Na podlagi 16. člena Statuta Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 98/06) je Občinski svet Občine Benedikt na 28. redni seji dne 28. 7. 2010 sprejel

Ta pravilnik podrobneje določa pomoč in izvajanje drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja in sicer:
– državna pomoč v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3, v nadaljevanju Uredba 1857/2006/ES), v nadaljevanju: državna pomoč;
– pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5, v nadaljevanju: Uredba 1998/2006/ES), v nadaljevanju: pomoč de minimis.

Sredstva za državne pomoči, pomoči de minimis in za druge ukrepe ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja v Občini Benedikt (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine v višini, določeni v Odloku o proračunu občine za posamezno leto. Sredstva se lahko pridobivajo tudi iz drugih virov.

Sredstva za državne pomoči, pomoči de minimis in za druge ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in subvencioniranih storitev.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– "pomoč" pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
– "kmetijski proizvod" pomenijo proizvode, kot so opredeljeni v 2. točki 2. člena Uredbe 1857/2006/ES;
– "kmetijsko gospodarstvo" je kmetijsko gospodarstvo, kot je opredeljeno v 2. točki 3. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) (Uradni list RS, št. 45/08);
– "mala in srednja velika podjetja" so mala in srednja velika podjetja, kakor so opredeljena v 2. členu Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3);
– "predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega in rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
– "trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
– "bruto intenzivnost pomoči" pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je upravičenec upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov;
– "kakovosten proizvod" je proizvod, ki izpolnjuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005;
– "območja z omejenimi možnostmi" pomeni območja, kot so določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1; v nadaljevanju: Uredba 1698/2005/ES), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3);
– "podjetja v težavah" pomeni kmetijska gospodarstva, za katere se šteje, da so v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2);
– "dopolnilna dejavnost" pomeni dopolnilno dejavnost na kmetiji v smislu Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05);
– "družinski člani" so člani družine, ki imajo enak naslov stalnega bivališča, kot je sedež kmetijskega gospodarstva v okviru katerega kandidirajo na sredstva po tem pravilniku;
– »mladi kmetje« pomeni proizvajalce kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo merila, opredeljena v 22. členu Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(1) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja v občini se izvajajo naslednje državne pomoči:
– naložbe v kmetijska gospodarstva,
– varstvo tradicionalne krajine in stavb,
– pomoč za arondacijo – zaokrožitev zemljišč,
– pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov,
– zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju.
(2) Izvajajo se naslednje pomoči de minimis:
– naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in dopolnilno dejavnost na kmetijah,
– promocija in trženje proizvodov in storitev,
– pokrivanje stroškov transporta iz težje dostopnih predelov občine,
– izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih dejavnosti predelave in trženja.
(3) Drugi ukrepi v občini:
– izvajanje lokalne razvojne strategije (Leader),
– podpora delovanju društev.

Finančna sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo z namenom:
– ohranjanja delovnih mest in poseljenosti podeželja,
– povečanja konkurenčne sposobnosti kmetijstva,
– ohranjanja in izboljšanja naravnega okolja,
– boljše učinkovitosti in strokovnosti kmetijstva,
– spodbujanja diverzifikacije.

Državna pomoč iz 8., 9., 10., 11. in 12. člena tega pravilnika bo odobrena le za dejavnosti ali storitve, opravljene oziroma prejete po objavi tozadevne sheme pomoči v skladu z Uredbo 1857/2006/ES, pravilno predloženi vlogi za pomoč ter po izdanemu pravnemu aktu, s katerim se pomoč odobri (sklep ali odločba ali pogodba).

(1) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva se dodeli z namenom:
– posodabljanja in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje ob izpolnjevanju standardov Skupnosti,
– povečanjem konkurenčnosti primarnega kmetijskega sektorja,
– dviga kakovosti v pridelavi,
– povečanja zaposlenosti,
– ohranjanja obdelanosti kmetijskih površin.
(2) Cilji ukrepa so:
– zmanjšanje proizvodnih stroškov,
– izboljšanje in preusmeritev proizvodnje,
– izboljšanje kakovosti,
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja in izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali,
– boljše izkoriščanje naravnih virov (pašnikov in travnikov).
(3) Upravičenci do pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva so pravne in fizične osebe, ki spadajo med majhna in srednje velika kmetijska gospodarstva in se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju občine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.
(4) Predmet pomoči je gradnja, nakup ali izboljšanje nepremičnin, nakup ali zakup strojev in opreme, vključno z računalniškimi programi do tržne vrednosti blaga, nakup zemljišč, razen zemljišč za gradnjo, v vrednosti do 10% upravičenih stroškov naložbe, Navedene upravičene stroške lahko uvrstimo med izboljšanje nepremičnin.
(5) Splošni pogoji upravičenosti:
– izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna institucija;
– ponudba oziroma predračun za nameravano investicijo;
– pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– naložba mora biti v skladu z veljavnimi Standardi Skupnosti;
– kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naštetih specifičnih ciljev tega ukrepa, kar mora biti razvidno iz vloge;
– po zaključku investicije mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati standard za dobro počutje živali;
– do pomoči so upravičena kmetijska podjetja, ki niso podjetja v težavah.
(6) Upravičeni stroški vključujejo:
– splošne stroške na področju izdatkov gradnje, nakupa ali izboljšanje nepremičnin (tudi za postavitev pašnikov, izvedbe agromelioracijskih del in ureditev dostopov na kmetijskih gospodarstvih),
– honorarje arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroške za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc pri nakupu ali zakupu strojev in opreme, vključno z računalniškimi programi do tržne vrednosti blaga.
(7) Pomoč se ne dodeli za:
– davke, marže najemodajalca, razne takse in režijske stroške,
– stroške zavarovanja,
– stroške za refinanciranje obresti,
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
– proizvodnjo proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode,
– investicije, povezane z drenažiranjem kmetijskih zemljišč, drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%,
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč,
– nakup in zasaditev letnih rastlin,
– investicije v naložbe trgovine,
– za preproste naložbe za nadomestitev,
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine,
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU,
– nakup proizvodnih pravic.
(8) Pomoč se dodeli:
– do 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi možnostmi;
– do 40% upravičenih stroškov na drugih območjih;
– če naložbo izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, se intenzivnost pomoči poveča za 10%, t. j. 60% na območjih z omejenimi možnostmi in 50% na drugih območjih (te naložbe morajo biti opredeljene v poslovnem načrtu, kot je določeno v členu 22 (c) in izpolnjeni morajo biti pogoji iz člena 22 Uredbe 1698/2005).
(9) Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju ne sme preseči 400 000 evrov v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500 000 evrov, če je podjetje na območju z omejenimi možnostmi, iz nacionalnih virov in lokalnih virov.

(1) Namen ukrepa je ohranjati proizvodno in neproizvodno dediščino na podeželju – objekte/tradicionalne stavbe, ki imajo poseben pomen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na podeželju ter prispevati k privlačnosti vaškega okolja kot bivalnega prostora in potenciala za razvoj drugih dejavnosti.
(2) Cilji ukrepa je ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju in prispevati k izboljšanju kvalitete bivanja na podeželju.
(3) Predmet pomoči je sofinanciranje obnove zgodovinskih znamenitosti, zaščitenih z občinskim odlokom in sicer:
– za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti);
– za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije.
(4) Upravičenci do pomoči za varstvo tradicionalne krajine in stavb so pravne in fizične osebe, ki spadajo med majhna in srednje velika kmetijska gospodarstva in se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju občine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.
(5) Splošni pogoji upravičenosti:
– objekt mora biti zaščiten z odlokom občine;
– obnova objekta mora potekati v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
– predloženi morajo biti predračuni.
(6) Upravičeni stroški:
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program …);
– stroški nakupa materiala in izvedbe del.
(7) Pomoč se ne dodeli za:
– davke, razne takse in režijske stroške,
– stroške zavarovanja,
– stroške za refinanciranje obresti,
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine,
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU.
(8) Pomoč se dodeli do:
– 100% dejanskih stroškov, ki nastanejo pri naložbah ali prizadevanjih, namenjenih ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine in se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih, npr. arheoloških ali zgodovinskih znamenitosti. Taki stroški lahko vključujejo razumno nadomestilo za delo, ki ga opravi kmet sam ali njegovi delavci, do višini 10 000 evrov letno;
– do 60% dejanskih stroškov oziroma 75% na območjih z omejenimi možnostmi, ki nastanejo pri naložbah ali prizadevanjih za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije,
– če pride do povečanja proizvodne zmogljivosti, se za naložbe uporabljajo stopnje pomoči, določene v osmem odstavku 8. člena tega pravilnika za upravičene stroške, ki nastanejo pri ustreznih delih ob uporabi običajnih vrst materiala. Dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100% za pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah.

(1) Zaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel in neugodne posestne strukture je namen ukrepa spodbuditi večje interes za zamenjavo kmetijskih zemljišč na območju občine in s tem povečati gospodarsko uspešnost kmetijskih gospodarstev.
(2) Cilji ukrepa je s sofinanciranjem združevanj in menjav kmetijskih zemljišč omogočiti večjo racionalnost pri obdelavi kmetijskih zemljišč in s tem zmanjšati stroške pridelave.
(3) Upravičenci so do pomoči za arondacijo so pravne in fizične osebe, ki spadajo med majhna in srednje velika kmetijska gospodarstva in se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju občine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.
(4) Pomoč se ne dodeli za aktivnosti, ki se izvajajo izven občine in za aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU.
(5) Pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.

(1) Namen ukrepa je spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov in s tem potrošnikom omogočiti več proizvodov višje kakovosti.
(2) Cilji ukrepa:
– doseganje višje dodane vrednosti za osnovne kmetijske proizvode,
– utrjevanje tržnega položaja kmetov,
– izboljšanje dohodkovnega položaja kmetov,
– povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki proizvajajo kakovostne kmetijske proizvode in so vključeni v sheme kakovosti.
(3) Upravičenci so do pomoči za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov so pravne in fizične osebe, ki spadajo med majhna in srednje velika kmetijska gospodarstva in se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju občine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.
(4) Pomoč se lahko odobri samo za stroške storitev, ki jih opravijo tretje strani ali se opravlja v njihovem imenu, kot so pristojni upravni organi ali organi, ki delujejo v njihovem imenu, ali neodvisna telesa, odgovorna za spremljanje uporabe geografskih označb in označb porekla, ekoloških označb ali označb kakovosti, če so take označbe skladne z zakonodajo Skupnosti.
(5) Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju, in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če storitve zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitev.
(6) Pomoč se dodeli za naslednje upravičene stroške:
– stroški tržne raziskave, zasnove in oblikovanja proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih označb in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda, skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti;
– stroški uvedbe sistemov zagotavljanja kakovosti, sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje;
– stroški usposabljanja osebja za uporabo programov in sistemov iz prejšnje točke;
– stroški certifikacijskih organov za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov.
(7) Pomoč se ne dodeli za:
– izdatke ob naložbah,
– stroške nadzora, ki ga opravi sam kmet ali proizvajalec, ali če zakonodaja Skupnosti predpisuje, da stroške nadzora nosijo proizvajalci, ne da bi bila opredeljena višina stroškov.
(8) Pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.

(1) Namen ukrepa je zagotavljati boljšo učinkovitost in strokovnost kmetijstva ter prispevati k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja.
(2) Cilji ukrepa je boljša učinkovitost kmetijstva in dolgoročna sposobnost preživetja.
(3) Upravičenci do pomoči za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju so pravne in fizične osebe, ki spadajo med majhna in srednje velika kmetijska gospodarstva in se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju občine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.
(4) Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve.
(5) Pomoč se dodeli za naslednje upravičene stroške:
1. Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za:
– kritje stroškov organiziranja programa za usposabljanja.
2. Na področju storitev nadomeščanja:
– dejanski stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo ali dopustom.
3. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
4. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih:
– stroški udeležbe,
– potni stroški,
– stroški publikacij,
– najemnine razstavnih prostorov,
– simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 evrov na nagrado in zmagovalca.
5. Stroški publikacij (katalogov, spletišč), ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji.
(6) Pomoč se ne dodeli za:
– že izvedene aktivnosti,
– stroške za storitve, povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje,
– stroške svetovanja, ki so financirani v okviru javne svetovalne službe.
(7) Pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.

(1) Najvišji zneski pomoči, določeni v 8., 9., 10., 11. in 12 členu tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.
(2) V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč, določena v 8., 9., 10., 11. in 12 členu tega pravilnika ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po 107. členu Pogodbe o delovanju Evropske Unije ali s finančnimi prispevki Republike Slovenije, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo (ES) št. 1857/2006.
(3) Državna pomoč, določena v 8., 9., 10., 11. in 12 členu se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektroju kmetijske proizvodnje (UL L št. 337 z dne 21. 12. 2007, str. 35) glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi (ES) št. 1857/2006 in v tem pravilniku.
(4) V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis iz 14., 15. in 16. člena tega pravilnika ne sme združevati z državno pomočjo, če bi bila s takšnim združevanjem presežena intenzivnost pomoči, določena za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o izvzetju in obveznosti priglasitve ali v odločbi, ki jo je sprejela Evropska komisija.

(1) Namen ukrepa je ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje dohodkovnega položaja in utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev že obstoječe dopolnilne dejavnosti.
(2) Cilji ukrepa je povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji in diverzifikacija kmetijskih gospodarstev.
(3) Predmet pomoči so naložbe za sledeče vrste namenov:
– predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj ter maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih asortimentov);
– neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah;
– neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije;
– turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost – ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike);
– dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (tradicionalno krovstvo s slamo,peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);
– pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji;
– storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
– izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji;
– zbiranje in kompostiranje organskih snovi;
– aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
(4) Upravičenci do pomoči za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in dopolnilno dejavnost na kmetijah so nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodarstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti, ki so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(5) Splošni pogoji upravičenosti:
– izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga opravi za to pooblaščena pristojna institucija;
– ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo;
– pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, v kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;
– mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti;
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– naložba mora biti v skladu s Standardi Skupnosti;
– upravičenci morajo po končani investiciji izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji;
– fotokopija dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrirana;
– dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.
(6) Upravičeni stroški:
– gradbena in obrtniška dela;
– stroški nakupa nove opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– stroški promocije;
– stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih;
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta.
(7) Pomoč se ne dodeli za:
– davke, razne takse in režijske stroške,
– stroške zavarovanja,
– stroške za refinanciranje obresti,
– že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine,
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU,
– nakup proizvodnih pravic.
(8) Pomoč se dodeli do 50% upravičenih stroškov.

(1) Namen ukrepa je večja prepoznavnost storitev in proizvodov s kmetijskih gospodarstev, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.
(2) Cilj ukrepa je boljše trženje proizvodov dopolnilnih dejavnosti in storitev.
(3) Predmet pomoči so aktivnosti, povezane s promocijo in trženjem.
(4) Upravičenci do pomoči za promocijo in trženje proizvodov in storitev so pravne osebe, ki izvedejo aktivnosti z namenom promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov in storitev s kmetij.
(5) Upravičeni stroški so stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, razstave, raziskave, svetovalne storitve …).
(6) Pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov.

(1) Namen ukrepa je zaradi neekonomskih prevozov na težje dostopnih predelih in razpršenih območjih občine pokrivati stroške transporta.
(2) Cilj ukrepa je ohraniti gospodarsko dejavnost in transportne mreže na težje dostopnih predelih občine.
(3) Predmet pomoči je pokrivanje dodatnih stroškov transporta.
(4) Upravičenci do pomoči za pokrivanje stroškov transporta iz težje dostopnih predelov občine so subjekti in zadruge, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti transporta.
(5) Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenec mora biti registriran za opravljanje dejavnosti transporta;
– predložiti mora seznam lokalnih, težje dostopnih prog z navedbo razdalj in številom prevozov letno.
(6) Upravičeni stroški so stroški transporta na težje dostopnih predelih občine.
(7) Pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov za prevoz.
Znesek dodeljene pomoči se določi z javnim razpisom.
Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, na sme presegati 100.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

(1) Namen ukrepa je boljša strokovna usposobljenost nosilcev dopolnilnih dejavnosti.
(2) Cilj ukrepa je večja dodana vrednost proizvodov in boljše storitve.
(3) Predmet pomoči je organizirano izobraževanje in usposabljanje, povezano z dopolnilnimi dejavnostmi in trženjem.
(4) Upravičenci do pomoči za izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih dejavnosti predelave in trženja so nosilci dopolnilnih dejavnosti in njihovi družinski člani.
(5) Upravičeni stroški:
– stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije;
– stroški prevoza in vstopnin za strokovne oglede;
– stroški strokovnih gradiv.
(6) Pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov.

Skupna pomoč "de minimis", dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 100.000 EUR v sektorju transporta oziroma 200.000 EUR bruto za področje predelave in trženja v katerem koli obdobju treh proračunskih let (Člen 2 Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis).

(1) Namen ukrepa je zagotoviti večletno podporo inovativnim partnerskim razvojnim iniciativam na podeželju, ki bodo prispevale k razvoju delovnih mest in kakovosti življenja na podeželju.
(2) Cilj ukrepa je izvajanje projektov po načelih LEADER.
Sredstva bodo dodeljena za upravljanje in izvajanje lokalne razvojne strategije na podlagi letnega programa lokalne akcijske skupine.
(3) Upravičenci do pomoči za izvajanje lokalne razvojne strategije (LEADER) je lokalna akcijska skupina, priznana s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
(4) Pogoji upravičenosti:
– lokalna razvojna strategija, potrjena s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;
– lokalna akcijska skupina, priznana s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;
– predložen letni program upravljanja in izvajanja lokalne razvojne strategije.
(5) Sredstva bodo dodeljena za upravljanje in izvajanje lokalne razvojne strategije na podlagi letnega programa lokalne akcijske skupine.
Pomoč se dodeli do 50% opravičljivih stroškov za izvajanje projektov.

(1) Namen ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za delovanje društev, ki predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj ter ohranjanja tradicije med podeželskim prebivalstvom.
(2) Predmet pomoči je sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja podeželskega prebivalstva, ki so povezani s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja.
(3) Upravičenci do pomoči za podporo delovanju društev so društva in njihova združenja, in sicer:
– društva, registrirana za delovanje na območju občine ali delujejo na območju občine;
– sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev.
(4) Specifični pogoji upravičenosti:
– seznam članov društva iz območja občine;
– odločba o vpisu v register.
(5) Upravičeni stroški so materialni stroški za delovanje društev.
(6) Pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov. Znesek pomoči se določi z razpisom.

Merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči po tem pravilniku bodo podrobneje določena v javnem razpisu.

(1) Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega na krajevno običajen način, skladno s pogoji in po postopkih, določenih v tem pravilniku, javnem razpisu in veljavnih predpisih.
(2) V javnem razpisu se navedejo posamezne državne pomoči, pomoči de minimis in drugi ukrepi za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja in višina razpoložljivih sredstev za njih, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3) K vlogi za dodelitev sredstev bodo upravičenci poleg ostalih, z razpisom zahtevanih podatkov, morali obvezno priložiti izjavo, da upravičenec za ta namen in isti opravičljivi strošek v tekočem letu še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov. Če pa je, njeno višino pridobi občina od izplačevalca oziroma njeno višino dokaže upravičenec z ustrezno dokumentacijo.
(4) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi Odbor za kmetijstvo.

(1) Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se bodo uredile s pogodbo.
(2) Pred sklenitvijo pogodbe bo občina upravičencu izdala sklep o višini odobrenih sredstev in opravičljivih stroških za posamezen ukrep in namen.

(1) Nadzor nad namensko porabo sredstev iz občinskega proračuna opravlja komisija, ki jo imenuje župan.
(2) V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navedene obresti se obračunavajo od dneva nakazila do dneva vračila sredstev. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.

Določbe 8., 9., 10., 11. in 12. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati po objavi vpisne številke in povzetka podatkov zadevne sheme pomoči na spletni strani Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije.

(1) Ta pravilnik začne veljati enaindvajseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za programsko obdobje 2010–2013.
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za programe razvoja podeželja v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 68/07).