanje koncesionirane dejavnosti pa prevzame koncedent. Način, obseg in pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncedent odvzame koncesionarju koncesijo ne glede na določila pogodbe:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem koncesije v za to določenem roku,
– če koncesionar dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju osnovnih dejavnosti na področju športa,
– zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev zakonskih predpisov in določil koncesijske pogodbe,
– če se koncesionar pri svoji dejavnosti ne drži predpisov in standardov ali navodil koncedenta,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija,
– v primeru stečaja koncesionarja.
Koncendent mora koncesionarju dati primeren rok za odpravo kršitev. Roki se določijo v koncesijski pogodbi.
Koncedent bo uveljavljal izločitveno pravico v primeru stečaja koncesionarja, skladno z 81. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

Uporabniki lahko ustanovijo svet uporabnikov, ki spremlja izvajanje koncesionirane dejavnosti in občasno koncedentu posreduje svojo oceno izvajanja koncesionirane dejavnosti.

Vstop v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja je možen samo s privolitvijo koncedenta. Možnost vstopa se natančneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.

Rok, v katerem bo koncesionar začel z izvajanjem javne službe po tem odloku, se določi s koncesijsko pogodbo.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.