Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09) se v prvem odstavku 8. člena v prvi alinei besedilo »15. maja« nadomesti z besedilom »31. maja«.

V prvem odstavku 12. člena se besedilo »V skladu s 66. členom« nadomesti z besedilom »V skladu s točko b) drugega odstavka 63. člena«.
V drugem odstavku se znesek »1.162.204« nadomesti z zneskom »1.127.337,88«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za kmetijska gospodarstva, ki v letu 2010 vložijo zahtevek za dodelitev dodatkov za ovce in koze, se dodatek na plačilno pravico izračuna tako, da se zgornja meja iz prejšnjega odstavka deli s povprečnim številom vseh odobrenih premij in dodatnih premij za ovce in koze v referenčnem obdobju 2007–2008 in množi s povprečnim številom nosilcu kmetijskega gospodarstva odobrenih premij in dodatnih premij za ovce in koze v referenčnem obdobju 2007–2008 ter deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2010 in niso v zakupu.«.

V prvem odstavku 14. člena se besedilo »53. členom« nadomesti z besedilom »65. členom in 3. točko Priloge XI«.

V 21. členu se znesek »6.600.000« nadomesti z zneskom »6.624.100«.

Drugi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če ima nosilec kmetijskega gospodarstva na dan 1. aprila koledarskega leta, za katerega je bil vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, tudi individualno referenčno količino mleka, se število ženskih govedi iz 21. člena te uredbe določi tako, da se na podlagi individualne referenčne količine mleka na dan 1. aprila koledarskega leta, za katerega je bil vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, in povprečne mlečnosti, ki znaša 4.787 kg, ugotovita število živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in število živali, namenjenih reji telet za prirejo mesa. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS), lahko zahtevajo, da se upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva, kar označijo na zahtevku za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Individualna referenčna količina mleka se v tekočem kvotnem letu upošteva z odvzemi, izvedenimi v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe o uvedbi dajatev za mleko in mlečne proizvode (Uradni list RS, št. 1/09; v nadaljnjem besedilu: Uredba za mleko), in odvzemi, v skladu s četrtim odstavkom 17. člena Uredbe za mleko za kvotno leto, ki je predhodno letu, v katerem vlaga zahtevek.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka se upošteva v koledarskem letu vložitve zbirne vloge, če je bilo kmetijsko gospodarstvo v koledarskem letu vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni. Podatke o povprečni letni mlečnosti kmetijskega gospodarstva pridobi agencija od KIS.«.
V četrtem odstavku se črta besedilo »vključno s površino ekstenzivnega kraškega pašnika«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti od ugotovljenih kmetijskih zemljišč v uporabi, ki se uporabijo za izračun obremenitve iz četrtega odstavka tega člena, skupaj najmanj 30 odstotkov površin GERK-ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni sadovnjak ali 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem. Kot kmetijska zemljišča v uporabi pa se za ta ukrep upoštevajo tudi površine v skupni rabi (planina, skupni pašnik).«.

V 25. členu se za šestim odstavkom doda novi sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Individualna referenčna količina mleka iz tretjega, petega in šestega odstavka tega člena, se v tekočem kvotnem letu upošteva z odvzemi, izvedenimi v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe za mleko, in odvzemi v skladu s četrtim odstavkom 17. člena Uredbe za mleko za kvotno leto, ki je predhodno letu, v katerem se vlaga zahtevek.«.

Tretji odstavek 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če je zaradi odprave mostičkov, kot so opredeljeni v predpisu, ki ureja RKG (v nadaljnjem besedilu: mostički), v postopku uskladitve GERK-ov z evidenco dejanske rabe na dan 17. januarja 2010 v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ali odprave mostičkov po tem datumu in do oddaje zbirne vloge za leto 2010 posamezen GERK razpadel na dva ali več manjših GERK-ov in je zato površina posameznega GERK-a manjša od 0,1 ha ali je skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva manjša od 0,3 ha, se že dodeljene plačilne pravice v skladu z 81. členom Uredbe 1122/2009/ES ne izdvojijo v nacionalno rezervo.«.
Za tretjim odstavkom se doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če je GERK razpadel na dva ali več manjših delov zaradi odprave mostičkov na podlagi ugotovitve kontrole na kraju samem za ukrepe v letu 2010 in je površina posameznega tako nastalega dela GERK-a manjša od 0,1 ha ali je skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva manjša od 0,3 ha, se že dodeljene plačilne pravice v skladu z 81. členom Uredbe 1122/2009/ES ne izdvojijo v nacionalno rezervo. Površina tako nastalega dela GERK-a v skladu z 8. členom te uredbe ni upravičena do izplačila plačilnih pravic, zato se zahtevek zavrne in se zanj ne uporabijo znižanja in izključitve iz 58. člena Uredbe 1122/2009/ES.«.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.