Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2010.

Ta zakon določa vrste denarnih prejemkov, subvencij in plačil (v nadaljnjem besedilu: pravica iz javnih sredstev), o katerih se odloča po tem zakonu, meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so odvisne od materialnega položaja, enoten način ugotavljanja materialnega položaja, višino določenih pravic iz javnih sredstev in postopek njihovega uveljavljanja.

Pravice iz javnih sredstev po tem zakonu se uveljavljajo po načelih enotnosti, pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in po načelu spoštovanja človekovega dostojanstva.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. izvajalka ali izvajalec (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) – vrtec pri znižanju plačila vrtca; vzgojno-izobraževalni zavod pri subvenciji malice za učence in dijake in pri subvenciji kosila za učence; prevoznik pri subvenciji prevozov za dijake in študente; lastnik stanovanja pri subvenciji najemnine neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega najemnega stanovanja, bivalne enote; najemnik pri subvenciji tržnega najemnega ali hišniškega stanovanja; izvajalec socialnovarstvenih storitev pri oprostitvi plačil socialnovarstvenih storitev; občina pri prispevku k plačilu sredstev, namenjenih plačilu družinskega pomočnika;
2. upravičenka ali upravičenec (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) – oseba, ki je upravičena do posamezne pravice iz javnih sredstev sama ali skupaj z drugimi osebami;
3. pravica iz javnih sredstev – pravica, ki je odvisna od materialnega položaja osebe, o kateri po tem zakonu odločajo centri za socialno delo in ki se izplačuje iz proračuna države ali lokalne skupnosti;
4. oseba – oseba, katere materialni položaj se upošteva po tem zakonu in je stranka v postopku;
5. vlagateljica ali vlagatelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) – oseba, ki vloži vlogo za uveljavljanje pravice iz javnih sredstev, do katere je upravičena sama ali skupaj z drugimi osebami oziroma je na vlogi navedena kot vlagatelj;
6. štipendistka ali štipendist (v nadaljnjem besedilu: štipendist) – upravičenec do državne štipendije in upravičenec do Zoisove štipendije, če prejema tudi dodatek glede na dohodek v družini;
7. program – vzgojni, izobraževalni ali študijski program.

(1) Pravica iz javnih sredstev se dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa ta zakon, in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico.
(2) Višina pravice iz javnih sredstev je določena s predpisi, ki urejajo posamezno pravico iz javnih sredstev, če ni s tem zakonom določeno drugače.

Centri za socialno delo odločajo po tem zakonu o pravici do naslednjih denarnih prejemkov:
1. otroškega dodatka po zakonu, ki ureja družinske prejemke (v nadaljnjem besedilu: otroški dodatek);
2. denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v nadaljnjem besedilu: denarna socialna pomoč);
3. varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v nadaljnjem besedilu: varstveni dodatek);
4. državne štipendije po zakonu, ki ureja štipendiranje (v nadaljnjem besedilu: državna štipendija).

Centri za socialno delo odločajo po tem zakonu o pravici do naslednjih subvencij in plačil:
1. znižanju plačila za programe vrtcev po zakonu, ki ureja predšolsko vzgojo (v nadaljnjem besedilu: znižano plačilo vrtca);
2. dodatni subvenciji malice za učence in dijake po zakonu, ki ureja šolsko prehrano (v nadaljnjem besedilu: subvencija malice za učence in dijake);
3. subvenciji kosila za učence po zakonu, ki ureja šolsko prehrano (v nadaljnjem besedilu: subvencija kosila za učence);
4. subvenciji prevozov za dijake in študente po zakonu, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, in po zakonu, ki ureja visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: subvencija prevozov za dijake in študente);
5. oprostitvi plačil socialnovarstvenih storitev po zakonu, ki ureja socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev);
6. prispevku k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: prispevek k plačilu družinskega pomočnika);
7. subvenciji najemnine neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega najemnega stanovanja, bivalne enote, tržnega najemnega in hišniškega stanovanja po zakonu, ki ureja stanovanjska razmerja (v nadaljnjem besedilu: subvencija najemnine);
8. pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev);
9. pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za državljane Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovanci iz drugega naslova po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje).

Denarne prejemke iz 5. člena tega zakona vlagatelj uveljavlja po naslednjem vrstnem redu:
1. otroški dodatek;
2. denarna socialna pomoč;
3. varstveni dodatek;
4. državna štipendija.

(1) Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda iz prejšnjega člena, ga center za socialno delo opozori na vrstni red in na posledice njegovega neupoštevanja.
(2) Če vlagatelj kljub opozorilu na vlogi uveljavlja denarni prejemek iz 5. člena tega zakona v nasprotju z vrstnim redom iz prejšnjega člena, ga center za socialno delo upošteva v višini, kot če bi bil ta denarni prejemek dodeljen.
(3) Obličnost in rok za opozorilo, navedeno v prejšnjem odstavku, določi minister, pristojen za socialno varstvo, v podzakonskem aktu, ki bo sprejet za izvedbo zakona.

Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje.

(1) Poleg vlagatelja se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo naslednje osebe:
1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti;
2. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu.
(2) Če je vlagatelj oseba iz 2. točke prejšnjega odstavka, se poleg njega pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo:
1. starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo, in oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti;
2. bratje in sestre oziroma pastorki, ki so jih osebe iz prejšnje točke dolžne preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.
(3) Če starši vlagatelja iz prejšnjega odstavka ne živijo v zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti oziroma v registrirani istospolni partnerski skupnosti, se pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja upošteva le tisti izmed staršev kot se starši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo. Upošteva se tudi oseba, s katero tisti od staršev, kot se starši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo, živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(4) Domneva se, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko oseba izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti, tako da dokazuje, da ne živi v zunajzakonski skupnosti.
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka mora center za socialno delo sam rešiti predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti.
(7) Za enostarševsko družino po tem zakonu se šteje skupnost enega izmed staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem prejemkov za preživljanje ne prejema ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema.
(8) Če je vlagatelj iz drugega odstavka tega člena poročen ali živi v zunajzakonski skupnosti ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo:
1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
2. oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,
3. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu.
(9) Če se starši skladno s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, sporazumejo, da imajo oziroma obdržijo varstvo in vzgojo otroka, se otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva pri tistem izmed staršev, kot se sporazumejo starši. Če se starši o tem ne sporazumejo, se otrok upošteva pri tistem izmed staršev, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka se ob skupnem varstvu in vzgoji otroka višina minimalnega dohodka za otroka določi v polovični višini merila, ki mu pripada skladno z določbami zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
(10) Samska oseba je vlagatelj po tem zakonu, kadar se pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja po tem zakonu ne upoštevajo druge osebe.
(11) Za potrebe ugotavljanja upravičenosti do subvencije najemnine se upoštevajo najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi.

Pri ugotavljanju materialnega položaja osebe se ne upoštevajo naslednje osebe:
1. otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
2. otroci in pastorki, ki se poročijo ali živijo v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka;
3. zakonec osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze;
4. polnoletna oseba, dokler so jo starši skladno s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, dolžni preživljati in ki v življenjski skupnosti zaradi nasilja v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo postopki skladno s predpisi, ki urejajo nasilje v družini, ni več dejansko povezana z njimi;
5. osebe, ki so v institucionalnem varstvu in so delno ali v celoti oproščene plačila storitve, razen kadar uveljavljajo oprostitev plačila te storitve;
6. rejenci.

(1) V dohodek, ki se upošteva, se štejejo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer:
1. obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine;
2. pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane skladno z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb ter dodatne starostne pokojnine na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
3. dohodki, razen povračil stroškov, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka;
4. preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, do višine minimalnega dohodka, ki bi osebi pripadala po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, če ne bi imela drugih dohodkov;
5. nagrada skrbniku skladno z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;
6. plačilo dela rejniku, ki se izplačuje iz proračuna skladno z zakonom, ki ureja rejniško dejavnost;
7. starševski dodatek;
8. otroški dodatek;
9. denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč;
10. varstveni dodatek;
11. državne štipendije, zmanjšane za znesek, ki je enak dodatku za bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča, dodatku za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu, dodatku za učni oziroma študijski uspeh, dodatku za štipendiste s posebnimi potrebami ter dodatku za vrsto in področje izobraževanja;
12. dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji;
13. dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje;
14. dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ;
15. rente iz življenjskega zavarovanja po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
16. veteranski dodatek po zakonu, ki ureja področje vojnih veteranov;
17. invalidski dodatek in družinski dodatek po zakonu, ki ureja področje vojnih invalidov ter nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
18. sredstva za nego in pomoč in druge oblike denarnih nadomestil, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja;
19. prejemki za delo pripornikov in obsojencev;
20. pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke;
21. pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje sta skladna z zakonom, ki ureja ustanove, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke;
22. plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah po uradni metodologiji Evropske unije za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki so namenjena vodenju knjigovodstva v povezavi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena z zakonom, ki ureja dohodnino;
23. dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje upoštevajo tudi naslednji dohodki:
1. drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede nato, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen tistih, ki jih kot izjeme določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke;
2. dediščine;
3. volila;
4. darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom;
5. dobitki od iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo;
6. izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki ureja zavarovalništvo, ne določa kot obvezna zavarovanja.
(3) Podrobnejšo opredelitev podatkov o dohodkih iz 1. točke prvega odstavka tega člena, ki jih zagotavlja Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Durs), določi minister, pristojen za socialno varstvo, ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance.
(4) Najemnina kot dohodek iz 1. točke prvega odstavka tega člena se upošteva najmanj v višini neprofitne najemnine za primerljivo stanovanje ali stanovanjsko hišo (v nadaljnjem besedilu: stanovanje) v občini, kjer to stanovanje leži.
(5) Neprejemanje prejemkov iz 4. točke prvega odstavka tega člena se ugotavlja zlasti s predlogom za izvršbo, potrdilom sodišča o njegovi vložitvi ali s sklepom o izvršbi ali z dokazilom o neuspeli izvršbi ali s potrdilom pristojnega ministrstva, da je začel teči postopek za izterjavo iz tujine.
(6) Če v primeru iz 18. točke prvega odstavka tega člena oseba dokaže, da nego in pomoč nudi v nižji vrednosti, se kot dohodek upošteva višina sredstev v tej vrednosti.
(7) Dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov.
(8) Do pravic iz javnih sredstev po tem zakonu ni upravičena oseba, ki je neutemeljeno opustila uveljavljanje pravice do dohodkov iz prvega odstavka tega člena, razen pravic po tem zakonu, ki bi vplivali na socialno-ekonomski položaj te osebe ali drugih oseb, ki se poleg nje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, kljub temu pa se pri uveljavljanju pravic po tem zakonu upoštevajo njeni dohodki in premoženje.

(1) Pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev se dohodek zmanjša za:
1. izplačane preživnine; sredstva, ki jih od osebe (kot preživninskega zavezanca) izterja preživninski sklad iz naslova izplačanega nadomestila preživnine oziroma sredstva, ki jih je oseba sama plačala skladu iz tega naslova za leto, v katerem se upošteva dohodek pri uveljavljanju pravic po tem zakonu; in za druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova;
2. periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov.
(2) Periodični dohodki iz 2. točke prejšnjega odstavka so: plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.
(3) Oseba mora prenehanje prejemanja dohodkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena dokazati.

(1) Če je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75% bruto minimalne plače.
(2) Ob boleznih, invalidnosti ali drugih osebnih okoliščinah, na katere oseba ni mogla vplivati oziroma jih ni mogla preprečiti, zaradi česar kmetijsko oziroma gozdno zemljišče ni obdelovano, se šteje, da dohodka iz kmetijske dejavnosti ni oziroma ni bilo, če oseba dokaže, da dohodka s prodajo ali z oddajo v najem ali zakup kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ali drugi pravni ali fizični osebi ni mogla pridobiti.
(3) Nezmožnost obdelovanja zemljišča iz prejšnjega odstavka ugotavlja invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Starost nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške se šteje za utemeljen razlog uveljavljanja nezmožnosti obdelovanja zemljišča.

(1) Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu, razen dohodkov iz 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki se upoštevajo skladno s 3. točko prvega odstavka 16. člena tega zakona in skladno s tretjim odstavkom 16. člena tega zakona. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se dohodek upošteva na način in glede na obdobje, določeno skladno z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
(2) Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev se primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega, znano v januarju tekočega leta, v primerjavi z januarjem prejšnjega leta. Tekoči dohodki se ugotavljajo na podlagi podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka. Če podatki iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka niso na voljo, se upoštevajo podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.
(4) Tekoči dohodki iz prejšnjega odstavka so dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge, preračunani na letno raven.
(5) Podrobnejši način upoštevanja dohodkov po tem zakonu določi minister, pristojen za socialno varstvo.

(1) Dohodek, ugotovljen po prejšnjih členih, se poveča za fiktivno ugotovljen dohodek v višini:
1. posredno ugotovljenega dohodka in prejemka, ko se ugotovi, da oseba v določeni višini plačuje za blago ali storitve, česar z ugotovljenim dohodkom ne bi zmogla;
2. fiktivno določenega dohodka zaradi upoštevanja premoženja skladno z 19. členom tega zakona;
3. pravice iz javnih sredstev, do katere je oziroma bi bila oseba upravičena, če jo je oziroma bi jo skladno z vrstnim redom iz 7. člena tega zakona uveljavljala pred uveljavljanjem pravice iz javnih sredstev, ki jo uveljavlja;
4. denarne socialne pomoči, ki bi jo prejemala oseba iz 10. člena tega zakona, če pri njej ne bi bil ugotovljen krivdni razlog skladno z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
(2) Določba 2. in 4. točke prejšnjega odstavka ne velja pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(3) Dohodki iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena se upoštevajo na letni ravni, razen pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, ko se ti dohodki upoštevajo po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke.
(4) Pri upoštevanju državne štipendije po 3. točki prvega odstavka tega člena se upošteva višina državne štipendije, kot je določena v 11. točki prvega odstavka 12. člena tega zakona.

(1) V premoženje osebe se šteje:
1. nepremično premoženje;
2. osebna in druga vozila;
3. vodna plovila;
4. lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug;
5. vrednostni papirji;
6. denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika;
7. drugo premično premoženje.
(2) Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja iz 1. točke prejšnjega odstavka se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je 2-kratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se velikost primernega stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin.
(3) Podatki o lastnikih premoženja iz prvega odstavka tega člena, razen premoženja iz 6. in 7. točke, se pridobivajo iz javnih zbirk podatkov in dokazil, ki jih predloži oseba. Kot vrednost premoženja iz 2., 3., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka se upošteva primerljiva tržna vrednost istovrstnega premoženja. Vrednost tega premoženja se ugotavlja na način, kot ga podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
(4) Pri vrednostnih papirjih iz 5. točke prvega odstavka tega člena, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in njihova tržna vrednost ni znana, se upošteva njihova knjigovodska vrednost.

(1) V premoženje se ne štejejo:
1. stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja;
2. osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb;
3. premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače;
4. premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni najem ali poslovni najem (leasing);
5. predmeti, ki so po predpisu, ki ureja izvršbo, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine;
6. poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalne plače;
7. kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja;
8. sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se šteje, da oseba, ki uveljavlja oprostitev plačila socialnovarstvene storitve, dejansko prebiva v stanovanju, katerega lastnik je.

Premoženje se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva po tem zakonu na dan vložitve vloge, razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije. Če med vložitvijo vloge podatek o tej obrestni meri še ni na voljo, se upošteva podatek za predpreteklo leto.

Kadar se skladno s tem zakonom upošteva povprečni mesečni dohodek na osebo, se ta izračuna tako, da se skupni dohodek oseb, izračunan skladno z določbami III. poglavja tega zakona, deli s številom oseb in številom 12.

(1) Meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se določijo glede na povprečno mesečno plačo po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost na zaposlenega v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v koledarskem letu pred letom vložitve vloge (v nadaljnjem besedilu: neto povprečna plača), razen če ni z drugim zakonom določeno drugače. Če neto povprečna plača za preteklo koledarsko leto še ni na voljo, se upošteva neto povprečna plača za predpreteklo leto.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pravice po tem zakonu, ki se določijo glede na neto povprečno plačo, na podlagi vloge, vložene v mesecu določitve neto povprečne plače za preteklo leto, določijo glede na neto povprečno plačo za predpreteklo leto.

(1) Pravico do otroškega dodatka ima eden izmed staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke.
(2) Otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša mesečno:

(3) Za prvega otroka iz prejšnjega odstavka se šteje starejši otrok v družini.
(4) Minister, pristojen za socialno varstvo, vsako leto v mesecu marcu določi nominalne meje dohodkovnih razredov za preteklo koledarsko leto.

(1) Do državne štipendije so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki so starejši od 18 let in izpolnjujejo druge pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 64% neto povprečne plače na osebo v istem obdobju.
(2) Osnovna državna štipendija brez dodatkov glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša:

+------------------+--------------------------+----------------+
| Dohodkovni razred| Povprečni mesečni dohodek|    Osnovna     |
|                  |   na osebo v % od neto   | višina v eurih |
|                  |      povprečne plače     |                |
+------------------+--------------------------+----------------+
|         1        |          do 30%          |      190       |
+------------------+--------------------------+----------------+
|         2        |      nad 30% do 36%      |      160       |
+------------------+--------------------------+----------------+
|         3        |      nad 36% do 42%      |      130       |
+------------------+--------------------------+----------------+
|         4        |      nad 42% do 53%      |      100       |
+------------------+--------------------------+----------------+
|         5        |      nad 53% do 64%      |       70       |
+------------------+--------------------------+----------------+

(1) Meja dohodkov za ugotavljanje višine plačila vrtca je povprečni mesečni dohodek na osebo, in sicer znižanje plačila vrtca glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša:

+------------+----------------------------+------------------+
| Dohodkovni |Povprečni mesečni dohodek na|Plačilo staršev v |
|   razred   |           osebo            |     odstotku     |
|            |        v % od neto         | od cene programa |
|            |      povprečne plače       |                  |
+------------+----------------------------+------------------+
|     1      |           do 18%           |        0         |
+------------+----------------------------+------------------+
|     2      |       nad 18% do 30%       |       10%        |
+------------+----------------------------+------------------+
|     3      |       nad 30% do 36%       |       20%        |
+------------+----------------------------+------------------+
|     4      |       nad 36% do 42%       |       30%        |
+------------+----------------------------+------------------+
|     5      |       nad 42% do 53%       |       35%        |
+------------+----------------------------+------------------+
|     6      |       nad 53% do 64%       |       43%        |
+------------+----------------------------+------------------+
|     7      |       nad 64% do 82%       |       53%        |
+------------+----------------------------+------------------+
|     8      |       nad 82% do 99%       |       66%        |
+------------+----------------------------+------------------+
|     9      |          nad 99%           |       77%        |
+------------+----------------------------+------------------+

(2) Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila, vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici iz prvega odstavka.
(3) Plačila vrtca so v celoti oproščeni tudi rejenci, ceno programa, v katerega je otrok vključen, pa krije občina, v kateri ima rejenec stalno prebivališče. Vlogo za oprostitev plačila vrtca za rejenca odda rejnik.

(1) Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije za malico učencev in dijakov je povprečni mesečni dohodek na osebo, in sicer znaša subvencija glede na razvrstitev v dohodkovni razred na dan vložitve vloge:

+--------------+----------------++-----------------------------+
|  Dohodkovni  |    Povprečni   ||  Višina dodatne subvencije  |
|    razred    | mesečni dohodek||   v deležu od cene malice   |
|              | na osebo v % od||                             |
|              | neto povprečne |+--------+--------------------+
|              |      plače     || Učenec |        Dijak       |
+--------------+----------------++--------+--------------------+
|      1       |     do 42%     ||  1/3   |         1/3        |
+--------------+----------------++--------+--------------------+
|      2       | nad 42% do 64% ||   0    |         1/6        |
+--------------+----------------++--------+--------------------+

(2) Ne glede na prejšnji odstavek dodatna subvencija v višini 1/3 cene pripada učencem in dijakom, ki so v rejništvu ter učencem in dijakom prosilcem za azil.

(1) Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije kosila za učence je povprečni mesečni dohodek na osebo, in sicer subvencija za kosilo pripada učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 18% neto povprečne plače.
(2) Učencem pripada subvencija za kosilo v višini cene kosila.

(1) Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije za plačilo prevozov za dijake in študente je povprečni mesečni dohodek na osebo, in sicer subvencija glede na razvrstitev v dohodkovni razred znaša:

+------------------+------------------------+------------+
| Dohodkovni razred|    Povprečni mesečni   |   Višina   |
|                  | dohodek na osebo v % od| subvencije |
|                  |  neto povprečne plače  |            |
+------------------+------------------------+------------+
|         1        |         do 30%         |     50%    |
+------------------+------------------------+------------+
|         2        |     nad 30% do 53%     |     30%    |
+------------------+------------------------+------------+
|         3        |     nad 53% do 64%     |     17%    |
+------------------+------------------------+------------+
|         4        |         nad 64%        |     7%     |
+------------------+------------------------+------------+

(2) Višina subvencije se v vsakem razredu zviša za:
1. 10% za oddaljenost stalnega prebivališča od kraja izobraževanja nad 40 km do 60 km in
2. za 20% za oddaljenost stalnega prebivališča od kraja izobraževanja nad 60 km.
(3) Za rejence se subvencija na način iz prejšnjega odstavka zviša glede na oddaljenost od začasnega prebivališča.
(4) Osebi, pri kateri je stalno prebivališče od kraja šolanja oddaljeno več kot 60 km in ima možnost prebivanja v dijaškem domu, pa je ne izkoristi, saj ni zaprosila za prebivanje v dijaškem domu, se subvencija iz prvega, drugega oziroma iz tretjega odstavka tega člena zniža za 50%.
(5) Ne glede na prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tega člena v primeru, ko oseba pri državni štipendiji uveljavlja dodatek za izobraževanje izven kraja stalnega prebivališča, ne more uveljavljati subvencije prevoza po tem členu.
(6) Osebi, ki je z odločbo o usmeritvi opredeljena kot težje ali težko gibalno ovirana (ne more uporabljati javnega prevoza oziroma potrebuje prilagojen prevoz), pripada brezplačen prilagojen prevoz.

(1) Do subvencioniranja najemnine je upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju. Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, določenega skladno s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, povečanega za 30% ugotovljenega dohodka, in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih. Ne glede na določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, se pri izračunu minimalnega dohodka najemnik in osebe, ki so navedene v najemni pogodbi, štejejo v družino.
(2) Subvencija najemnine se določi v višini kot določa zakon, ki ureja stanovanjska razmerja. Poleg subvencije iz prejšnjega stavka se upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih prizna še subvencija do priznane neprofitne najemnine na način, kot je določen za subvencije neprofitnih najemnin.
(3) Najemnik v tržnem stanovanju, ki sklene najemno pogodbo z najemodajalcem, s katerim je sam ali kateri izmed uporabnikov stanovanja v krogu zakonitih dedičev do drugega dednega reda po predpisih, ki urejajo dedovanje, ni upravičen do subvencije najemnine.

(1) Pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev imajo zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, razen v primeru, če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova.
(2) Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka z odločbo o pravici do denarne socialne pomoči ali z odločbo pristojnega centra za socialno delo o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena so upravičene do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev največ za obdobje, za katero se jim lahko dodeli denarna socialna pomoč.
(4) Center za socialno delo obvesti o številki, datumu in o veljavnosti izdane odločbe za posamezno osebo iz drugega in tretjega odstavka tega člena Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki v evidenci zavarovanih oseb vodi podatek o upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

(1) Državljani Republike Slovenije so upravičeni do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, pri čemer se krivdni razlogi za uveljavljanje denarne socialne pomoči ne upoštevajo, in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter niso zavarovanci iz drugega naslova, določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi oziroma odjavi pristojen center za socialno delo na podlagi odločbe iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje pa krije občina stalnega prebivališča.

(1) Center za socialno delo lahko v izjemnih primerih pri določitvi znižanja plačila vrtca na podlagi podatkov iz uradnih zbirk podatkov in drugih podatkov poleg dohodka in premoženja, ki ga določa ta zakon, ter drugih pogojev, ki jih določajo predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj vseh oseb, zaradi česar bi plačilo vrtca ogrozilo socialno varnost oseb ali iz drugih pomembnih razlogov, in določi nižje plačilo programa za vrtce, kot je določeno v 24. členu tega zakona.
(2) Center za socialno delo ob odločitvi o znižanju plačila vrtca posebej opredeli razloge za neugoden socialni in materialni položaj osebe, na katere oseba ob uveljavljanju pravice iz javnih sredstev ne more vplivati, jih pa je pripravljena s strokovno pomočjo centra za socialno delo začeti odpravljati, in se z njo dogovori o njihovem odpravljanju v dogovorjenem roku in na dogovorjen način.
(3) Center za socialno delo lahko v izjemnih primerih, na predlog vzgojno-izobraževalnega zavoda ali vlagatelja, pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence poleg dohodka in premoženja, ki ga določa ta zakon, upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj učenca oziroma dijaka, in ki nastopijo zaradi dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. V tem primeru je višina subvencije malice za učenca oziroma dijaka 1/3 cene malice, višina subvencije kosila za učence pa v višini cene kosila.

(1) Denarni prejemki iz 5. člena tega zakona in znižanje plačila vrtca pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.
(2) Druge subvencije oziroma plačila iz 6. člena tega zakona upravičencu pripadajo od dneva, ko postane odločba o priznanju pravice dokončna, razen če predpis, ki ureja posamezno subvencijo oziroma plačilo, določa drugače.

Pravica iz javnih sredstev se dodeli za obdobje, določeno skladno s predpisom, ki ureja posamezno pravico.

(1) Center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena.
(2) Center za socialno delo lahko pri ugotavljanju oseb, ki se upoštevajo po 10. členu tega zakona, preverja dejansko stanje tudi zunaj svojega delovnega časa v okviru določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ki veljajo za vabilo in vročanje. Ogled pa lahko opravi tudi nenapovedano.
(3) Če center za socialno delo odloča na podlagi osebnih podatkov, morajo biti ti podatki agregirani.

(1) Vlagatelj uveljavlja pravice iz javnih sredstev z vlogo, ki mora vsebovati naslednje podatke:
1. vrsto pravice iz javnih sredstev, ki jo uveljavlja;
2. osebno ime, enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) in naziv vzgojno-izobraževalnega zavoda ter programa, če se šola;
3. osebno ime, davčno številko in transakcijski račun vlagatelja ali osebe, kateri naj se izplačajo pravice iz javnih sredstev, če izplačilo na transakcijski račun vlagatelja ni mogoče;
4. podatke o dohodkih in premoženju vseh oseb po tem zakonu, ki jih ni mogoče pridobiti iz zbirk podatkov upravljavcev iz 51. člena tega zakona;
5. druge podatke, če jih določa zakon, ki ureja upravičenost do posamezne pravice iz javnih sredstev.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
(3) Vloga mora vsebovati podatke iz prvega odstavka tega člena tudi za druge osebe, ki jih je oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, dolžna preživljati po zakonu ali po izvršilnem pravnem naslovu, in za druge osebe, ki so po zakonu ali izvršilnem pravnem naslovu dolžne preživljati osebo, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja. Poleg teh podatkov mora vsebovati tudi podatek o razmerju do vlagatelja.
(4) Če center za socialno delo v primeru iz prejšnjega odstavka ugotovi, da osebe, ki so dolžne preživljati drugo osebo, k njenemu preživljanju ne prispevajo, jih pozove k sklenitvi ali izvrševanju sporazuma ali dogovora o preživljanju.
(5) Vloga vsebuje tudi opozorilo vlagatelju, da lahko center za socialno delo za odločanje o pravicah po tem zakonu po uradni dolžnosti pridobiva vse potrebne podatke, ki se štejejo za davčno tajnost.
(6) Ob uveljavljanju subvencije najemnine morajo biti vlogi priloženi tudi najemna pogodba, zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja (razen za tržna in hišniška stanovanja), zadnje potrdilo o plačani najemnini in podatek o transakcijskem računu lastnika stanovanja (številka TRR).

O pravicah iz javnih sredstev odloča center za socialno delo, ki je krajevno pristojen po predpisih o socialnem varstvu. Če se krajevna pristojnost po teh predpisih ne da ugotoviti, je krajevno pristojen tisti center za socialno delo, ki je za osebo oziroma osebe že odločil o pravicah po tem zakonu.

(1) Pravice iz 5. in 6. člena tega zakona se uveljavljajo z enotno vlogo.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka center za socialno delo odloči z eno odločbo.
(3) Obrazložitev odločbe iz prejšnjega odstavka vsebuje vrsto in višino dohodkov iz 12. člena tega zakona ter vrsto in vrednost premoženja iz 17. člena tega zakona, ki so bili upoštevani pri izračunu dohodka na družinskega člana po tem zakonu. Natančnejša obrazložitev je potrebna le, če posamezni pravici iz javnih sredstev ni ugodeno. V tem primeru se obrazloži le tisti del izreka, s katerim pravica ni bila priznana.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se pravica, ki jo oseba kot zavezanec po predpisih o socialnem varstvu uveljavlja za oprostitev plačila socialnovarstvene storitve ali znižani prispevek k plačilu družinskega pomočnika za storitev oziroma za družinskega pomočnika za osebo, ki je po predpisih o socialnem varstvu upravičena do storitve oziroma do družinskega pomočnika, uveljavlja s samostojno vlogo, in sicer hkrati z vlogo upravičenca do storitve oziroma do družinskega pomočnika. Center za socialno delo v tem primeru z eno odločbo odloči o pravicah in obveznostih upravičenca do storitve oziroma družinskega pomočnika in njegovega zavezanca.
(5) Ob uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se financirajo iz občinskega proračuna, pristojna lokalna skupnost poda predhodno mnenje o znanih okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in ki izhajajo iz njenih zbirk podatkov, če zakon, ki ureja upravičenost do posamezne pravice iz javnih sredstev, ne določa drugega načina sodelovanja lokalne skupnosti v postopku.
(6) Pristojna lokalna skupnost mnenje iz prejšnjega odstavka poda v 10 dneh od prejema obvestila centra za socialno delo o tem, da vodi postopek, v katerem odloča o pravici iz javnih sredstev, ki se financira iz proračuna lokalne skupnosti. Če lokalna skupnost v navedenem roku mnenja ne da, se postopek nadaljuje. Če pristojna lokalna skupnost v roku poda mnenje iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je prijavila stransko udeležbo v postopku. V tem primeru se pristojno lokalno skupnost, če tako zahteva, lahko seznani le s podatki o določeni višini tistih denarnih prejemkov iz 5. člena tega zakona, ki neposredno vplivajo na upravičenost do subvencij oziroma plačil iz 6. člena tega zakona, ki jih izplačuje lokalna skupnost.

(1) O pritožbi zoper odločbo centra za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Pritožba ne zadrži izvršitve.
(3) V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče.
(4) Z odločbo o upravičenosti do plačila znižane najemnine pri neprofitnih stanovanjih se seznani tudi lastnika stanovanja.

Denarni prejemki iz 5. člena tega zakona se izplačujejo mesečno, razen v primerih, ko ta ali drug zakon določa drugače.

Denarni prejemki iz 5. člena tega zakona se izplačajo vlagatelju oziroma drugi osebi, ki je v vlogi navedena kot oseba, kateri se nakažejo javna sredstva po tem zakonu.

Subvencije in plačila iz 6. člena tega zakona se izvajalcu izplačujejo na podlagi računa oziroma zahtevka izvajalca oziroma odločbe centra za socialno delo, ko gre za subvencije najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih, pa se izplačujejo najemniku stanovanja.

(1) Upravičenec centru za socialno delo sporoči vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja.
(2) Upravičenec mora dejstva in okoliščine oziroma spremembe iz prejšnjega odstavka sporočiti v osmih dneh od dne, ko je zanje izvedel.
(3) O spremembah iz prejšnjega odstavka center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
(4) Pravica iz 8. oziroma 9. točke 6. člena tega zakona preneha veljati z dnem, ko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejme odločbo iz prejšnjega odstavka, na podlagi katere se ta pravica ukine.
(5) Spremembe iz prvega odstavka tega člena, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali na obdobje prejemanja, so sprememba števila oseb, sprememba vzgojno-izobraževalnega oziroma visokošolskega zavoda, sprememba statusa učenca, dijaka ali študenta ter izguba ali začetek prejemanja dohodka iz dela, razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, kjer se upoštevajo tudi vse druge spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali na obdobje prejemanja.

(1) Center za socialno delo lahko v treh letih po dokončnosti odločbe o upravičenosti do pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, ker oseba do pravice iz javnih sredstev ni bila upravičena ali je bila upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila podatkov in ravnala po prejšnjem členu ali je sporočila neresnične podatke. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti ali določi drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.
(2) O spremembah iz prejšnjega odstavka center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu okoliščin.
(3) Če center za socialno delo ugotovi, da je oseba podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali je sporočila neresnične podatke že pred izdajo oziroma ob izdaji odločbe, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, ali je bila odločba izdana na podlagi drugega nedovoljenega ravnanja osebe, oseba pa do pravice iz javnih sredstev ni bila upravičena ali je bila upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje, odločbo odpravi. V tem primeru oseba ne more uveljavljati te pravice iz javnih sredstev tri mesece od dokončnosti odločbe, s katero ji je bila odpravljena odločba o priznanju pravice.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka se lahko postopek ugotavljanja upravičenosti do trajne denarne socialne pomoči začne kadarkoli po dokončnosti odločbe o upravičenosti do trajne denarne socialne pomoči.

(1) Javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi prejšnjega člena ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, so v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih je oseba dolžna vrniti.
(2) Kot prejeta pravica iz javnih sredstev po tem zakonu se šteje tudi posredni prejemek v obliki znižanega plačila vrtca, posredni prejemek v obliki subvencije prevozov za dijake in študente, subvencije malice učencev in dijakov, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in znižanega prispevka k plačilu družinskega pomočnika, v obliki subvencije neprofitne najemnine, kot plačilo kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ali kot plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(3) Center za socialno delo odloči o višini, načinu in o času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev ob odpravi oziroma razveljavitvi odločbe iz prvega odstavka tega člena v istem postopku.
(4) Neupravičeno prejeta javna sredstva je oseba dolžna vrniti v 30 dneh od dokončnosti odločbe. V času od neupravičeno prejetih javnih sredstev do izdaje odločbe se obračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, in sicer v višini, ki je veljala na dan neupravičeno prejetih javnih sredstev. Po poteku roka od dokončnosti odločbe se obračunajo zakonite zamudne obresti.
(5) Če je oseba kljub razveljavitvi odločbe na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena še upravičena do posamezne pravice iz javnih sredstev, razen ob upravičenosti do denarne socialne pomoči, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, center za socialno delo to pravico iz javnih sredstev mesečno zmanjša glede na višino neupravičeno prejetih javnih sredstev in število mesecev do izteka pravice.
(6) Ne glede na četrti in peti odstavek tega člena lahko center za socialno delo in oseba skleneta dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev, pri čemer se upoštevata višina lastnega dohodka osebe po predpisih o socialnovarstvenih prejemkih ter njen socialni in gmotni položaj. Odlog plačila se lahko dogovori največ za tri leta. Oseba je dolžna centru za socialno delo skladno z dogovorom o vračilu javnih sredstev redno predložiti dokazila o izvrševanju obveznosti. Za čas odloženega plačila in ob obročnem plačilu se obračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, in sicer v višini, ki je veljala na dan zapadlosti v plačilo. Če oseba zamudi plačilo obroka, je dolžna plačati zakonite zamudne obresti.
(7) Ministrstvo lahko na predlog osebe po predhodnem mnenju centra za socialno delo odloči, da se njen dolg deloma ali v celoti odpiše, vendar največ do višine vrednosti predmetov in prejemkov, ki so po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, izvzeti iz izvršbe. Vlogo za odpis oziroma delni odpis oseba vloži pri centru za socialno delo. Center za socialno delo na podlagi podatkov iz svojih zbirk podatkov in podatkov iz zbirk podatkov drugih organov ter predloženih dokazov osebe poda mnenje in ga skupaj z vlogo v 20 dneh od prejema popolne vloge pošlje v odločitev ministrstvu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam.

Ko center za socialno delo na podlagi 43. in 44. člena tega zakona ugotovi neupravičeno prejemanje javnih sredstev, hkrati po uradni dolžnosti preveri tudi upravičenost do vseh drugih javnih sredstev po tem zakonu.

(1) Finančni nadzor nad delom centrov za socialno delo pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev po tem zakonu, v okviru svojih pristojnosti, organizira in izvaja ministrstvo.
(2) Finančni nadzor iz prvega odstavka obsega notranji nadzor nad namensko porabo sredstev iz proračuna Republike Slovenije za delo centrov za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

(1) Inšpekcijski nadzor po tem zakonu organizira in izvaja Socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata za delo.
(2) Inšpekcijske nadzore po tem zakonu izvajajo inšpektorji za socialne zadeve, ki so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
(3) Inšpekcijski nadzor iz prvega odstavka tega člena obsega nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in sicer nadzor nad:
– zakonitostjo dodeljevanja javnih sredstev,
– strokovnostjo in kakovostjo dela,
– vodenjem dokumentacije in poročanjem,
– ustreznostjo strokovnih postopkov,
– ugotovljenim dejanskim stanjem.
(4) Za izvajanje inšpekcijskega nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvo, kolikor posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.

Podatki, ki so davčna tajnost, se obdelujejo tako, kot določa zakon, ki ureja davčni postopek.

(1) Za potrebe odločanja o pravicah iz javnih sredstev, načrtovanje politike povečevanja socialne vključenosti, spremljanje stanja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene se vodi informatizirana zbirka podatkov, ki zajema pravice iz javnih sredstev (v nadaljevanju: centralna zbirka podatkov).
(2) Centralna zbirka podatkov vsebuje naslednje zbirke podatke o:
1. otroških dodatkih;
2. denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku;
3. državnih štipendijah;
4. znižanih plačilih vrtca;
5. subvencijah malice za učence in dijake;
6. subvencijah kosila za učence;
7. subvencijah najemnine;
8. subvencijah prevozov dijakov in študentov;
9. oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev in prispevkih k plačilom družinskega pomočnika;
10. pravicah do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev;
11. pravicah do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(3) Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje podatke osebe in njenega zakonitega zastopnika:
1. osebno ime;
2. EMŠO;
3. številko, datum izdaje in čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje tujca;
4. stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji;
5. podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, podatek, ali gre za enostarševsko družino ali dvostarševsko družino, razmerje do vlagatelja);
6. podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, registrirana istospolna partnerska skupnost);
7. podatke o statusu (podatek, ali se šola, podatek o zaposlitvi oziroma brezposelnosti, podatek o upokojitvi);
8. podatke, katere dohodke iz 12. člena tega zakona ima in v kateri višini;
9. podatke, katero premoženje iz 17. člena tega zakona ima in v kateri vrednosti;
10. podatke o višini prejemkov iz 5. člena tega zakona oziroma subvencij oziroma plačil iz 6. člena tega zakona;
11. podatek o številki odločbe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek vsebuje zbirka podatkov o otroških dodatkih tudi podatek o transakcijskem računu vlagatelja (številka TRR).
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenih dodatkih tudi podatek o članih skupnega gospodinjstva z vlagateljem (osebno ime, EMŠO), podatke o vključenosti oseb v izobraževalne programe (naziv vrtca, osnovne šole, srednje šole, višje strokovne šole, fakultete), podatek o transakcijskem računu vlagatelja (številka TRR) in mnenje centra za socialno delo o socialnih stiskah in težavah vlagatelja oziroma njegove družine.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o državnih štipendijah tudi podatke o vključenosti oseb v izobraževalne programe (naziv srednje šole, višje strokovne šole, fakultete), podatek o vrsti in področju izobraževanja, podatek o nazivu in smeri izobraževalnega programa, podatek o letniku izobraževanja, podatek o občini vzgojno-izobraževalnega zavoda, podatek o transakcijskem računu vlagatelja (številka TRR), podatek o povprečni oceni dijaka oziroma študenta, podatek o povprečni višini štipendije, podatek o višini osnovne štipendije in podatek o tem, katere dodatke k štipendiji oseba prejema in v kateri višini.
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o znižanih plačilih vrtca tudi podatek o vrtcu, v katerega je oseba vključena.
(8) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o subvencijah malice za učence in dijake tudi podatek o imenu vzgojno-izobraževalnega zavoda, v katerega je učenec ali dijak vključen.
(9) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o subvencijah kosila za učence tudi podatek o nazivu vzgojno-izobraževalnega zavoda, v katerega je učenec vključen.
(10) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o subvencijah najemnine tudi podatek o številu oseb, navedenih v najemni pogodbi, in podatek o transakcijskem računu lastnika neprofitnega stanovanja ter najemnika tržnega in hišniškega stanovanja (številka TRR).
(11) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o subvencijah prevozov dijakov in študentov tudi podatke o vključenosti oseb v izobraževalne programe (ime srednje šole, višje strokovne šole, fakultete) in podatek o oddaljenosti dijaka oziroma študenta od kraja prebivanja do kraja izobraževanja nad 40 km do 60 km oziroma nad 60 km.
(12) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev in prispevkih k plačilom družinskega pomočnika tudi podatek o vključenosti oseb v izobraževalne programe (ime vrtca, osnovne šole, srednje šole, višje strokovne šole, fakultete) in mnenje centra za socialno delo o socialnih stiskah in težavah vlagatelja oziroma njegove družine.
(13) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o pravicah do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev tudi podatek, ali je oseba obvezno zdravstveno zavarovana in ali ima sklenjeno pogodbo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
(14) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o pravicah do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi podatek, da je oseba slovenski državljan.

(1) Zbirko podatkov iz prejšnjega člena obdeluje ministrstvo kot upravljavec centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev.
(2) Centri za socialno delo iz centralne zbirke podatkov iz prejšnjega člena obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o uveljavljanju pravic po tem zakonu, in sicer z enako vsebino kot ministrstvo.
(3) Izplačevalci javnih sredstev po tem zakonu lahko v centralno zbirko podatkov iz prejšnjega člena vpogledajo v podatek o številki odločbe in višini prejemkov iz 5. člena tega zakona oziroma subvencij oziroma plačil iz 6. člena tega zakona.
(4) Upravljavec centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena Dursu za potrebe ugotovitve in presoje dejstev glede vodenja postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njene z zakonom predpisane pristojnosti na njeno zahtevo v elektronski obliki posreduje podatke o osebah, ki so jim bile priznane pravice iz 5. in 6. člena tega zakona, in sicer osebno ime in EMŠO te osebe, podatek o vrsti priznane pravice, podatek o višini zneska priznane pravice in podatek o tem, kdaj je bila pravica priznana. Dursu se omogoči neposredni elektronski vpogled v te podatke. Durs v zahtevi za posredovanje podatkov ali ob neposrednem elektronskem vpogledu v navedene podatke navede osebno ime in EMŠO osebe, katere podatke zahteva. Na posebno zahtevo Dursa upravljavec centralne zbirke podatkov za namen iz prvega stavka tega odstavka po elektronski poti posreduje tudi mnenje centra za socialno delo o socialnih stiskah in težavah vlagatelja oziroma njegove družine.
(5) Upravljavec centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za šolstvo kot upravljavcu centralne evidence upravičencev do subvencionirane šolske prehrane na podlagi EMŠO učenca oziroma dijaka posreduje podatek o številki odločbe, datumu nastopa pravice do subvencije malice oziroma subvencije kosila in višini subvencije malice oziroma subvencije kosila za namen izplačevanja sredstev iz 41. člena tega zakona. Navedene podatke o učencu oziroma dijaku iz centralne evidence upravičencev do subvencionirane šolske prehrane ministrstvo, pristojno za šolstvo, pošlje tudi šoli, v katero je vpisan učenec oziroma dijak, upravičenec do subvencije.
(6) Vrtec, prevoznik in izvajalec socialnovarstvenih storitev lahko v centralni zbirki podatkov iz prejšnjega člena, na podlagi podatka o osebnem imenu in EMŠO upravičenca do subvencije oziroma oprostitve plačila, vpogleda v podatek o številki odločbe, o višini subvencije oziroma oprostitvi plačila in v podatek o obdobju upravičenosti. Prevoznik sme podatek o EMŠO upravičenca do subvencije pridobiti od upravičenca, na katerega se nanaša, samo za namen iz prejšnjega stavka ter ga po pridobitvi podatka o številki odločbe, višini in obdobju upravičenosti do subvencije ne sme nadalje obdelovati.
(7) Način in pogoje dostopa do podatkov iz centralne zbirke podatkov iz prejšnjega člena podrobneje določi minister, pristojen za socialno varstvo. Pred uveljavitvijo pravilnika mora pridobiti soglasje Informacijskega pooblaščenca.

(1) Podatki za osebe po tem zakonu, tudi podatki, ki štejejo za davčno tajnost, se zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika ter, po uradni dolžnosti, iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Oseba oziroma njen zakoniti zastopnik je centru za socialno delo dolžan dati vse podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirke podatkov.
(2) Ministrstvo in centri za socialno delo brezplačno pridobivajo podatke za osebe po tem zakonu iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
1. Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, davčna številka osebe, ki se ji izplačuje pravica po tem zakonu, stalno ali začasno prebivališče, država bivanja, naslov za vročanje, zakonski stan, sprememba osebnega imena, podaljšanje in odvzem roditeljske pravice ter datum prenehanja tega ukrepa, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, skrbništvo ter datum prenehanja tega ukrepa, datum smrti, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, serijska številka dovoljenja, vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje, datum izdaje in obdobje veljavnosti, podatek o tem, ali je dovoljenje za prebivanje veljavno oziroma ali je prenehalo veljati), podatke o gospodinjstvu iz evidence gospodinjstev (osebno ime in EMŠO oseb v skupnem gospodinjstvu, podatek o nosilcu gospodinjstva in razmerju do nosilca gospodinjstva) ter podatke o lastništvu vozila in o vozilu iz evidence registriranih vozil (datum prve registracije vozila, podatke o lastniku, podatke o osebi, na katero je vozilo registrirano, pa ni lastnik vozila, podatke o vozilu);
2. Ministrstva za obrambo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in o datumu izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, podatke o višini, obdobju upravičenosti in o datumu izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi;
3. Ministrstva za šolstvo in šport oziroma izvajalcev vzgojno-izobraževalne ali študijske dejavnosti – podatke o vključenosti oseb v vzgojni oziroma izobraževalni oziroma višješolski zavod (ime vrtca ali osnovne šole ali srednje šole ali višje strokovne šole ter obdobje vključenosti), identifikacijska številka izobraževalnega zavoda (šifra PRS), datum izpisa iz izobraževalnega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka vzgojno-izobraževalnega oziroma višješolskega programa, podatke o prijavljenih in sprejetih dijakih v dijaških domovih (osebno ime dijaka, naziv in naslov dijaškega doma, identifikacijska številka dijaškega doma (šifra PRS), podatek o letniku izobraževanja, datum prvega vpisa v izobraževalni program, podatek o opravljenih izpitih po letnikih in po študijskih letih, podatek o nazivu izobraževalnega programa in smeri, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, podatek o statusu (dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih), podatek o načinu izobraževanja (redno oziroma izredno);
4. Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – podatke o vključenosti študentov v izobraževalne programe (ime fakultete, obdobje vključenosti), vrsta visokošolskega zavoda, identifikacijska številka visokošolskega zavoda (šifra PRS), datum prvega vpisa v študijski program, datum izpisa iz študijskega zavoda, datum zaključka študijskega programa, identifikacijska številka študijskega programa, naziv študijskega programa, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, podatke o letniku izobraževanja, podatek o občini izobraževalne ustanove, podatek o statusu (ima ali nima status študenta), podatek o načinu izobraževanja (redno oziroma izredno), podatek o opravljenih izpitih v študijskih letih;
5. centrov za socialno delo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in o datumu izplačila porodniškega nadomestila, očetovskega nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka, posvojiteljskega nadomestila, starševskega dodatka, dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno varstvo, rejnine, plačila dela rejniku, pravic iz javnih sredstev po tem zakonu in preživnin, podatke o sostarševstvu, podatke o obdobju vključenosti v rejništvo;
6. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času), in uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (o vrsti, višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do posamezne pravice) in podatke o višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč ter nadomestila za invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
7. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje), podatke o višini, datumu upravičenosti in datumu izplačila nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja iz evidence zavarovancev obveznega zdravstvenega zavarovanja ter podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
8. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb), podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost, podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci), podatke iz evidence brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive (podatke o datumu obravnave na komisiji, podatke o mnenju in predlogih ukrepov komisije in predvideno trajanje začasne nezaposljivosti);
9. Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o višini, obdobju upravičenosti in o datumu izplačila nadomestil preživnine in izplačilih ob insolventnosti delodajalca, podatke o vračilih preživninskega zavezanca (višina in datum vračila);
10. Durs – skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek, podatke o dohodkih skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatke o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na te dohodke, in podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke, podatke o vzdrževanih družinskih članih, podatke o številkah TRR oseb v tujini;
11. Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke o vrednosti nepremičnin (posplošena tržna vrednost po predpisu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin iz registra nepremičnin), podatke o vrsti nepremičnine (dejanska raba parcele iz zemljiškega katastra, dejanska raba stavb in delov stavb iz katastra stavb), podatke o površini stanovanja;
12. upravnih enot – podatke o višini, obdobje upravičenosti in o datumu izplačil materialnih pravic po predpisih o vojnih veteranih, žrtvah vojnega nasilja in o vojnih invalidih (veteranski dodatek, invalidski dodatek, družinski dodatek);
13. Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – podatke o začetku in izteku prestajanja kazni zapora za osebo na prestajanju kazni zapora ter podatke o začetku in izteku vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom za mladoletnike;
14. Uprave Republike Slovenije za pomorstvo – podatke o lastništvu vodnih plovil posamezne osebe ter o vodnem plovilu;
15. okrajnih sodišč – podatke o lastništvu nepremičnin posamezne osebe;
16. klirinško depotne družbe – računalniški izpis podatkov, vpisanih v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se nanašajo na posameznega imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev;
17. Slovenskega informacijskega sistema bonitet (SISBON) – podatke o vrsti posla (osebni računi z odobrenim izrednim limitom, izredni limit, posojila, kreditne kartice, poroštva drugim, druge terjatve), datumu sklenitve posla, oznaki valute, znesku ob odobritvi, znesku anuitete ali obroka, vrsti anuitete ali obroka, odplačilni dobi v mesecih, podatke o moratoriju, podatke o poslovnih dogodkih, ki vplivajo na potek posla (odplačilo dolga, predčasno odplačilo, sprememba odplačilne dobe, sprememba obroka), podatke o poslovnih dogodkih, ki niso skladni s pogodbo (odpoved posla zaradi neplačila dolga, neplačan zapadli dolg, blokiranje, deblokiranje);
18. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatke o vrednosti lastniških deležev (matična številka zasebnika ali pravne osebe, datum vpisa in izbrisa v Poslovni register Slovenije, pravnoorganizacijska oblika, davčna številka zasebnika ali pravne osebe, znesek osnovnega kapitala, lastniški delež osebe v gospodarski družbi ali zadrugi), podatek o višini dobička zasebnikov in pravnih oseb, podatek o številki transakcijskega računa, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datum zaprtja računa;
19. Kapitalske družbe – podatke o višinah pokojninskih rent in odkupnih vrednostih, izplačanih skladno z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb;
20. lokalnih skupnosti – podatke o subvencijah, ki jih za opravljanje dejavnosti dodeljujejo lokalne skupnosti (vrsta, višina in obdobje upravičenosti, namen pomoči, datum izplačila), podatke o pomočeh lokalnih skupnosti (vrsta, višina in obdobje upravičenosti, namen pomoči, datum izplačila) in podatke o upravičenosti do štipendij;
21. Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju (podatke o duševnem zdravju in odvisnostih) oziroma invalidnosti (kategorija invalidnosti);
22. kreditnih institucij – podatke o prometu na transakcijskih računih, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih, podatke o višini depozitov, podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov, podatke o lastništvu, vrednosti, nazivu in številu enot premoženja;
23. družb za upravljanje – podatke iz registra investicijskih kuponov, podatke o lastništvu investicijskih kuponov, podatke o knjigovodski vrednosti enote premoženja oziroma čisti vrednosti sredstev, podatke o nazivu in številu enot premoženja;
24. borzno posredniških hiš – podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja po tem zakonu, o lastništvu, vrednosti enote premoženja, podatke o nazivu in številu enot premoženja;
25. regionalne razvojne agencije – podatek, ali oseba prejema kadrovsko štipendijo ali ne;
26. Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije – podatke o vrsti štipendije (kadrovska, Zoisova, Ad futura štipendija, štipendija za Slovence v zamejstvu oziroma Slovence po svetu), obdobje upravičenosti do štipendije.
(3) Ob pridobivanju podatkov iz tega člena oseb, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti.
(4) Ministrstvo lahko centralno zbirko podatkov iz 49. člena tega zakona poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena.

(1) Ministrstvo in centri za socialno delo lahko osebne podatke, ki se vodijo v centralni zbirki podatkov iz 49. člena tega zakona, in podatke, ki jih pridobivajo od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz prejšnjega člena, obdelujejo samo za potrebe postopka odločanja in vodenja zbirk podatkov po tem zakonu, ministrstvo pa tudi za potrebe izvajanja centralnega izplačila, izvrševanja nadzora, spremljanja stanja, za analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene.
(2) Inštitut za socialno varstvo brezplačno pridobiva podatke o pravicah iz javnih sredstev iz centralne zbirke podatkov iz 49. člena tega zakona od ministrstva v anonimizirani obliki in jih uporablja za analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene.

(1) Podatki in dokumenti iz centralne zbirke podatkov iz 49. člena tega zakona se hranijo pet let po datumu prenehanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev.
(2) Odločbe o upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se arhivirajo.

Minister, pristojen za socialno varstvo, izda podzakonske predpise iz tretjega odstavka 8. člena, iz tretjega odstavka 12. člena, petega odstavka 15. člena, iz tretjega odstavka 17. člena in iz sedmega odstavka 50. člena tega zakona do začetka uporabe tega zakona.

Ministrstvo za namen iz prvega odstavka 49. člena tega zakona do začetka uporabe tega zakona vzpostavi enoten informacijski sistem.

(1) Postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, o katerih na prvi stopnji do začetka uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, začeti po uveljavitvi tega zakona, o katerih na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno in je zakoniti rok za izdajo odločbe že potekel, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(3) Postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, začeti po uveljavitvi tega zakona, o katerih na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, zakoniti rok za izdajo odločbe pa še ni potekel, se dokončajo po tem zakonu.
(4) V postopkih iz drugega odstavka tega člena, uvedenih na zahtevo oseb, ki bi bile do pravic iz javnih sredstev upravičene po dosedanjih predpisih in niso upravičene do pravic iz javnih sredstev po tem zakonu, se pravica iz javnih sredstev dodeli po dosedanjih predpisih za obdobje do začetka uporabe tega zakona.
(5) V primerih prvega odločanja po tem zakonu, se po uradni dolžnosti preverijo tudi druge pravice iz 5. in 6. člena tega zakona, do katerih je upravičenec upravičen na podlagi drugih odločb. Če center za socialno ugotovi, da bi bilo potrebno katero od teh odločb odpraviti ali o njej na novo odločiti, po uradni dolžnosti to odločbo odpravi in z eno odločbo skladno s tem zakonom odloči o vseh pravicah iz javnih sredstev po tem zakonu. Pravice iz javnih sredstev se prizna z dnem priznanja tiste pravice iz javnih sredstev, katere uveljavljanje je vzrok za postopek odločanja tudi o drugih pravicah.
(6) Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev po dosedanjih predpisih, lahko ne glede na obdobje veljavnosti te odločbe, uveljavlja odmero pravic iz javnih sredstev po tem zakonu pred potekom obdobja, za katerega mu je bila pravica priznana.

Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev po tem zakonu se lahko prvič vloži že v 30 dneh pred dnevom začetka uporabe tega zakona.

Do vzpostavitve vseh zbirk podatkov za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev iz 51. člena tega zakona mora vlagatelj posredovati dokazila za odločanje, ki jih center za socialno delo ne more po uradni dolžnosti pridobiti iz zbirk podatkov po tem zakonu.

Zbirke podatkov, ki se na dan začetka uporabe tega zakona vodijo po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke, socialne prejemke, štipendiranje, plačilo programov vrtcev, subvencioniranje najemnin, centralno evidenco upravičencev do subvencionirane šolske prehrane, razen podatkov o upravičencih do splošne subvencije ter podatkov o številu in datumu prevzetih in odjavljenih subvencioniranih malic oziroma subvencioniranih kosil, dijaški in študentski prevoz ter zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, se do začetka uporabe tega zakona združijo v centralno zbirko podatkov iz 49. člena tega zakona.

(1) Centri za socialno delo z dnem začetka uporabe tega zakona prevzamejo delavce, ki na lokalnih skupnostih vodijo postopke ugotavljanja upravičenosti do znižanja plačila vrtca, subvencije najemnine in kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(2) Ministrstvo in lokalne skupnosti najkasneje do enega meseca pred začetkom uporabe tega zakona sklenejo sporazume o tem, koliko in katere delavce centri za socialno delo prevzamejo skladno s prejšnjim odstavkom.
(3) Z dnem začetka uporabe tega zakona se primerna poraba lokalnih skupnosti zmanjša za stroške dela delavcev, ki jih skladno s tem zakonom prevzamejo centri za socialno delo.

(1) Ministrstvo z dnem začetka uporabe tega zakona prevzame delavce, ki na Ministrstvu za okolje in prostor na drugi stopnji vodijo postopke ugotavljanja upravičenosti do subvencije najemnine.
(2) Ministrstvo z Ministrstvom za okolje in prostor najkasneje do enega meseca pred začetkom uporabe tega zakona sklene sporazum o tem, koliko in katere delavce prevzame v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Z dnem začetka uporabe tega zakona se sredstva za stroške dela delavcev, ki jih v skladu s tem zakonom prevzame ministrstvo, z Ministrstva za okolje in prostor prenesejo na ministrstvo.

(1) Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:
1. v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG in 10/08) besedilo »kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po tem zakonu« v prvem odstavku 65. člena, drugi in četrti odstavek 65. člena, tretji odstavek 66. člena, 68. člen, prvi odstavek 70. člena, razen za ugotavljanje pogojev za veliko družino, 71. člen, 72. člen, 73. člen, 74. člen, sedmi odstavek 90. člena in 14. točka 106. člena;
2. v Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr. in 40/09): 3., 4. in 5. točka prvega odstavka 8. člena, 13. člen, prvi in tretji odstavek ter prva alineja drugega odstavka 14. člena, 15. člen, 16. člen, 17. člen, 18. člen, 19. člen, 20. člen, prvi odstavek 40. člena, prvi odstavek 42. člena, besedi »iz prvega« v šestem odstavku 42. člena, besedi »državnih štipendij« v 43. členu, besedilo »državne štipendije in« v prvem odstavku 44. člena, besedilo »državne štipendije oziroma« v prvem odstavku 47. člena, besedilo »državno štipendijo ali« v drugem in tretjem odstavku 47. člena ter prvem odstavku 51. člena, besedilo »Center za socialno delo za državne štipendije« v četrtem odstavku 47. člena, besedilo »Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oziroma« v drugem odstavku 50. člena, besedilo »pristojni center za socialno delo oziroma« v četrtem odstavku 50. člena, besedilo »državne štipendije ali« v drugem odstavku 51. člena, besedi »državno štipendijo,« v prvi alineji prvega odstavka 54. člena, besedilo »Evidenco štipendistov, prejemnikov državnih štipendij, vodijo centri za socialno delo« v drugem odstavku 55. člena, besedilo »pristojni centri za socialno delo« v drugem odstavku 58. člena in v tretjem odstavku 59. člena in prvi odstavek 63. člena;
3. v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08 in 86/09): drugi odstavek 73.c člena;
4. v Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08 in 90/09 – odločba US): prvi, drugi in osmi odstavek 121. člena, besedilo »po prvem odstavku 121. člena tega zakona« v prvem odstavku 121.b člena, ter besedi »in osmega« v četrtem odstavku 121.b člena;
5. v Zakonu usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod in 71/08): šestindvajseta alineja 1. točke drugega odstavka 3. člena;
6. v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07 in 76/08): šesti odstavek 24. člena in četrta alineja prvega odstavka 79.b člena;
7. v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04 in 114/06 – ZUTPG): tretji in četrti odstavek 11. člena, besedilo »na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za socialno varstvo« v drugem odstavku 29. člena;
8. v Uredbi o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04 in 99/08) besedilo »plačujejo najemnino, višjo od priznane neprofitne najemnine, in« v četrti alineji prvega odstavka 11. člena, drugi in tretji odstavek 12. člena, besedilo »občinske uprave« v prvem odstavku 13. člena, prvi in drugi odstavek 14. člena, drugi stavek prvega odstavka 15. člena, 16. člen, 17. člen in priloga;
9. v Pravilniku o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Uradni list RS, št. 31/08 in 61/09): poglavje III. PRAVICA DO OTROŠKEGA DODATKA, uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se znesek za otroški dodatek za posameznega otroka iz drugega odstavka 22. člena tega zakona v obdobju od uveljavitve do začetka uporabe tega zakona usklajuje z objavljenim indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v skladu z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod in 71/08).

Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:
1. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 68/01, 71/01 – popr., 119/05 in 36/07);
2. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 64/01 in 42/07);
3. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in denarne pomoči (Uradni list RS, št. 39/07);
4. Pravilnik o obrazcih vloge za dodelitev denarnih socialnih pomoči in vrstah dokazov (Uradni list RS, št. 68/01, 69/01 – popr., 107/03 in 45/07);
5. Pravilnik o zbirki podatkov o denarnih socialnih pomočeh (Uradni list RS, št. 64/01);
6. Pravilnik o obrazcih zahteve za oprostitev plačila socialnovarstvene storitve (Uradni list RS, št. 55/05 in 26/07);
7. Pravilnik o subvencioniranju prevozov za dijake in študente višjih strokovnih šol (Uradni list RS, št. 71/07), razen 2. člena;
8. Pravilnik o subvencioniranju prevozov študentov (Uradni list RS, št. 18/04);
9. Pravilnik o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, št. 126/08);
10. Pravilnik o obrazcu vloge za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (Uradni list RS, št. 126/08),
uporabljajo pa se do uveljavitve podzakonskih predpisov po tem zakonu, če niso v nasprotju s tem zakonom.

Z dnem začetka uporabe tega zakona se za posamezno pravico iz javnih sredstev prenehajo uporabljati:
1. v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG in 10/08) za otroški dodatek: 88. člen, 89. člen, 90. člen, razen sedmega odstavka, 91. člen, 102. člen, 103. člen, drugi odstavek 104. člena in drugi odstavek 105. člena;
2. v Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr. in 41/07 – popr.) za denarne socialne pomoči: 89. člen;
3. v Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr. in 40/09) za državne štipendije: 27. člen;
4. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 45/09), razen 1. člena, 2. člena, 3. člena, 4. člena, 7. člena, 8. člena, 9. člena, 10. člena, 26. člena, 27. člena, 28. člena, 29. člena, 31. člena, 32. člena, 33. člena in 34. člena, za državne štipendije;
5. v Zakonu o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK in 36/10), za znižano plačilo vrtca: prvi, drugi in tretji odstavek 32. člena, 32.a člen, 33. člen, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek 45. člena in 52. člen;
6. v Zakonu o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 43/10) za subvencijo malice za učence in dijake: drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek 15. člena in 19. člen, za subvencijo kosila za učence: drugi, tretji in šesti odstavek 17. člena in 20. člen, za subvencijo malice za učence in dijake ter za subvencijo kosila za učence: 21., 22. in 23. člen, in druge določbe, ki so v nasprotju s tem zakonom;
7. v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07 in 76/08) za pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje: 21. točka prvega odstavka 15. člena razen prvega stavka, drugi in tretji odstavek 15. člena, drugi odstavek 78. člena v delu, ki določa, da prijavo v zavarovanje vloži zavezanec za plačilo prispevka;
8. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Uradni list RS, št. 31/08 in 61/09) za otroški dodatek, razen 15. člena, 38. člena in 39. člena;
9. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08 in 102/09), razen 21., 21.a in 21.b člena, za znižano plačilo vrtca.

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2011, razen določb o državni štipendiji, znižanem plačilu vrtca, o subvenciji malice za učence in dijake, subvenciji kosila za učence ter o subvenciji prevozov za dijake in študente, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2011.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 1. točka prvega odstavka 17. člena tega zakona ne uporablja do vzpostavitve zbirke podatkov o vrednosti nepremičnin.