Na podlagi 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, spremembe: Uradni list RS, št. 70/08 – ZVO-1B, 108/09) in 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 33. redni seji dne 28. 4. 2010 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986–2000 dopolnjen 2002 (Uradni list RS, št. 83/03), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja deponije komunalnih odpadkov na Tuncovcu pri Rogaški Slatini – za potrebe deponiranja industrijskih odpadkov (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje IPING d.o.o., v marcu 2010 pod številko projekta 28/2007.
Na deponiji je predvideno deponiranje nenevarnih industrijskih odpadkov s klasifikacijskimi številkami po Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08):
– 10 11 20 (Trdni odpadki iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka, ki niso navedeni po 10 11 19)
– 10 11 12 (Odpadno steklo, ki ni navedeno po 10 11 11).

OPPN obsega tekstualni del, grafični del in obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrt-a (Uradni list RS, št. 33/07, Spremembe: Uradni list RS, št. 70/08 – ZVO-1B, 108/09).
Tekstualni del obsega:
– Opis prostorske ureditve
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor
– Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
– Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
– Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– Rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– Način, vrsto in namen prenove naselja ali njegovega dela
– Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve
– Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
Grafični del obsega:

+--------------------------------------------------+----------+
|– Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela  |  M 1:5000|
|občinskega prostorskega načrta s prikazom lege    |          |
|prostorske ureditve na širšem območju             |          |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim|  M 1:1000|
|stanjem                                           |          |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji  |  M 1:5000|
+--------------------------------------------------+----------+
|– Zazidalna oziroma ureditvena situacija – končno |  M 1:1000|
|stanje                                            |          |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Zazidalna oziroma ureditvena situacija – 1. faza|  M 1:1000|
+--------------------------------------------------+----------+
|– Prikaz ureditev glede poteka omrežij in         |  M 1:1000|
|priključevanja objektov na gospodarsko javno      |          |
|infrastrukturo ter grajeno javno dobro            |          |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, |  M 1:1000|
|naravnih virov in ohranjanja narave               |          |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter       |  M 1:1000|
|varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,      |          |
|vključno z varstvom pred požarom                  |          |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Načrt parcelacije                               | M 1:1000.|
+--------------------------------------------------+----------+

Priloge obsegajo:
– Smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora
– Fotografije območja urejanja
– Okoljsko poročilo za Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za del območja deponije komunalnih odpadkov na Tuncovcu pri Rogaški Slatini – za potrebe deponiranja industrijskih odpadkov; Številka projekta: EK-08-265A; Odgovorni projektant: Dušan Kresnik, univ.dipl.biol. (št. odločbe okoljskega izvedenca: 35401-42/2004); Podjetje: KOVA d.o.o., Teharska cesta 4, 3000 Celje
– Hidrogeološko poročilo za potrebe izdelave obratovalnega monitoringa na novem odlagališču industrijskih odpadkov Tuncovec; Številka: J-II-30d/b7-3/251-c; Vodja: dr. Nina Mali, Podjetje: Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1001 Ljubljana
– Geološko geotehnično poročilo; Številka: 1461/2008; Odgovorni izdelovalec elaborata: Danilo Muhič, dipl. inž. grad. (G-1027); Podjetje: GPRO Danilo MUHIČ s.p., Razvanjska cesta 76, 2103 Maribor
– Hidrološko-hidravlična analiza Teršnice; Številka projekta: 23/07; Odgovorni projektant: Branko Skutnik, univ. dipl. inž. grad. (G-0246); Podjetje: Hidrosvet d.o.o., Projektiranje in tehnično svetovanje, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje
– Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami »OPPN za del območja deponije komunalnih odpadkov na Tuncovcu pri Rogaški Slatini-za potrebe deponiranja industrijskih odpadkov«; Številka projekta: 26/09a; Odgovorni projektant: Branko Skutnik, univ. dipl. inž. grad. (G-0246); Podjetje: Hidrosvet d.o.o., Projektiranje in tehnično svetovanje, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje
– Idejna zasnova Deponija industrijskih odpadkov Tuncovec; Številka projekta: 0811-1-3; Odgovorni projektant: Smiljan Dobnikar gr. teh. (G-9348); Podjetje: KALKEM, d.o.o., Podreča 115, 4211 Mavčiče
– Idejna zasnova izvedbe elektro kabelskega dovoda; Odgovorni projektant: Franc Terbovc inž. elt. (E- 0929); Podjetje: IPING d.o.o., Zdraviliški trg 13, 3250 Rogaška Slatina.

Območje OPPN zajema površine območja urejanja deponije komunalnih odpadkov na Tuncovcu pri Rogaški Slatini. Območje OPPN se nahaja med gozdom na zahodni in severni strani, potokom Teršnica na vzhodni strani in deponijo komunalnih odpadkov na jugu, ki je predvidena za sanacijo in zaprtje. Velikost območja OPPN je ca. 19985 m². Ureditveno območje zavzema zemljišča s parc. št.: 897 in 898 ter del 899 in del 817/6, k.o. Spodnje Sečovo. Območje je označeno v kartografskem delu. Sama deponija se nahaja na zemljiščih s parc. št. 897 in 898, k.o. spodnje Sečovo, ki merita skupaj ca. 18913 m2. Ostalo območje predstavlja območje rekonstrukcije obstoječe poti z infrastrukturnimi povezavami ter urejanju robnih pogojev deponije. Deponija nenevarnih industrijskih odpadkov se bo navezala na obstoječo deponijo komunalnih odpadkov z nasipom zato bo na manjšem delu tesnilni sloj segal izven območja urejanja na parc. št. 899, k.o. Spodnje Sečovo.

Vplivno območje bo v času gradnje in obratovanja objektov znotraj območja urejanja OPPN.

Deponija nenevarnih industrijskih odpadkov bo oddaljena 300 m zračne linije od najbližjih stanovanjskih objektov. Telo odlagališča ne bo v vidnem polju oken, balkonov in vhodnih vrat do 600 m oddaljenih objektov, kar je zagotovljeno z vegetacijo in obliko okoliškega terena.
Deponija je locirana zahodno od 5 m obvodnega pasu potoka Trešnica.
Deponija bo povezana s sosednjimi območji preko obstoječe dovozne makadamske poti, ki se rekonstruira v ustrezen profil z ekološkim odvajanjem meteorne vode.
Preko infrastrukture bo deponija z okolico povezana še z vodovodom in električnim vodom. Ostala infrastruktura je internega značaja in nima vplivov ali povezav na okolico.
Vpliv ureditev na okolico glede poplav je skladno s hidrološko-hidravlično analizo, ki jo je v juliju 2007 pod številko 23/07 izdelalo podjetje Hidrosvet d.o.o., zanemarljiv. Upoštevan je namreč 10 m obvodni pas pri katerem se gorvodno od deponije dvigne nivo vode le za 1 cm in še to zgolj na profilu P15.
Z doslednim upoštevanjem omilitvenih ukrepov podanih v Okoljskem poročilu za OPPN za del območja deponije komunalnih odpadkov na Tuncovcu pri Rogaški Slatini – za potrebe deponiranja industrijskih odpadkov; KOVA d.o.o., EK-08-265A, bodo vplivi na okolico zmerni in dopustni.

Glede na geološko geotehnično poročilo in hidrogeološko poročilo, so tla pod zgornjim slojem zemljine dokaj nepropustna za vodo. Zaradi tega je predvideno, da se zgornji sloj zemljine odrine in iz njega naredi nasipe.
Deponija se bo gradila v dveh delih (I in II faza), vsak od delov pa bo razdeljen na več polj. Prvi del bo sestavljen iz polja I, II, III, IV in V. Najprej se bo izdelal zunanji nasip in nasip med poljem I in III po katerem bo potekala servisna cesta. V začetku se bo popolnoma izdelalo polje I, ko se bo to zapolnilo do prve višine se bo izdelalo polje II in zapolnilo do prve višine. Naslednji korak bo izgradnja drugega nasipa okrog polja I in II (povišanje deponije) in zapolnitev povišanja deponije in končno prekritje zapolnjenega dela. Preden bo povišanje zapolnjeno, se bo zgradilo polje III, ko bo to zapolnjeno se bo zgradilo polje IV in nazadnje polje V. Preden bo polje V zapolnjeno, se bo zgradil drugi nasip na bokih polj (povišanje deponije) in zapolnilo povišanje in izvedlo prekritje zapolnjenega dela deponije.
Preden bo prvi večji del deponije zapolnjen, se bo pristopilo k izdelavi drugega dela deponije (polje VI in VII). Proces izdelave in polnjenja bo enak, najprej polje VI, nato polje VII, sledi povišanje in končno zapiranje deponije.
Izvedba dna deponije
Dno deponije se bo izvedlo skladno z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Na poravnano obstoječo zemljino, se najprej vgradi mineralna tesnilna plast. Tesnilna plast naj bo izvedena z vgradnjo gline v debelini minimalno 100 cm. Tesnilno plast iz gline je potrebno dobro kompaktirati, zbitost po Proctorju 95%. Propustnost vgrajene tesnilne plasti iz gline mora biti manjša od 10(na -9) m/s. Glina uporabljena za izvedbo tesnilne plasti mora imeti v laboratoriju dokazano propustnost manjšo od 10(na -10) m/s. V tesnilno plast bo vgrajena meteorna kanalizacija, ki bo namenjena odvodu meteorne vode s pripravljenih a ne izdelanih polj deponije.
Na mineralno plast naj bo položen zaščitni geotekstil kvalitete 200 g/m2, nato tesnilna PEHD folija debeline 2,5 mm, preko nje pa zaščitni geotekstil kvalitete 500 g/m2.
Naslednja plast naj bo drenažni sloj pod katerim naj bodo vgrajene drenažne cevi za odvod izcedne vode. Drenažni sloj naj bo izveden iz gramoza granulacije 16/32. Debelina drenažnega sloja mora biti minimalno 50 cm. Gramoz mora biti primerno zbit. Propustnost drenažnega sloja mora biti večja od 10(na -2) m/s.
Na drenažni sloj naj bo položen zaščitni geotekstil kvalitete 500 g/m2 s katerim bo preprečeno prehajanje sadre v drenažni sloj in s tem zamašitev drenažnega sloja.
Zbiranje izcedne vode
Po dnu deponije bo izveden drenažni sistem za odvod izcedne vode. Sistem za odvod izcedne vode se bo navezoval na črpališče, od koder se bo izcedna voda prečrpala v zbirni bazen. Sistem za odvod izcedne vode se bo gradil postopno sočasno z odpiranjem odlagalnih polj. V vzdolžni smeri odlagališča bo potekal glavni zbirni kanal. Zaradi boljšega izkoristka prostora bo dno deponije imelo v smeri S–J padec 0,5% proti J. Tako bo tudi glavni drenažni kanal imel padec 0,5%. Ob vsaki pregradi, ki ločuje polja bo na glavnem drenažnem kanalu revizijski jašek. Revizijski jaški bodo tudi omogočali postopno gradnjo drenažnega sistema. V vsakem odlagalnem polju bosta na levo in desno stran izvedena po en stranski krak drenažnega sistema. Naklon dna deponije v prečni smeri je ca. 5%, tak bo tudi naklon drenažnega kanala. Stranski drenažni kanal se bo zaključil z revizijskim jaškom. Zbirni vzdolžni drenažni kanal bo izveden z drenažno cevjo zadostne trdnosti in bo na prvem delu dimenzije DN300, na drugem delu pa DN250. Stranski kanali bodo dimenzije DN200. Sama sadra se zelo slabo odceja, zato je priporočljivo, da se poskuša s skupnim odlaganjem sadre in črepinj, in sicer tako, da bi črepinje predstavljale drenažo za izcedno vodo iz sadre.
Znano je, da se sadra slabo in počasi odceja ter da je po odlaganju za vodo dokaj nepropustna. Na odprtem delu zapolnjene deponije bo večji del izcedne vode dotekal preko slojev steklenih črepinj. Do zapiranja deponije je iz odprtega dela deponije ocenjena maksimalna količina izcednih vod ca. 10 m3/h (ta količina se pojavi dvakrat letno), oziroma 40 m3/dan. Do zapiranja deponije predvidevamo ca. 1000 m3 izcednih vod letno. Količina izcednih vod bo odvisna od površine odprte deponije.
Obdelava izcedne vode
Izcedne vode bodo dotekale v črpališče, od koder se bodo prečrpale v zbirni betonski bazen, koristnega volumna 200 m3. Zbrane izcedne vode se bodo kontrolirale in z njimi se bo ravnalo glede na kvaliteto. Predviden je odvoz z vakuumsko cisterno na čistilno napravo Steklarna Rogaška d.d.
Kolikor je višinska kota dna črpališča nižja od višine 100 letnih poplavnih voda + 50 cm, se mora črpališče nahajati znotraj varovalnega nasipa z višino gornjega roba 100 letne poplavne vode + 50 cm. Zbirni betonski bazen mora biti izveden vodo nepropustno. Višina vstopne/izstopne lopute mora biti vsaj na višini 100 letne poplavne vode + 50 cm.
Prekritje deponije
Prekritje deponije se bo izvedlo v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Deponirani odpadki predstavljajo nenevarne odpadke. Odpadki so anorganskega porekla, zato odplinjevanje deponije ni potrebno. Prav tako ni potrebno nad odpadki izvesti plast za odplinjanje.
Na poravnano površino odpadkov se bo najprej vgradila mineralna tesnilna plast. Tesnilno plast naj bo izvedena z vgradnjo gline v debelini minimalno 50 cm. Tesnilno plast iz gline je potrebno dobro kompaktirati, zbitost po Proctorju 95%. Propustnost vgrajene tesnilne plasti iz gline mora biti manjša od 10(na -9) m/s. Glina uporabljena za izvedbo tesnilne plasti mora imeti v laboratoriju propustnost manjšo od 10(na -10) m/s.
Na izvedeno mineralno tesnilno plast iz gline vgradimo drenažni sloj. Drenažni sloj izvedemo iz gramoza granulacije 16/32. Debelina drenažnega sloja mora biti minimalno 50 cm. Gramoz mora biti primerno zbit. Propustnost drenažnega sloja mora biti večja od 10(na -2) m/s.
Na drenažni sloj vgradimo rekultivacijsko plast. Za rekultivacijsko plast uporabimo zemljino in humus. Debelina rekultivacijske plasti mora biti minimalno 1 m. Rekultivacijsko plast primerno utrdimo. Površino rekultivacijske plasti zatravimo.
Kapa deponije v vzdolžni smeri predvidoma ne bo imela padca, v prečni smeri bo padec dvostranski, in sicer 5%.
Meteorne vode
V tesnilni plasti deponije bo izvedena meteorna kanalizacija, ki bo odvajala meteorno vodo s pripravljenih a ne izdelanih deponijskih polj. Meteorne vode z neizdelanih polj niso onesnažene. Voda iz polj bo odtekala preko jaška, ki se bo pred končno izvedbo polja prekril in voda s polja bo potem odtekala v drenažni sistem izcednih vod. Kanal bo speljan v črpališče meteornih vod, od koder se bo prečrpala v meteorno kanalizacijo.
Meteorna voda z dovozne ceste se bo po kanaleti ali muldi ob cesti vodila v peskolov in lovilec olja, od tu naprej pa v zadrževalni bazen meteornih vod.
Del meteorne vode z dovozne ceste se bo preko mulde vodil v obstoječi obcestni jarek, ki je priključen na obstoječi sistem meteornih vod komunalne deponije.
Na zunanji strani nasipov deponije bo izvedena kanaleta, ki bo zbirala meteorno vodo z obodnih nasipov in po zapiranju deponije tudi s temena deponije. Meteorne vode z obodnih nasipov in temena deponije niso onesnažene in se vodijo v zadrževalni bazen meteornih vod. Namen zadrževalnega bazena je ublažiti velike dotoke meteorne vode v potok Teršnica.
Ograditev deponije
Okrog deponije se bo postavila ograja iz betonskih stebričkov in žičnate mreže, ki bo preprečevala dostop nepooblaščenih oseb na deponijo. Ograja bo izvedena tako da bo skupno ograjena obstoječa komunalna deponija in nova deponija industrijskih odpadkov. Vhod bo obstoječ pri vstopu na komunalno deponijo. Ker bo za ograjo okrog deponije tudi dostopna pot na gozdne parcele, bodo na poteh, ki se odcepijo od dovozne poti, vgrajena vrata. Če bo lastnik želel na svojo parcelo, bo pri vratarju dobil ključ od vrat in bo lahko šel na svojo parcelo. Tak režim velja že sedaj, ko je zgrajena samo komunalna deponija in je dostop do določenih parcel možen samo preko deponije. Število lastnikov parcel za katero bo veljal ta režim, se z izgradnjo deponije industrijskih odpadkov ne bo povečal.
Plato za pranje vozil
Frekvenca dovoza odpadkov na deponijo ne bo velika. Dnevno se bodo na deponijo pripeljale tri do štiri traktorske prikolice odpadkov, tedensko pa še dva do trije kamioni črepinj. Zbirni bazen za izcedne vode se bo prekril z betonsko ploščo in na njej se bo uredil plato za pranje koles vozil, ki bodo odhajala z deponije. Sistem za pranje bo izveden z razpršilnimi šobami in priključen na vodovodni priključek deponije. Ko bo vozilo zapeljalo na plato, se bo avtomatsko odprla voda in kolesa vozila se bodo oprala. Voda od pranja koles bo odtekala v zbirni rezervoar izcednih vod.
Ureditev evidenc – tehtanje
Tehtanje količin dopeljanih odpadkov se bo izvajalo na obstoječi tehtnici komunalne deponije. Na deponiji ni predvideno stalno delovno mesto, je pa predviden manjši bivalni kontejner, kjer se bo nahajala dokumentacija in šofer vozila bo vsakokratno količino in vrsto odpadkov vpisal v evidenčno knjigo. Ravno tako se bo vodila evidenca o količini in eventuelno tudi kvaliteti odpeljane izcedne vode.
Upravljalec mora voditi vse evidence o odloženih odpadki in o izcednih vodah, ki so predpisane v Uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, spremembe: Uradni list RS, št. 98/07, 62/08, 53/09).
Monitoring
Upravljalec odlagališča mora v skladu z določili v Uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, spremembe: Uradni list RS, št. 98/07, 62/08, 53/09) izvajati sledeče meritve:
A) Meteorološki parametri:
– količina padavin,
– temperatura zraka,
– hitrost in smer vetra,
– zračno vlago in izhlapevanje.
B) Emisije snovi v zrak iz odlagališča:
– v času obratovanja je potrebno izvesti meritve imisije prašnih delcev na območju OPPN.
C) Emisija snovi pri odvajanju izcedne in onesnažene padavinske vode:
– parametri izcedne vode,
– parametre onesnažene padavinske vode.
D) Parametre onesnaženosti podzemne vode:
– višina gladine podzemne vode,
– parametri onesnaženosti podzemne vode.
Pogostost meritev mora biti v skladu z zgoraj navedeno uredbo.
E) Parametre hrupa:
– V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08) in Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, spremembe: Uradni list RS, št. 34/08, 109/09) je potrebno v poskusnem obratovanju na merodajnih imisijskih mestih izvesti prve meritve hrupa.

Pri gradnji je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja graditve objektov in urejanja deponij. Upoštevati je potrebno vse izsledke elaboratov in idejnih zasnov, ki so sestavni del OPPN. Mogoče so drugačne tehnične rešitve od predpisanih kolikor je zagotovljen enak nivo zanesljivosti in vplivov na okolje od opisanih s pogojem, da se z njimi strinjajo pristojni nosilci urejanja prostora, katere odstopanja tangirajo.

Dovoljena je gradnja vseh enostavnih in nezahtevnih objektov potrebnih za nemoteno funkcioniranje deponije v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo tovrstnih objektov.

Znotraj območja urejanja OPPN je dovoljeno postavljati ograje. Omogočen mora biti dostop do okoliških gozdov za potrebe njihovega izkoriščanja in vzdrževanja.

Območje se v največji možni meri zazeleni skladno z določili 7. člena in kot je prikazano v grafičnem delu OPPN – list 4 in 4b. Podrobnejše ureditve bodo definirane v projektni dokumentaciji.

Znotraj območja urejanja OPPN je potrebno upoštevati vso obstoječo in predvideno komunalno infrastrukturo.
Vsa križanja se morajo izvesti v skladu s predpisi, oziroma po pogojih upravljavcev. Pred gradnjo je potrebno obstoječe vode zakoličiti in določiti njihovo natančno lego. Detajlne rešitve se obdelajo v projektni dokumentaciji PGD, PZI.
Možna so odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na koncept ostalih rešitev.
Deponija bo imela priključek na cesto, vodovod in elektriko.
Za deponijo industrijskih odpadkov se bo v največji možni meri koristila infrastruktura obstoječe komunalne deponije.
Za potrebe nove deponije se bo izvedel vodovodni priključek DN25 na jugu nove deponije. Priključek se bo izvedel iz glavnega vodovodnega voda, ki poteka po trenutno kolovozni poti in je namenjen napajanju dela vasi Tuncovec. Glavni vod bo potrebno na S delu nove deponije prestaviti na obstoječo kolovozno pot, tako da ne bo prečkal roba deponije. Voda iz vodovoda se bo uporabljala za pranje koles vozil, ki zapuščajo deponijo in ostale potrebe deponije. Poraba vode iz vodovoda bo ca. 1 m3 na dan.
Za potrebe nove deponije bo potrebno izvesti dovod električne energije. Ocenjena priključna moč je ca. 15 kW. Električni priključek se bo izvedel iz obstoječega dovoda na komunalno deponijo po trasi rekonstruirane dovozne ceste.
Za dostop do deponije se bo koristila obstoječa dovozna cesta na komunalno deponijo, ki je trenutno asfaltirana 50 m naprej od čistilne naprave. Za potrebe dovoza na novo deponijo industrijskih odpadkov se bo preuredila obstoječa kolovozna pot. Niveleta ceste bo ca. 0,5 m višja od obstoječega kolovoza. Cesta bo asfaltirana, širina cestišča bo 3,5 m. Ob robu cestišča se bo izvedla asfaltna mulda ali kanaleta za odvod meteorne vode. Dolžina nove asfaltene ceste bo ca. 210 m. Asfaltiran bo tudi del cestišča od platoja za pranje vozil do nove asfaltne ceste.

Znotraj obravnavanega območja ni evidentiranih objektov ali območij kulturne dediščine.

Za pripravo OPPN je bilo izdelano okoljsko poročilo, ki je sestavni del OPPN v katerem so določeni omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno v največji mogoči meri upoštevati.

Območje urejanja OPPN leži izven posebnega varstvenega območja (območja Natura 2000) (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04, spremembe: Uradni list RS, št. 110/04, 59/07, 43/08) in izven območja neposrednega in daljinskega vpliva na posebno varstveno območje, niti ne leži na zavarovanem območju.
Na območju urejanja je bil ugotovljen obstoj več na vodno okolje vezanih habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju in habitatov zavarovanih vrst.
Za zmanjšanje škodljivih vplivov izvedbe plana na ohranjanje ugodnega stanja prednostnih habitatnih tipov in zavarovanih vrst, se izvede naslednji omilitveni ukrep: Urediti je potrebno nadomestni habitat. Predlaga se, da se nadomestni habitat uredi na vzhodni strani potoka Teršnica, vzdolž predvidene in obstoječe deponije, kot je razvidno v grafičnem delu OPPN – list 6. Lahko pa se nadomestni habitat uredi tudi na drugem primernem zemljišču v bližini. Površina nadomestnega habitata naj bo ca. 1 ha. Na njem je potrebno zagotoviti močvirni biotop za dvoživke. Predvidi naj se zasaditev s črno jelšo in vrbami (npr. Salix aurita, Salix cinerea) ter v podrast prenese tudi podzemne dele posameznih vrst iz območja OPPN (še posebej poletnega velikega zvončka in vodne perunike). Nadomestna površina mora biti vzpostavljena in funkcionalna pred pričetkom del na območju predvidene deponije. Pri ureditvi nadomestnega habitata naj sodeluje strokovnjak – biolog z izkušnjami.

Ureditveno območje OPPN se nahaja izven vodovarstvenega območja.
Ob vzhodnem robu območja urejanja OPPN poteka potok Teršnica, ki spada med vodotoke II. reda. Objekti so od vodotoka odmaknjeni v skladu s predpisano vrednostjo več kot 5 m. Na priobalnem in vodnem zemljišču niso predvideni posegi razen iztoka prečiščene meteorne vode in ukrepov za zagotovitev poplavne in erozijske varnosti.
Zaradi izgradnje novih objektov in prometnih površin ni pričakovati vplivov na nivo podtalne vode. Za zavarovanje podtalnice so predvideni naslednjimi ukrepi:
Preprečeno mora biti odvajanje odpadnih vod v naravo brez predhodnega čiščenja.
Odvod padavinskih voda iz cestišča in utrjenih površin mora biti izveden po vodotesni kanalizaciji preko objektov predčiščenja (peskolovi, lovilci olja in zadrževalnika) v potok Teršnica. Na lokaciji novega odlagališča bodo nastajale izcedne vode, ki se bodo iz aktivnih odlagalnih polj zbirale v poseben, ločen kanalizacijski vod, vod bo speljan v zbirni bazen, kjer se bodo te odpadne vode zbirale in nato odvažale na dodatno čiščenje v Steklarno.
Pri gradnji je dovoljeno uporabljati samo takšne materiale, ki kasneje ne morejo ogroziti podtalnice.
V času gradnje odlagališča je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev. Enaki ukrepi so potrebni za delovne stroje na odlagališču med njegovim obratovanjem.
Že v času gradnje odlagališča ga je potrebno v čim večji meri prekrivati s pomičnimi folijami, da se zmanjša infiltracija padavin v telo odlagališča in s tem količina izcednih vod. Zaključene boke odlagališča je treba čim prej prekriti in rekultivirati ter tako zmanjšati količino vode, ki pronica skozi odlagališče.
Gradbeni stroji na izkopu odlagališča in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibna. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven območja OPPN.
Posledica gradbenih del v nobenem primeru ne sme biti zasutje struge potoka Teršnica.
V začetni fazi odlaganja odpadkov direktno na tesnjeno dno je potrebno preprečiti, da bi med prelaganjem odpadkov in kompaktiranjem mehanizacija poškodovala ali predrla tesnjeno dno.
Vse meteorne vode, ki se stekajo z obstoječe in razširjene deponije, je potrebno zajeti v ustrezno dimenzioniranih in redno vzdrževanih usedalnikih. Vode s pralne ploščadi so lahko speljane v vodotok le preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj.
Za kontrolo stanja voda v območju odlagališča je potrebno izdelati še kontrolne jaške izven ograde odlagališča.
Odvajanje padavinskih vod je potrebno urediti tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, spremembe: Uradni list RS, št. 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred izlivom v vode.
Iztočna glava odpadnih vod v vodotok mora biti načrtovana tako, da ne bo segala v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti brežina ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Način izvedbe iztoka mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja obdelan in prikazan v tekstu in risbah.

Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna.
Ureditve predvidene z OPPN ne bodo vplivale na geološko strukturo tal. Prisotni bodo vplivi na pedološke značilnosti tal zaradi odstranitve vrhnje plasti tal in njenega začasnega deponiranja. Do večjih vplivov med pripravljalnimi deli lahko pride zaradi možnega onesnaževanja rodovitne plasti tal pri njenem odstranjevanju in deponiranju, ki ga povzročajo gradbeni stroji. Zato je treba zagotoviti tehnično brezhibnost vozil, ki se bodo uporabljala na območju OPPN.
Zagotoviti je treba ustrezno tesnjenje dna odlagališča, da se prepreči emisije v tla in podtalje.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti izsuševanju obstoječe močvirne površine. Obstaja možnost, da sta voda in blato kontaminirana z izcedno vodo iz obstoječe deponije. Vodo in blato z močvirnih površin je potrebno pred začetkom del analizirati in zagotoviti ustrezno ravnanje z njima.
Poseganje v tla naj se izvaja le na območju OPPN, razen pri urejanju robnih navezav na obstoječo deponijo komunalnih odpadkov in rekonstrukcijo dovozne ceste ter ureditvijo infrastrukturnih vodov.
Humus z območja gradnje se odstrani in deponira za kasnejšo sanacijo in rekultivacijo.
Nasipe na deponiji je potrebno takoj po končanem planiranju in zasutju s plodno zemljo in zatraviti.
V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati. Snovi je treba ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam.

Ureditveno območje OPPN, je glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, spremembe: Uradni list RS, št. 34/08, 109/09), v IV. območju varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven hrupa 75 (dBA) podnevi in 65 (dBA) ponoči. Glavni izvor bodo predstavljali delovni stroji med izgradnjo in obratovanjem deponije. Hrupna gradbena dela se lahko izvajajo med 6. in 18. uro. Obvezna je uporaba brezhibnih in s predpisi skladnih delovnih strojev.

Na onesnaženost zraka bodo v fazi gradbenih del vplivala dela pri izkopu in dovozu materiala. Vpliv bo intenzivnejši, če se bodo dela izvajala v vetrovnem in sušnem obdobju. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil v času pripravljalnih del in gradnje bodo prisotne obremenitve zraka s prašnimi delci ter izpušnimi plini vozil. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.

V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, spremembe: Uradni list RS, št. 41/04 – ZVO-1, 50/04 (62/04 popr.), 34/08).
V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
Nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki.
Med obratovanjem deponije je dovoljeno odlagati zgolj tiste vrste odpadkov za katere je načrtovana.

Območje urejanja OPPN se nahaja na območju, ki je plansko predvideno kot območje za odlaganje odpadkov. V naravi zemljišče ni izkoriščeno v kmetijske namene in predstavlja zaraščeno močvirno zemljišče.

Znotraj območja urejanja OPPN naj se na novo nastali gozdni rob zasadi z avtohtonimi grmovnicami. V gozd in na gozdni rob ni dovoljeno odlagati odkopane zemlje. Drevje se lahko poseka po pridobitvi dovoljenja za gradnjo. V gozd se lahko posega zgolj znotraj območja urejanja OPPN. Čas sečnje oziroma izvajanja del je treba prilagoditi tako, da ne bo motilo ptic pri gnezdenju ter drugih živali pri paritvi in vzreji mladičev. Pred posekom drevja naj drevesa za posek označi pooblaščena organizacija - Zavod za gozdove Slovenije.

Ureditveno območje zajema severovzhodni del deponije komunalnih odpadkov in ni del naselja ali dela naselja. OPPN ne obravnava prenove naselja ali njegovega dela.

Ministrstvo za obrambo nima smernic s področja obrambe, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN.

Del obravnavanega območja je poplavno ogrožen, kar je razvidno v grafičnem delu list št. 7 – Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom. Za območje so izdelane strokovne podlage s področja upravljanja z vodami. Izdelana je Hidrološko – hidravlična analiza Teršnice; Številka projekta: 23/07 in Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami; Številka projekta: 26/09a, Hidrosvet d.o.o., ki ocenjuje poplavno ogroženost na območju predvidene deponije. Iz analize je razvidno, da je na južnem robu območja obdelave višina 100 letnih poplavnih voda 221,69 m nadmorske višine, ki ostaja po predvidenem posegu enaka. Na severnem robu območja obdelave znaša višina 100 letnih poplavnih voda 223,23 m nadmorske višine po predvidenem posegu pa 223,24 m nadmorske višine. Okrog deponije je predviden zemeljski nasip, ki varuje deponijo pred učinki poplav, s koto zgornjega robu 225 m nadmorske višine. Zgornji rob varovalnega nasipa mora segati vsaj 50 cm nad koto 100 letnih poplavnih voda. Vsako odlagalno polje mora biti iz notranje strani prevlečeno z ustrezno zaščitno folijo, ki bo onemogočala iztok izcednih vod in s tem kontaminiranje podtalnice. Zbirni betonski bazen mora biti izveden vodo nepropustno. Višina vstopne/izstopne lopute mora biti vsaj na višini 100 letne poplavne vode + 50 cm. Glede na rezultate analize se ocenjuje, da predvidena deponija z upoštevanjem 10 metrskega pasu in ustrezno utrditvijo brežin ne poslabšuje razmer na tem območju, prav tako pa niso poslabšane razmere na mestu obstoječe deponije komunalnih odpadkov Tuncovec. Na osnovi hidravličnih računov je pri pripravi OPPN upoštevan 10 metrski obvodni pas, ker se s to varianto ohranja na desnem bregu Teršnice večji pretočni profil ob nastopu visokih voda in se z ureditvijo ne poslabšujejo poplavne razmere. 10 metrski obvodni pas se lahko uporablja za transportne poti za potrebe deponije ter za vzdrževanje vodotoka.
Vsi predvideni objekti, ki se nahajajo znotraj območja urejanja morajo pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje, skladno s 150. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, spremembe: Uradni list RS, št. 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08).
Ob predvidenih ureditvah je zagotovljena poplavna varnost predvidenih objektov s povratno dobo 100 let.
Pri načrtovanju v sklopu OPPN je potrebno upoštevati, da pri vodotokih 2. reda sega meja priobalnega zemljišča 5.0 m od meje vodnega zemljišča kar je prikazano v grafičnem delu (list št. 4 in 4b – Ureditvena situacija).

Na obravnavanem območju ni zaznati erozivnosti.

Na obravnavanem območju je na povoznih površinah mogoče razlitje olj. Pri izvedbi mora biti zagotovljeno prestrezanje teh snovi s kanaletami in lovilci olj.
Shranjevanje odcedne vode s površine namenjene deponiranju do odvoza v čistilno napravo mora biti urejeno v nepropustnem zadrževalniku.

Obravnavano območje se nahaja po karti potresne nevarnosti v VII. stopnji EMS. Vsi objekti morajo biti grajeni tako, da so varni glede na predvideno ogroženost.

Območje urejanja OPPN se nahaja izven naselja in ni potrebe po objektih za zaklanjanje.

Skladno s Pravilnikom o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, spremembe: Uradni list RS, št. 66/06 Odl. US: U-I-202/05-11, 132/06) predvidena deponija ne spada med požarno zahtevne objekte oziroma ureditve in zato izdelava požarne študije ni potrebna. Deponiran material in material za zasipanje nista gorljiva, tako da predvidena deponija ne predstavlja nobene požarne nevarnosti za okolje. V primeru požara v okoliški naravi ta na deponijo zaradi negorljivih materialov ne bo imel vpliva oziroma ne bo povzročal nevarnosti. Posebni ukrepi zato niso potrebni. Ne glede na to je ob vhodu na deponijo predviden en hidrant.
Ureditve za varstvo pred požarom lahko v projektni dokumentaciji odstopajo od rešitev prikazanih v OPPN, če je zagotovljena drugačna rešitev skladno z zakonodajo, ki zagotavlja varstvo pred požarom tako za predvideno novogradnjo, kot tudi okolico.

Odlagališče industrijskih odpadkov Tuncovec se bo gradilo v dveh fazah. V prvi fazi bo zgrajena vsa infrastruktura in pet odlagalnih polj. Transportna pot bo izvedena po nasipu med petim in šestim poljem (med prvo in drugo fazo gradnje), zunanjem nasipu proti potoku Teršnici in predelnem nasipu med prvim in tretjim poljem. Ko bo vozilo odložilo odpadke, bo zapeljalo preko platoja za pranje vozil in zapustilo območje deponije. Ko bo prva faza deponije zapolnjena, se bo pričelo z odlaganjem odpadkov na med tem časom zgrajeno drugo fazo. Transportna pot bo potekala po obodnem nasipu druge faze, po nasipu med petim in šestim poljem (med prvo in drugo fazo gradnje) in naprej po novo zgrajeni poti proti platoju za pranje.

Vse stacionaže in dimenzije se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev ± 2.00 m v horizontalnih in vertikalnih gabaritih. Pri gradnji podzemnih infrastrukturnih vodov in njihovih prestavitvah so dovoljena tudi večja odstopanja, če z njimi ni onemogočeno končno stanje deponije in koncept delovanja deponije.
Ostala večja odstopanja so izjemoma dovoljena ob soglasju Občine Rogaška Slatina, projektanta prostorskega akta in pristojnih nosilcev urejanja prostora, katere odstopanje tangira. Če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz cestnega, prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
Kapacitete ureditev lahko odstopajo, če so izvedene znotraj predpisanih gabaritov ureditev in je zagotovljeno varstvo okolja in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

OPPN bo veljal dokler bo deponija v obratovanju, razen če bo v tem času spremenjen, dopolnjen ali ukinjen z drugim prostorskim aktom. Po prenehanju obratovanja deponije (zapolnitev kapacitet) je za območje treba izdelati načrt zapiranja oziroma renaturalizacije.

Razmerja med občino in investitorji za komunalno opremo zemljišč, se uredijo v urbanistični pogodbi.
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– promet med gradnjo in rekonstrukcijo cest in objektov organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju;
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;
– pred začetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje obstoječe infrastrukture;
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej;
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav;
– zavarovati gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov ter nemoten odtok vode;
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– o pričetku del oziroma gradnje obvestiti vse upravljavce, katerih objekti in naprave so s predvidenim posegom tangirani.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST DIN 14090,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, spremembe: Uradni list RS, št. 83/05).

OPPN je na vpogled na Občini Rogaška Slatina. OPPN, razen njegovih prilog, pripravljavec z dnem njihove uveljavitve posreduje ministrstvu pristojnem za urejanje prostora in krajevno pristojni upravni enoti.

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Ureditve, ki so potrebne za funkcioniranje obravnavanega območja in se nahajajo izven območja urejanja UN, se urejajo skladno z določbami tega odloka.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.