Na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/10) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 2. 8. 2010 sprejela
P O S L O V N I K
Komisije za preprečevanje korupcije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik podrobno ureja organizacijo in način dela Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) ter postopke za opravljanje nalog po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) in drugih predpisih.
2. člen
(1) Funkcionarji in javni uslužbenci komisije so pri svojem delu dolžni spoštovati Ustavo Republike Slovenije, zakone in druge predpise, ravnati vestno in pošteno, z visoko stopnjo integritete, dajati prednost splošnim in skupnim interesom pred zasebnimi ter z osebnim zgledom v svojem poklicnem in zasebnem življenju prispevati k ugledu komisije, državnih organov in Republike Slovenije.
(2) Ob začetku dela v komisiji oziroma ob njihovem sprejemu so se vsi funkcionarji in javni uslužbenci komisije dolžni seznaniti z določili tega poslovnika in drugih aktov, ki urejajo delo komisije oziroma njihove pravice in dolžnosti.
3. člen
(1) Za delo komisije veljajo določbe ZIntPK, tega poslovnika in drugih splošnih aktov, ki jih sprejme komisija.
(2) Izrazi v tem poslovniku imajo enak pomen kot izrazi v ZIntPK.
(3) Izraz »tajni podatek« ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja tajne podatke.
4. člen
(1) Komisija ima pečat okrogle oblike, v katerem je grb Republike Slovenije in napis »Republika Slovenija, Komisija za preprečevanje korupcije«.
(2) Sedež komisije je v Ljubljani.
5. člen
(1) Vsa pisanja komisije morajo biti opremljena s polnim imenom in naslovom komisije, številko, datumom, podpisom in pečatom.
(2) Komisija pisanja državnim organom in organom lokalnih skupnosti praviloma pošilja v elektronski obliki. Pri tem upošteva predpise, ki urejajo elektronsko poslovanje in elektronski podpis. Pisanje, ki je poslano v elektronski obliki, ima enako veljavo kot pisanje v tiskani obliki.
II. VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA KOMISIJE
6. člen
(1) Komisijo predstavlja, zastopa in vodi predsednik oziroma predsednica (v nadaljevanju: predsednik) komisije, ki tudi organizira njeno delo in ima v skladu z zakonom vse pristojnosti in odgovornosti predstojnika državnega organa.
(2) Predsednik komisije predvsem:
- predstavlja in zastopa komisijo,
- izmed imenovanih namestnikov določi prvega in drugega namestnika,
- vodi poslovanje in organizira delo komisije,
- koordinira delo organizacijskih enot komisije,
- komisiji predlaga v sprejem poročila o delu komisije,
- odloča o porabi sredstev v skladu z letnim finančnim načrtom,
- izdaja akte o zaposlitvah, razvrstitvah in plačah javnih uslužbencev komisije,
- opravlja druge naloge na podlagi zakona in tega poslovnika.
7. člen
(1) V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika komisije ga pri opravljanju tekočih poslov nadomešča prvi namestnik oziroma namestnica (v nadaljevanju: namestnik) predsednika.
(2) V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika komisije in njegovega prvega namestnika predsednika nadomešča drugi namestnik.
(3) Predsednik komisije lahko s pisnim aktom pooblasti katerega od namestnikov, da organizira in vodi delo na posameznih področjih.
(4) Tekoči posli iz prvega odstavka tega člena so posli, ki se ne nanašajo na predloge za spremembe veljavnih predpisov oziroma na spremembe aktov komisije.
8. člen
Komisija opravlja delo z ustreznim številom notranje organizacijskih enot, ki izvajajo naloge s področja dela komisije, pri čemer sta podrobnejša organizacija dela komisije in sistemizacija delovnih mest določeni v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
III. NAČIN DELA KOMISIJE
9. člen
(1) Komisija odloča na sejah, kjer sprejema mnenja, stališča in druge odločitve.
(2) Komisijo sestavljajo predsednik in njegova namestnika.
(3) Sejo komisije skliče predsednik, ki je to dolžan storiti, če to zahtevata oba namestnika.
10. člen
(1) Seja komisije se lahko prične, če sta prisotna predsednik in vsaj eden od namestnikov predsednika. V kolikor se predsednik seje ne more udeležiti, ga lahko po posebnem pooblastilu nadomesti prvi namestnik.
(2) Odločitve komisije so veljavne, če so sprejete vsaj z dvema glasovoma.
11. člen
(1) Na seji komisije lahko poleg predsednika in namestnikov brez pravice glasovanja sodelujejo tudi javni uslužbenci komisije, če to zahteva oziroma dovoli predsedujoči seje.
(2) Gradivo za sejo komisije, ki ga pripravijo notranje organizacijske enote, se dostavi predsedniku in namestnikoma predsednika praviloma tri delovne dni pred dnevom seje.
12. člen
(1) Na seji komisije pri konkretni točki dnevnega reda ne sme sodelovati funkcionar ali javni uslužbenec komisije, ki je sam predmet obravnave ali je z osebo, ki je obravnavana v okviru te točke:
- v zakonski zvezi oziroma živi z njo v zunajzakonski skupnosti,
- je njen krvni sorodnik v ravni vrsti, sorodnik v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena oziroma v svaštvu do drugega kolena,
- v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca,
- je oziroma je bil v sodnem sporu katerekoli vrste.
(2) V kolikor posamezni funkcionar ali javni uslužbenec komisije meni, da zanj ali za drugega funkcionarja ali javnega uslužbenca komisije obstajajo okoliščine iz prejšnjega odstavka ali druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost, mora o tem takoj obvestiti komisijo, ki odloči o morebitni izločitvi tega funkcionarja ali javnega uslužbenca iz obravnave posamezne točke. Če seje komisije ni mogoče sklicati takoj, o zadevi odloči predsednik, ki o tem poda obrazložitev na prvi naslednji seji komisije.
(3) V kolikor se pozneje ugotovi, da je pri obravnavi posamezne točke sodeloval funkcionar ali javni uslužbenec komisije, ki bi moral biti izločen, lahko komisija o tej točki odloča ponovno.
13. člen
(1) Komisija na sejah zlasti:
- sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje fizične ali pravne osebe ustreza,
- definiciji korupcije po zakonu,
- sprejema mnenja, stališča, pojasnila in načelne odločitve glede drugih nalog, ki jih ima po zakonu,
- sprejema poslovnik, akt o notranji organizaciji in sistemizaciji ter druge splošne akte komisije in njihove spremembe,
- sprejema obrazce dokumentov za poslovanje komisije,
- sprejema odločitve o investicijah komisije,
- sprejema odločitve o začetku postopkov za zaposlitev novih delavcev v komisiji,
- obravnava točke dnevnega reda, ki jih na sejo uvrsti predsednik komisije,
- odloča o predlogih namestnikov predsednika za uvrstitev drugih točk na sejo komisije,
- izvaja druge naloge po zakonu in tem poslovniku.
(2) V zadevah, ki niso predmet obravnave na seji, samostojno odloča predsednik komisije kot predstojnik državnega organa.
14. člen
(1) Komisija začne s postopkom za izdajo načelnega mnenja iz prve alineje prvega odstavka 13. člena tega poslovnika na podlagi prijave o sumu korupcije, zahteve organa, organizacije ali fizične osebe, ali na lastno pobudo, ko do nje pride glas o dejanjih, za katere oceni, da je na njihovi podlagi potrebno izdati načelno mnenje kot neobvezno usmeritev, po kateri lahko v prihodnje nedoločeno število nedoločenih subjektov prostovoljno usmerja svoje vedenje in ravnanje, da se na ta način izognejo tveganjem korupcije.
(2) Načelna mnenja nimajo pravnih ali materialnih posledic in v njih komisija ne odloča o odgovornosti udeleženih fizičnih ali pravnih oseb.
(3) Načelna mnenja so sestavljena tako, da v njih niso navedeni osebni podatki udeleženih oseb.
(4) Osnutek načelnega mnenja se po sprejemu na seji in pred njegovo javno predstavitvijo pošlje obravnavani osebi z zaprosilom, da nanj odgovori v roku 14 delovnih dni.
(5) V kolikor obravnavana oseba tudi v 30 dneh ne odgovori na osnutek načelnega mnenja, komisija mnenje predstavi javnosti brez odgovora obravnavane osebe in brez ponovne vsebinske obravnave.
(6) V kolikor obravnavana oseba pošlje odgovor na osnutek načelnega mnenja, komisija oba dokumenta ponovno obravnava na seji in ju, če se odloči za izdajo načelnega mnenja, brez osebnih podatkov skupaj predstavi javnosti.
15. člen
(1) V kolikor komisija pri svojem delu ugotovi, da v obravnavani zadevi obstajajo znaki kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali drugih kršitev, za obravnavo katerih komisija ni pristojna, komisija sprejme sklep o odstopu zadeve pristojnemu organu.
(2) Obvezni deli sklepa iz prejšnjega odstavka so: osnovni podatki o možnem kršitelju, utemeljitev znakov kaznivega dejanja ali druge kršitve, podatki o pristojnem organu in rok, v katerem naj pristojni organ komisijo obvešča o svojih nadaljnjih postopkih.
16. člen
(1) Seje komisije so zaprte za javnost, komisija pa lahko izjemoma odloči, da bodo posamezne točke dnevnega reda javne.
(2) Na seje komisije se lahko vabijo neprofitne organizacije zasebnega sektorja s področja preprečevanja korupcije, reprezentativni sindikati javnega sektorja in druge organizacije ali posamezniki, za katere komisija presodi, da bi s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomogli k uspešni obravnavi posameznih točk dnevnega reda.
(3) Osebe iz prejšnjega odstavka ter predstavniki javnosti ne morejo sodelovati pri točkah dnevnega reda, kjer se obravnavajo osebni oziroma tajni podatki.
(4) Predsednik komisije opozori osebe, ki sodelujejo na sejah, da so dolžne varovati podatke, s katerimi so se seznanile na seji, če ni z zakonom ali tem poslovnikom določeno drugače, če pa je javnost s sej izključena, pa tudi, da so te podatke dolžne varovati kot tajnost in jih opozori, da pomeni izdaja tajnosti kaznivo dejanje.
17. člen
(1) Sklici in zapisniki sej komisije, načelna mnenja, stališča in odločitve komisije so javne in se objavijo na njeni spletni strani tako, da iz njih ni mogoče razbrati osebnih oziroma tajnih podatkov.
(2) Komisija lahko obvešča javnost tudi o drugem delu komisije. Sporočilo javnosti posreduje njen predsednik oziroma predstavnik komisije, ki ga določi predsednik.
(3) Predsednik in namestnika predsednika morajo pri svojih nastopih v javnosti izražati in predstavljati stališča komisije, tudi, če so pri odločanju o posameznem vprašanju glasovali drugače.
18. člen
(1) O seji komisije se piše zapisnik, ki obsega navedbo številke seje v koledarskem letu, datum in uro začetka seje, navedbo, kdo je vodil sejo, imena prisotnih, sprejeti dnevni red seje ter odločitve, mnenja, stališča in sklepe, ki jih je komisija sprejela k posameznim točkam dnevnega reda. Po sklepu komisije se lahko potek seje tudi snema, s čimer morajo biti pred začetkom snemanja seznanjeni vsi sodelujoči na seji.
(2) V zapisniku o seji se zadeve navedejo samo s signirnimi številkami, razen pri načelnih mnenjih, kjer se navede tudi besedilo izreka načelnega mnenja.
(3) Zapisnik komisija potrdi na naslednji seji, ko lahko pri zapisu sprejetih sklepov izvrši tudi redakcijske popravke.
19. člen
(1) V kolikor so na seji komisije prisotne vabljene osebe, se v zapisnik vpišejo tudi naslednji podatki:
- imena vabljenih in prisotnih oseb,
- razlogi za vabilo,
- kratka vsebina pojasnil, ki so jih vabljene osebe dale na seji,
- seznam dokumentov, ki so jih vabljene osebe izročile na seji.
(2) Vabljena oseba lahko zahteva, da se posamezna pojasnila v zapisnik zapišejo dobesedno, s čimer jo pred začetkom razgovora seznani predsedujoči.
IV. ZBIRANJE PODATKOV
20. člen
(1) V kolikor je od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil ter drugih pravnih oseb javnega ali zasebnega prava potrebno pridobiti podatke in dokumente, potrebne za opravljanje zakonskih nalog komisije, jih ta pisno pozove, da najkasneje v roku 15 dni od prejema poziva dostavijo vse potrebne podatke in dokumente, ob tem navede pravno podlago za pridobitev podatkov, razloge ter namen, za katerega se zahtevajo podatki in opozorilo o pravnih posledicah neupoštevanja poziva.
(2) Komisija po prejšnjem odstavku ne sme zahtevati podatkov in dokumentov, ki jih pri svojem delu v zaupnem razmerju pridobi odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog, duhovnik ali kakšna druga oseba, kateri zakon nalaga dolžnost varovanja podatkov iz zaupnega razmerja in podatkov ter dokumentov, ki jih pristojni organi pridobijo z izvajanjem zakona, ki ureja policijska ali obveščevalna pooblastila, in zakona, ki ureja kazenski postopek.
(3) V kolikor bi osebe in organi iz prejšnjega odstavka komisiji na lastno pobudo želeli posredovati določene podatke oziroma dokumente, jih komisija lahko sprejme, vendar z njimi ravna z ustrezno stopnjo zaščite njihove tajnosti.
(4) V kolikor je dokumentacija, ki jo zahteva komisija, zelo obsežna ali sicer neprimerna za pošiljanje, se komisija in zavezanci iz prvega odstavka tega člena lahko dogovorijo za vpogled v to dokumentacijo na sedežu zavezancev oziroma za drugačno izročitev dokumentacije na vpogled.
(5) Predstavnik komisije, ki opravi vpogled iz prejšnjega odstavka, se mora predhodno izkazati s pisnim pooblastilom komisije.
(6) Pridobljeni podatki in dokumentacija se lahko uporabljajo samo za izvajanje nalog komisije, določenih z zakonom.
21. člen
(1) Na seje komisije se lahko vabijo zaposleni v javnem sektorju in poslovodne osebe, katerih udeležba je nujno potrebna za razjasnitev dejstev in okoliščin, o katerih odloča komisija.
(2) Vabljene osebe na seji komisije dajejo pojasnila ter odgovarjajo na vprašanja komisije iz njene pristojnosti.
(3) Stroške udeležbe oseb iz prvega odstavka tega člena na sejah komisije krijejo državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge pravne osebe, kjer so te osebe zaposlene.
22. člen
(1) Vabila za udeležbo na seji komisije se osebam iz prvega odstavka prejšnjega člena vročajo osebno, s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Vabilo na sejo komisije ali obvestilo o njeni preložitvi se lahko vabljenim osebam z njihovim soglasjem sporoča tudi s telekomunikacijskimi sredstvi, če se da po okoliščinah sklepati, da bo na ta način opravljeno sporočilo dobil tisti, kateremu je namenjeno.
(3) Škodljive posledice za vabljene osebe lahko nastopijo samo, če jim je bilo vabilo vročeno osebno in če se niso opravičile pravočasno in na podlagi tehtnih razlogov.
23. člen
(1) Vabilo za udeležbo na seji komisije vsebuje naslednje podatke:
- ime in priimek vabljenega;
- datum, uro in kraj seje;
- navedbo, v zvezi s katerimi podatki in dokumentacijo bodo zahtevana pojasnila;
- pojasnilo, da lahko vabljena oseba s sabo prinese dodatno dokumentacijo;
- rok za morebitno utemeljeno opravičilo odsotnosti;
- opozorilo o pravnih posledicah neudeležbe.
(2) Vabilo mora biti vabljenim osebam vročeno najmanj osem dni pred dnevom seje.
24. člen
(1) Osebe iz prvega odstavka 21. člena tega poslovnika so med odgovarjanjem na vprašanja komisije dolžne dati vsa pojasnila in odgovore, ki so potrebni za opravljanje nalog komisije.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko odklonijo odgovor na posamezno vprašanje v smislu določb zakona, ki ureja kazenski postopek.
(3) O dolžnosti iz prvega odstavka in pravici iz drugega odstavka tega člena vabljene osebe na začetku razgovora opozori predsedujoči seje.
V. NADZORSTVENE NALOGE KOMISIJE
1. Protikorupcijska klavzula
25. člen
(1) V kolikor komisija sumi, da organi ali organizacije javnega sektorja v pogodbah ne uporabljajo protikorupcijskih klavzul ali jih uporabljajo v nepravilni obliki oziroma vsebini, od njih zahteva vse potrebne pogodbe in podatke, vezane na določeno obdobje oziroma na določeno pogodbeno stranko.
(2) Pri preverjanju protikorupcijskih klavzul in dodatnih določb v sklenjenih pogodbah komisija upošteva predvsem njihovo vsebino in splošni namen ter cilje, zaradi katerih se protikorupcijske klavzule uporabljajo.
(3) V kolikor komisija ugotovi, da protikorupcijske klavzule v konkretnih pogodbah niso bile uporabljene, da uporabljene klavzule oziroma dodatne določbe ne zagotavljajo učinkovite zaščite pred korupcijskimi tveganji organa ali organizacije, ki je sklenila pogodbo, o tem obvesti vodstvo tega organa ali organizacije.
(4) V kolikor komisija pri svojem delu ugotovi sum koruptivnih ravnanj pri sklepanju pogodb iz prvega odstavka tega člena, o tem nemudoma obvesti organe odkrivanja in pregona ter na to ustrezno opozori vodstvo organa ali organizacije, kjer je prišlo do sklepanja takšnih pogodb.
2. Prijava korupcije in neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja
26. člen
(1) Komisija je dolžna sprejeti vsako prijavo o koruptivnem ravnanju pravnih ali fizičnih oseb od identificiranih, pa tudi od anonimnih in psevdonimnih prijaviteljev in sicer osebno ali preko sredstev za komuniciranje.
(2) Ko komisija prejme prijavo o koruptivnem ravnanju, jo predsednik komisije dodeli v obravnavo ustrezni notranje organizacijski enoti.
(3) Notranje organizacijska enota najprej preveri vsebino prijave. V kolikor je prijava že na prvi pogled nesmiselna, protislovna in brez osnovnih podatkov o tem, na kakšen način je kdo kršil dolžno ravnanje, brez nadaljnje obravnave za sejo komisije pripravi sklep o zaključku postopka. Enako lahko enota ravna, v kolikor iz prijave izhajajo znaki kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali znaki drugih kršitev in je mogoče iz nje razbrati, da je s strani prijavitelja že bila poslana organom odkrivanja in pregona ali drugim pristojnim organom.
(4) Če niso podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, notranje organizacijska enota prične z obravnavo prijave.
(5) V roku 25 dni po tem, ko je komisija prejela prijavo, mora notranje organizacijska enota pripraviti odgovor na navedbe prijavitelja oziroma obvestilo o nadaljnjem ukrepanju oziroma postopanju in ga posredovati predsedniku v podpis.
27. člen
V kolikor je za preveritev podatkov v prijavi potrebno sodelovanje drugih organov, jih komisija zaprosi za pomoč in do njihovega odgovora počaka z nadaljnjo obravnavo zadeve.
28. člen
(1) Če notranje organizacijska enota po obravnavi zadeve ugotovi znake kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, za sejo komisije pripravi odstop zadeve organom odkrivanja in pregona.
(2) V kolikor bi bilo nevarno odlašati, enota po vnaprejšnjem soglasju predsednika ustrezni organ odkrivanja in pregona o zadevi obvesti takoj in mu po potrebi nudi vso pomoč, potrebno za uspešno obravnavo zadeve, za sejo komisije pa pripravi obvestilo o nujnem odstopu zadeve.
(3) Če notranje organizacijska enota po obravnavi zadeve ugotovi, da v njej ni zaznati korupcije, kot jo določa zakon, ali znakov kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, temveč kršitve druge veljavne zakonodaje, za katere so pristojni drugi organi, za sejo komisije pripravi odstop zadeve tem organom v nadaljnjo obravnavo.
(4) Če notranje organizacijska enota po obravnavi zadeve ugotovi, da v njej ni zaznati korupcije, kot jo določa zakon, ali drugih kršitev veljavne zakonodaje, za sejo komisije pripravi sklep o zaključku postopka.
29. člen
(1) Komisija o obravnavanih zadevah na seji sprejme naslednje sklepe:
- o izdaji načelnega mnenja,
- o odstopu zadeve drugim pristojnim organom,
- o zaključku postopka.
(2) Če komisija pri obravnavi zadeve ugotovi, da je v zadevi, ki je bila po dejanskih in pravnih okoliščinah identična ali podobna obravnavani, že izdala načelno mnenje, novega načelnega mnenja ne izda, ampak sprejme sklep o uporabi že izdanega mnenja tudi v novi zadevi.
(3) O načinu zaključka zadeve se obvesti tudi prijavitelj, v kolikor komisija razpolaga z njegovim naslovom. V ta namen notranje organizacijska enota za sejo komisije pripravi tudi ustrezno obvestilo prijavitelju.
(4) V kolikor komisija zadevo odstopi drugemu organu, ga zaprosi za obvestilo o njegovem nadaljnjem postopku v določenem roku.
30. člen
(1) Če uradna oseba, ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihično ali fizično nasilje, takšno dejanje prijavi komisiji, predsednik komisije prijavo dodeli v obravnavo pristojni notranje organizacijski enoti, ki je dolžna takoj začeti s postopkom, ki ga mora dokončati v desetih dneh.
(2) Na predlog notranje organizacijske enote, ki oceni dejansko stanje, komisija po potrebi izda ustrezna navodila za ravnanje in ukrene, kar je potrebno, da se preprečijo nezakonite ali neetične zahteve ter nastanek škodljivih posledic.
(3) Da bi dosegla cilje iz prejšnjega odstavka, komisija po potrebi zlasti:
- izda navodila za ravnanje uradne osebe, ki je podala prijavo,
- izda opozorilo uradni osebi, ki od drugih zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali s tem namenom nad njimi izvaja psihično ali fizično nasilje, ter od nje zahteva takojšnje prenehanje takšnih dejanj,
- obvesti predstojnika uradne osebe, ki od drugih zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali s tem namenom nad njimi izvaja psihično ali fizično nasilje, in ga pozove k ukrepanju,
- obvesti druge pristojne organe, v kolikor zadeva sodi tudi v njihovo pristojnost.
(4) V kolikor bi bilo nevarno odlašati, komisija pa se na svojem sedežu ne more sestati takoj, ukrepe iz prejšnjega odstavka na predlog notranje organizacijske enote po vnaprejšnjem soglasju vsaj enega namestnika odobri predsednik komisije in se komisija z njimi seznani naknadno.
3. Zaščita prijaviteljev
31. člen
(1) Komisija ščiti identiteto prijaviteljev korupcije v vseh svojih postopkih in v vsaki svoji komunikaciji in v ta namen izvaja ustrezne ukrepe, ki onemogočajo odkritje njihove identitete.
(2) Identiteto prijaviteljev komisija posreduje samo sodišču, če ta izda takšen sklep za zavarovanje javnega interesa ali pravic drugih.
(3) V primeru ugotovitve, da so z zlonamerno prijavo podani znaki kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, komisija zadevo skupaj z razpoložljivimi podatki o identiteti prijavitelja odstopi organom odkrivanja in pregona.
32. člen
(1) Komisija vsako prijavo šteje kot prijavo, podano v dobri veri, dokler ne ugotovi, da gre za zlonamerno prijavo. Kot prijava v dobri veri šteje prijava, kjer je prijavitelj utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v zvezi s prijavo resnični.
(2) Vsakdo v komisiji lahko v primeru suma predlaga ugotavljanje dobrovernosti prijave, podane komisiji. Postopek ugotavljanja dobrovernosti praviloma izvede notranja organizacijska enota, ki vsebinsko obravnava prijavo. Enota po zaključku postopka pripravi ustrezno oceno za odločitev na seji komisije.
(3) Komisija na njihov predlog ocenjuje tudi dobrovernost prijav, podanih drugim organom, osebam ali javnosti. Predlog za oceno predsednik komisije dodeli v obravnavo ustrezni notranje organizacijski enoti, ki po zaključku postopka pripravi ustrezno oceno za odločitev na seji komisije.
(4) Pri ugotavljanju, ali je bila prijava podana v dobri veri oziroma ali je prijavitelj utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v zvezi s prijavo resnični, komisija upošteva predvsem naravo in težo prijavljenega ravnanja, z njim grozečo ali povzročeno škodo, morebitno prijaviteljevo dolžnost varovanja ter status organa ali osebe, kateri je bila zadeva prijavljena.
(5) Komisija o svoji oceni dobrovernosti obvesti predlagatelja iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Če komisija ugotovi, da je šlo za zlonamerno prijavo, uvede postopek o prekršku, če pa ugotovi znake kaznivega dejanja, zadevo odstopi organom odkrivanja in pregona.
33. člen
(1) V kolikor komisija ugotovi, da kdo poskuša ugotoviti ali razkriti identiteto prijavitelja, takoj oceni dobrovernost njegove prijave.
(2) Če je prijava dobroverna in če je še možno preprečiti odkritje ali razkritje identitete prijavitelja, komisija na to takoj opozori tistega, ki to poskuša storiti.
34. člen
(1) Če se prijavitelji, ki so bili zaradi prijave korupcije ali neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja izpostavljeni povračilnim ukrepom in so za njih nastale škodljive posledice, obrnejo na komisijo, jim ta pomaga pri ugotavljanju vzročne zveze med škodljivimi posledicami in povračilnimi ukrepi. Postopek po odločitvi predsednika komisije praviloma izvede notranja organizacijska enota, ki je oziroma bi vsebinsko obravnavala prijavo, če bi bila posredovana komisiji.
(2) Svoje ugotovitve komisija posreduje prijavitelju in organu, ki vodi postopek, v katerem prijavitelj uveljavlja povračilo škode.
(3) V kolikor komisija ugotovi vzročno zvezo iz prvega odstavka tega člena, od delodajalca prijavitelja zahteva, da zagotovi takojšnje prenehanje takšnega ravnanja.
(4) V kolikor bi bilo nevarno odlašati, komisija pa se na svojem sedežu ne more takoj sestati, zahtevo iz prejšnjega odstavka na predlog notranje organizacijske enote po vnaprejšnjem soglasju vsaj enega namestnika odobri predsednik komisije in se komisija z njo seznani naknadno.
35. člen
(1) Če delodajalec javnega uslužbenca ne zagotovi prenehanja povračilnih ukrepov in je po oceni komisije nadaljevanje dela javnega uslužbenca na njegovem delovnem mestu nemogoče ter javni uslužbenec od svojega delodajalca zahteva premestitev na drugo enakovredno delovno mesto in o tem obvesti komisijo, predsednik komisije določi notranje organizacijsko enoto, ki bo spremljala uresničevanje zahteve javnega uslužbenca.
(2) V kolikor delodajalec v roku 90 dni ne zagotovi uresničitve zahteve, komisija od njega zahteva vse potrebne podatke in dokumentacijo, da oceni utemeljenost razlogov za neizpolnitev zahteve.
(3) O svojih ugotovitvah, oceni in morebitnih ukrepih komisija obvesti delodajalca in javnega uslužbenca, ki je zahteval premestitev.
36. člen
(1) V kolikor komisija pri svojem delu ugotovi, da bi prijavitelj korupcije oziroma njegovi družinski člani lahko bili tako fizično ogroženi, da so izpolnjeni pogoji za njihovo zaščito po zakonu, ki ureja zaščito prič, poda predlog Komisiji za zaščito ogroženih oseb za vključitev prijavitelja oziroma njegovih družinskih članov v program zaščite.
(2) Če je komisija podala predlog iz prejšnjega odstavka, predsednik komisije določi predstavnika komisije, ki se bo udeleževal sej Komisije za zaščito ogroženih oseb, koordiniral delo na strani komisije in izvajal druge zakonske ukrepe, potrebne za zagotovitev učinkovite zaščite.
4. Nezdružljivost
37. člen
(1) Če komisija ugotovi, da funkcionar po izteku rokov, določenih z ZIntPK, še naprej opravlja dejavnost, članstvo ali funkcijo, ki ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije, oziroma prične opravljati takšno dejavnost, članstvo ali funkcijo, ga na to pisno opozori in mu določi rok, v katerem mora prenehati opravljati to dejavnost ali funkcijo, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
(2) Opozorilo iz prejšnjega odstavka mora biti funkcionarju vročeno osebno.
38. člen
(1) Če funkcionar kljub opozorilu komisije iz prvega odstavka 37. člena tega poslovnika po izteku v opozorilu določenega roka še naprej opravlja nezdružljivo dejavnost, članstvo ali funkcijo, komisija obvesti pristojni organ, ki je pristojen predlagati ali začeti s postopkom za prenehanje funkcije tega funkcionarja.
(2) V kolikor organ iz prejšnjega odstavka v roku treh mesecev od obvestila komisije le-tej ne sporoči svoje končne odločitve, komisija na svojo sejo povabi predstojnika tega organa.
(3) V kolikor komisija ugotovi, da nezdružljivo dejavnost, članstvo ali funkcijo kljub opozorilu komisije in po poteku roka iz prvega odstavka 37. člena tega poslovnika še naprej opravlja neposredno voljeni funkcionar, komisija ne postopa po prvem in drugem odstavku tega člena, ampak ugotovitve objavi na svoji spletni strani in obvesti javnost.
39. člen
(1) V kolikor poklicni funkcionar zaprosi komisijo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, lahko komisija dovoljenje izda, če ni možnosti, da bi opravljanje te dejavnosti lahko vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje njegove funkcije.
(2) Pri odločanju o tem, ali bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje funkcije poklicnega funkcionarja, komisija upošteva predvsem vsebinsko sorodnost zaprošene dejavnosti in funkcije funkcionarja, delovne in časovne obremenitve funkcionarja, njegovo izpostavljenost korupcijskim tveganjem in pomenu, vplivu ter videzu neodvisnosti in samostojnosti njegove funkcije.
5. Prepoved in omejitve sprejemanja daril
40. člen
(1) Komisija do 30. aprila vsako leto preveri, ali je prejela kopije seznamov daril od vseh državnih in drugih organov ter organizacij, ki so dolžne voditi sezname daril in jih posredovati komisiji.
(2) Če posamezni organ ali organizacija zakonsko določenega seznama daril ni posredovala, jo komisija pozove, da to stori v roku nadaljnjih 7 dni.
(3) Če tudi po pozivu iz prejšnjega odstavka organ ali organizacija seznama daril ne posreduje, komisija o tem obvesti javnost.
41. člen
Komisija vrednost daril, ki so jih sprejeli državni in drugi organi ter organizacije, presoja po njihovi tržni vrednosti, po potrebi pa tudi s pomočjo strokovnjakov.
42. člen
Ko komisija ocenjuje, ali so funkcionar ali organ oziroma organizacija sprejeli darila, ki so ali bi lahko vplivala na zakonitost, objektivnost in nepristranskost njihovega delovanja, upošteva predvsem namene in cilje veljavne zakonske ureditve glede sprejemanja daril, možnost vpliva ali videza vpliva sprejetega darila na njihovo delovanje, dejansko oziroma potencialno nasprotje interesov, ki bi ga darilo lahko povzročilo v trenutku sprejema ali pozneje in posledice sprejema darila za dobro ime funkcionarja, organa ali organizacije.
43. člen
V kolikor je zaradi kršitve zakonske ureditve na področju sprejemanja daril potrebno izdati odločbo o razpolaganju z darilom, jo pripravi pristojna notranje organizacijska enota in po odobritvi na seji komisije podpiše predsednik komisije.
6. Omejitve poslovanja
44. člen
Ko komisija pridobi podatke o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja, na svoji spletni strani mesečno objavi njihov seznam na način, iz katerega bo razvidno, kateri naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnem naročanju, in kateri subjekti med seboj ne smejo poslovati.
45. člen
(1) Ko je komisija obveščena o prenehanju funkcije funkcionarja, njega in organ, pri katerem je funkcionar opravljal svojo funkcijo, pisno opozori, da v roku dveh let funkcionar v razmerju do tega organa ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike.
(2) Na enak način komisija opozori funkcionarja in organ, pri katerem je funkcionar opravljal svojo funkcijo, da v roku enega leta po prenehanju funkcije tega funkcionarja ne sme priti do poslovanja med organom in subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu.
(3) Komisija v seznamu iz 44. člena tega poslovnika objavi tudi podatke o subjektu iz prejšnjega odstavka.
46. člen
(1) V kolikor komisija ugotovi, da je prišlo do sklenitve pogodbe v nasprotju z zakonskimi določbami o omejitvah poslovanja, naročnika, ki je sklenil takšno pogodbo, pozove, da takoj začne s postopkom za ugotovitev ničnosti.
(2) Če pozvani naročnik komisije o svojem ukrepanju ne obvesti v roku 30 dni, komisija o zadevi obvesti druge pristojne organe.
7. Nasprotje interesov
47. člen
(1) Če je komisija s strani uradne osebe skladno z zakonom obveščena o nasprotju interesov oziroma možnosti, da bi do njega prišlo, mora o njegovem obstoju odločiti najpozneje v 15 dneh.
(2) Če uradna oseba po obvestilu komisiji skladno z zakonom ne preneha z delom v zadevi, kjer bi naj prišlo do nasprotja interesov, mora komisija ne glede na prejšnji odstavek o obstoju nasprotja interesov odločiti takoj.
(3) V kolikor bi bilo nevarno odlašati, komisija pa se na svojem sedežu ne more takoj sestati, odločitev o obstoju nasprotja interesov na predlog notranje organizacijske enote po vnaprejšnjem soglasju vsaj enega namestnika sprejme predsednik komisije in se komisija z njo seznani naknadno.
(4) V vseh primerih komisija sprejeto odločitev o obstoju nasprotja interesov takoj posreduje uradni osebi, ki jo je obvestila o možnem nasprotju interesov.
48. člen
(1) Če komisija pri svojem delu ali na podlagi prijave pride do podatkov, ki izkazujejo verjetnost, da je pri uradnih ravnanjih uradnih oseb obstajalo nasprotje interesov, v roku dveh let od opravljenih uradnih dejanj uvede postopek ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov.
(2) Komisija pri ugotavljanju dejanskega obstoja nasprotja interesov posebej ugotavlja, kakšne so bile neposredne, pa tudi posredne posledice ravnanja v nasprotju interesov.
49. člen
(1) Če komisija v postopku iz 48. člena tega zakona ugotovi obstoj nasprotja interesov pri uradnih ravnanjih uradne osebe, s svojo ugotovitvijo seznani pristojni organ ali delodajalca uradne osebe, če pa je uradna oseba za nasprotje interesov vedela oziroma bi morala in mogla vedeti, pa tudi druge pristojne organe.
(2) Pristojni organi oziroma delodajalci iz prejšnjega odstavka morajo komisijo o svojih ukrepih obvesti v roku 30 dni.
8. Nadzor nad premoženjskim stanjem
50. člen
(1) Komisija za zavezance, ki jih določa zakon, zbira podatke o premoženjskem stanju.
(2) V primerih in na način, določen z zakonom, lahko komisija zbira podatke tudi o premoženjskem stanju družinskih članov zavezancev.
51. člen
(1) Podatki iz prejšnjega člena imajo značaj osebnih podatkov in se hranijo v skladu z zakonom in pravilnikom komisije, ki urejata varstvo osebnih podatkov.
(2) Zbrani osebni podatki se v skladu z zakonom komisijsko uničijo, ko niso več potrebni za delo komisije.
52. člen
Podatke iz 50. člena tega poslovnika komisija evidentira in shrani ločeno od drugih evidenc in na ustrezen način zagotovi datumsko in imensko registracijo vseh vpogledov v te podatke.
53. člen
(1) Če komisija ugotovi, da zavezanec podatkov iz 50. člena tega poslovnika ni predložil v roku in na način, kot to določata ZIntPK ali ta poslovnik, ga na to opozori in mu določi dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni od dneva vročitve opozorila.
(2) Če komisija od zavezanca skladno z zakonom zahteva predložitev podatkov o premoženjskem stanju njegovih družinskih članov, mu za to postavi rok mesec dni.
(3) Opozorilo iz prvega oziroma zahteva iz drugega odstavka tega člena morata biti zavezancu vročena osebno.
54. člen
(1) Če zavezanec, razen nepoklicnega župana ali podžupana, ob izteku dodatnega roka iz prvega odstavka prejšnjega člena ne predloži zahtevanih podatkov v celoti, komisija po sedmih dneh o tem obvesti njegovega delodajalca z zahtevo za znižanje plače oziroma njenega nadomestila.
(2) V kolikor delodajalec v roku tridesetih dni od obvestila iz prejšnjega odstavka ne obvesti komisije, da je zavezancu znižal plačo, komisija na svojo sejo povabi predstojnika ali drugo poslovodno osebo delodajalca, da pojasni svoje ravnanje.
(3) Ko se komisija seznani s pojasnili iz prejšnjega odstavka, odloči o morebitnih ukrepih zoper predstojnika oziroma odgovorno poslovodno osebo delodajalca.
(4) Ko zavezanec v celoti predloži podatke iz prvega odstavka tega člena, komisija takoj obvesti njegovega delodajalca o preklicu obvestila o znižanju plače.
55. člen
(1) Če komisija ugotovi, da se je premoženje zavezanca od zadnje prijave nesorazmerno povečalo glede na njegove dohodke iz opravljanja funkcije ali zakonite dejavnosti, ali pa da vrednost njegovega dejanskega premoženja, ki je osnova za odmero davčnih obveznosti, znatno, najmanj pa za tretjino, presega prijavljeno vrednost premoženjskega stanja, pozove zavezanca, da najkasneje v 15 dneh pojasni način povečanja premoženja oziroma razliko med dejanskim in prijavljenim premoženjem.
(2) Pred pozivom iz prejšnjega odstavka komisija pridobi ustrezne podatke od pristojnega davčnega organa in od drugih pristojnih organov.
(3) Če zavezanec pojasnila iz prvega odstavka tega člena komisiji ne poda oziroma ga ne poda na razumljiv način, ga komisija povabi na sejo, da pojasnilo v celoti in razumljivo poda ustno.
(4) V kolikor tudi po seji komisije iz prejšnjega odstavka način povečanja premoženja oziroma razlika med dejanskim in prijavljenim premoženjem nista v celoti in razumljivo pojasnjena, komisija o tem s predlogom za začetek postopka za prenehanje mandata ali za razrešitev obvesti organ ali organizacijo, pri kateri zavezanec opravlja svojo funkcijo, oziroma organ, pristojen za izvolitev in imenovanje zavezanca, v primeru suma storitve drugih kršitev pa tudi druge pristojne organe.
(5) Obvestilo za neposredno izvoljene funkcionarje ne vsebuje predloga za začetek postopka za prenehanje mandata ali za razrešitev.
(6) V kolikor organ ali organizacija, ki sta bila obveščena po četrtem ali petem odstavku tega člena, o svojih ugotovitvah, postopkih in odločitvah v treh mesecih od prejetja njenega obvestila ne obvestita komisije, ta na svojo sejo povabi njunega predstojnika ali poslovodno osebo, da pojasni svoje ravnanje.
(7) Ko se komisija seznani s pojasnili iz prejšnjega odstavka, odloči o morebitnih ukrepih zoper predstojnika oziroma odgovorno poslovodno osebo.
56. člen
(1) Če komisija pri postopkih iz 55. člena utemeljeno posumi, da se je premoženje zavezanca znatno povečalo, pa za to povečanje zavezanec ni podal utemeljenega pojasnila, hkrati pa obstaja utemeljena nevarnost, da bo zavezanec s tem premoženjem razpolagal, ga skril ali odtujil, komisija pristojnemu organu predlaga, da v okviru svojih zakonskih pristojnosti ukrene vse potrebno za zaustavitev transakcij ali zavarovanje denarja in premoženja z namenom odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi oziroma denarja in premoženja nezakonitega izvora.
(2) Če bi bilo nevarno odlašati, komisija pa se na svojem sedežu ne more sestati takoj, predlog iz prejšnjega odstavka na pobudo pristojne notranje organizacijske enote po vnaprejšnjem soglasju vsaj enega namestnika sprejme predsednik komisije, komisija pa se z njim seznani na svoji prvi seji.
(3) Če pristojni organ iz prvega odstavka tega člena komisije v roku 72 ur pisno ne obvesti o svojih ukrepih ali če obvestilo organa ni obrazloženo, lahko komisija na svojo sejo povabi predstojnika organa, da obrazloži ukrepe organa na podlagi predloga komisije.
57. člen
(1) Komisija na svoji spletni strani objavlja zakonsko določene podatke o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev, pridobljenem v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti.
(2) Komisija podatkov o dohodkih in premoženju zavezanca, pridobljenem pred opravljanjem javne funkcije oziroma dejavnosti, ki izhaja iz sporočila o njegovem premoženjskem stanju, podanem ob nastopu funkcije oziroma dejavnosti, ne objavi.
(3) Komisija vsako leto praviloma do 30. aprila v obsegu, ki ga določa zakon in na način, ki ne omogoča identifikacije in vrednotenja dohodkov in premoženja zavezanca ob nastopu funkcije oziroma dejavnosti, za preteklo leto poleg osebnega imena in funkcije zavezanca objavi vse spremembe v neposrednem ter posrednem lastništvu oziroma deležih, delnicah in upravljavskih pravicah zavezanca v gospodarskih družbah, zasebnih zavodih ali drugi zasebni dejavnosti, celotne letne dohodke zavezanca, ki so bili osnova za dohodnino ter spremembe v njegovih drugih dohodkih in premoženju, ki presegajo 10.000 eurov, o katerih jo je skladno z zakonom obvestil zavezanec oziroma te spremembe v njegovih dohodkih in premoženju, ki jih je ugotovila sama.
(4) Komisija podatke iz prejšnjega odstavka objavlja tako, da je omogočen primerljiv vpogled v spremembe v premoženjskem stanju zavezanca za vsako leto njegovega opravljanja funkcije oziroma dejavnosti.
(5) Ko komisija sprejme poročilo zavezanca o njegovem premoženjskem stanju ob zaključku opravljanja funkcije oziroma dejavnosti, praviloma v roku treh mesecev na svoji spletni strani poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena brez zemljiškoknjižnih podatkov objavi tudi podatke o številu in vrednosti vseh nepremičnin, ki jih je zavezanec pridobil v času opravljanja funkcije oziroma dejavnosti.
(6) Če komisija skladno z zakonom zaradi razlogov za sum, da sporočeno premoženjsko stanje zavezanca odstopa od dejanskega, pridobi podatke o njegovem premoženjskem stanju tudi v enem letu po prenehanju njegovega opravljanja funkcije oziroma dejavnosti, na način, določen v prejšnjem odstavku, objavi tudi te podatke.
(7) V kolikor je čas opravljanja funkcije oziroma dejavnosti zavezanca krajši od enega leta, komisija na svoji spletni strani na način, določen v petem odstavku tega člena, objavi samo spremembe v njegovih dohodkih in premoženju v času opravljanja funkcije oziroma dejavnosti.
(8) V primeru objave podatkov o spremembah v dohodkih in premoženju zavezanca, ki presegajo 10.000 eurov, komisija objavi višino celotne spremembe dohodkov oziroma premoženja in ne samo del, ki presega 10.000 eurov.
VI. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O PREPREČEVANJU KORUPCIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
58. člen
(1) Komisija po sprejemu resolucije oziroma njenih sprememb o tem takoj obvesti nosilce ukrepov iz resolucije in v sodelovanju z njimi v roku treh mesecev sprejme akcijski načrt njenega uresničevanja.
(2) V načrtu iz prejšnjega odstavka komisija določi cilje posameznih ukrepov iz resolucije, njihove nosilce, način izvedbe, dejavnike tveganja, pričakovane stroške, roke za realizacijo in kriterije uspešnosti.
59. člen
(1) Za uresničevanje resolucije oziroma akcijskega načrta Komisija Vladi Republike Slovenije daje predloge za sprejem in spremembo predpisov.
(2) Komisija nosilcem ukrepov iz resolucije v primeru potrebe izda usmeritve glede načina izvajanja resolucije in akcijskih načrtov za njeno uresničevanje.
60. člen
(1) V kolikor komisija oceni, da je zaradi problematike ali izpostavljenosti posameznega področja potrebna izdelava področnih protikorupcijskih akcijskih načrtov, določi za to potrebna izhodišča.
(2) Komisija državnim organom, podjetjem, poklicnim ali profesionalnim združenjem in drugim nosilcem izhodišča iz prejšnjega odstavka posreduje kot podlago za izdelavo njihovih področnih protikorupcijskih programov.
61. člen
(1) Komisija meseca decembra vsako leto pozove nosilce ukrepov iz akcijskega načrta za uresničevanje resolucije iz javnega sektorja, da ji skladno z zakonom do konca meseca februarja naslednjega leta dostavijo letna poročila o uresničevanju akcijskega načrta. Ob tem jih posebej opozori na možnost, da v svojem poročilu predlagajo tudi spremembe in dopolnitve resolucije.
(2) Nosilce ukrepov iz zasebnega sektorja komisija povabi k izdelavi poročil in predlogov iz prejšnjega odstavka.
(3) Komisija o predlogih nosilcev ukrepov iz prvega ali drugega odstavka tega člena glede sprememb ali dopolnitev resolucije brez odlašanja sprejme posebno mnenje. Če se s predlogi ne strinja, o tem takoj obvesti njihove predlagatelje in obrazloži svojo odločitev. Če se s predlogi strinja, jih skupaj s svojim mnenjem vključi v poročilo o izvajanju resolucije.
(4) Komisija vsaka tri leta preveri, ali je potrebno spremeniti ali dopolniti resolucijo. Ugotovitve in predloge vključi v prvo naslednje redno poročilo državnemu zboru.
62. člen
(1) Če komisija ugotovi, da so za dosego ciljev resolucije oziroma za njeno uresničitev potrebni takojšnji popravki njenega besedila ali drugi nujni ukrepi, v okviru svojih pristojnosti takoj začne z njihovo izvedbo ali k njej pozove druge pristojne.
(2) O postopkih iz prejšnjega odstavka komisija takoj obvesti državni zbor in v svojem obvestilu navede razloge in okoliščine, zaradi katerih je bilo potrebno takojšnje izvajanje nujnih ukrepov, posledice, ki so grozile v primeru izostanka teh ukrepov, ukrepe, ki so bili izvedeni in učinek tako izvedenih ukrepov.
63. člen
(1) Na podlagi zbranih poročil ter predlogov iz 61. člena tega poslovnika in na podlagi lastnih ugotovitev komisija v roku treh mesecev po prejemu poročil sestavi poročilo o izvajanju resolucije, v katerem navede ključne dosežke, ugotovljene probleme in dejavnike tveganja ter poda oceno uspešnosti izvajanja resolucije s predlogom nadaljnjih ukrepov in potrebnih sprememb ter dopolnitev resolucije.
(2) V kolikor komisija ugotovi, da posamezni nosilci ukrepov iz akcijskega načrta za uresničevanje resolucije iz javnega sektorja tega ne izvajajo ali ga izvajajo slabo, zoper odgovorne osebe za izvajanje ukrepov pristojnemu organu predlaga ugotavljanje odgovornosti in o tem obvesti javnost.
(3) Komisija poročilo o izvajanju resolucije vključi v letno poročilo o svojem delu državnemu zboru, v njem pa državni zbor posebej obvesti o postopkih iz prejšnjega odstavka.
VII. LOBIRANJE
64. člen
(1) Komisija vzpostavi in vodi register lobistov, ki vsebuje z zakonom določene podatke.
(2) Register se vodi v elektronski obliki in je brez davčnih številk lobistov javno dostopen na spletni strani komisije.
65. člen
(1) Lobisti se v register vpisujejo na podlagi izdane odločbe komisije, ki jo ta izda na podlagi popolne vloge kandidata za lobista.
(2) Komisija pripravi in na spletni strani objavi neobvezni obrazec vloge za registracijo. Kandidati za lobiste lahko za namen registracije uporabijo tudi drug dokument, če vsebuje vse podatke, potrebne za registracijo.
66. člen
(1) Odločbe na področju lobiranja pripravlja pristojna notranje organizacijska enota, sprejme pa komisija.
(2) V kolikor bi bilo nevarno odlašati, komisija pa se ne more sestati takoj, lahko odločbo iz prejšnjega odstavka sprejme predsednik komisije, komisija pa se z njo seznani na svoji prvi seji.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka predsednik komisije ne more sam sprejeti odločbe o izbrisu lobista iz registra in o sankcioniranju lobistov zaradi neupoštevanja določil zakona in zaradi kršitev identifikacije in prepovedi ravnanja lobistov.
67. člen
(1) Komisija preverja, ali so ji lobisti do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto oziroma najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije posredovali z zakonom določeno poročilo.
(2) Za lažje poročanje lobistov komisija pripravi in na spletni strani objavi neobvezen obrazec poročila o delu lobista. Lobisti lahko poročilo z vsemi zakonsko zahtevanimi podatki posredujejo tudi v drugačni obliki.
68. člen
(1) Če komisija ugotovi, da je lobist storil kakšno dejanje, katerega posledica je lahko izbris iz registra ali uvedba sankcij zaradi neupoštevanja določil zakona in zaradi kršitev identifikacije in prepovedi ravnanja lobistov, se lobist o tem lahko izjavi.
(2) Komisija lobista, ki se o očitanem ravnanju ni izjavil sam, pisno povabi, da to stori v roku, ki ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni.
(3) Lobist lahko izjavo poda pisno ali ustno na zapisnik pred komisijo.
(4) Določbe tega člena veljajo tudi za druge osebe, ki jih zaradi kršitve zakona komisiji prijavijo lobiranci.
VIII. ZAGOTAVLJANJE INTEGRITETE DELOVANJA KOMISIJE
69. člen
(1) Komisija po vsaki bistveni spremembi dejanskih ali pravnih okoliščin, ki se nanašajo na njo, brez odlašanja oblikuje in sprejme načrt integritete oziroma njegove spremembe in določi osebo, odgovorno zanj.
(2) V sedmih dneh od dneva zaposlitve oziroma od sprejema načrta integritete se mora z njim proti podpisu seznaniti vsak funkcionar in javni uslužbenec komisije.
70. člen
(1) Vsa darila, razen tistih, katerih vrednost ne presega 20 EUR, ki jih v zvezi z delom v komisiji po splošnih predpisih sprejmejo funkcionarji in javni uslužbenci komisije oziroma njihovi družinski člani, in njihova vrednost, se vpišejo v seznam daril komisije.
(2) Prejeto darilo na prvi dan prisotnosti na sedežu komisije po prejemu darila v seznam vpiše funkcionar ali javni uslužbenec, ki je prejel darilo oziroma funkcionar ali uslužbenec, katerega družinski član je prejel darilo v zvezi z njegovim delom v komisiji.
(3) Seznam daril, ki jih sprejmejo funkcionarji in javni uslužbenci komisije oziroma njihovi družinski člani, je javen dokument, objavljen na oglasni deski komisije.
(4) V kolikor komisija ugotovi, da je katerikoli njen funkcionar ali javni uslužbenec sprejel darilo ali si pridobil korist, ki je ali bi lahko vplivala na objektivno in nepristransko opravljanje njegovega dela v komisiji, o tem nemudoma obvesti organe odkrivanja in pregona, po potrebi pa tudi druge organe.
71. člen
(1) V kolikor je darilo ponujeno komisiji, ta o njegovem morebitnem sprejemu odloči na seji, na katero k udeležbi pri tej točki dnevnega reda obvezno povabi neprofitne organizacije zasebnega sektorja s področja preprečevanja korupcije.
(2) Pri odločitvi o tem, ali bo sprejela darilo, komisija upošteva predvsem veljavno zakonsko ureditev sprejemanja donacij s strani državnih organov Republike Slovenije, možnost vpliva ali videza vpliva na njeno delovanje, dejansko oziroma potencialno nasprotje interesov, ki bi ga darilo lahko povzročilo v trenutku sprejema ali pozneje, posledice sprejema darila za dobro ime komisije ter mnenje povabljenih neprofitnih organizacij.
(3) V kolikor komisija odloči, da bo sprejela darilo, ustanovi tričlansko delovno telo, v katerem pod vodstvom predstavnika komisije sodelujeta dva zunanja člana, predstavnika neprofitnih organizacij iz prvega odstavka tega člena ali drugih organizacij iz javnega ali zasebnega sektorja. Delovno telo spremlja način uporabe darila in morebitni poznejši nastanek okoliščin iz drugega odstavka tega člena in o svojem delu ter ugotovitvah sproti obvešča komisijo.
72. člen
(1) Funkcionarji in javni uslužbenci komisije osebnih podatkov in drugih tajnih podatkov, do katerih pridejo pri delu v komisiji, ne smejo razkriti nepooblaščenim osebam, niti jih sami izkoristiti ali omogočiti, da bi jih izkoristile nepooblaščene osebe.
(2) Komisija za zavarovanje v prejšnjem odstavku navedenih podatkov skladno s svojim pravilnikom o varstvu podatkov uporabi ukrepe fizičnega, tehničnega in preventivnega varovanja.
IX. NADZOR NAD DELOM IN POSLOVANJEM KOMISIJE
73. člen
(1) Komisija predloži letno poročilo o svojem delu Državnemu zboru Republike Slovenije do 31. maja za preteklo leto.
(2) Komisija letno poročilo pošlje tudi Vladi republike Slovenije, po potrebi pa tudi drugim državnim organom.
(3) Če komisija pri svojem delu naleti na pojave, ki zaradi zagotovitve uspešnega opravljanja nalog komisije zahtevajo hitro ukrepanje, o njih s poročili in predlogi rešitev takoj obvešča državni zbor oziroma vlado.
(4) Ko komisija letno poročilo o svojem delu pošlje v državni zbor, ga objavi tudi na svoji spletni strani.
74. člen
(1) Letno poročilo komisije vsebuje podatke z vseh področij njenega delovanja in sicer o vsebini in obsegu dela ter o sklepih, ugotovitvah in mnenjih komisije, oceno trenutnega stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov ter poročilo o izvajanju resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji z navedbo ključnih dosežkov, problemov, dejavnikov tveganja in ocene uspešnosti ter predlogov za morebitne spremembe resolucije.
(2) Komisija v poročilu ne navaja podatkov, ki bi omogočali identifikacijo prijaviteljev ali obravnavanih fizičnih in pravnih oseb.
75. člen
Komisija sproti obvešča državni zbor o pozivih, s katerimi od pristojnih nosilcev ukrepov iz resolucije zahteva takojšnjo izvedbo nujnih ukrepov za njeno uresničitev.
76. člen
(1) Predsednik komisije državnemu zboru odstopi podatke o nastopu oziroma prenehanju funkcije posameznih funkcionarjev komisije v tridesetih dneh od nastopa oziroma prenehanja njihove funkcije.
(2) Funkcionarji komisije v rokih, ki jih določa ZIntPK, državnemu zboru predložijo podatke o funkcijah, ki jih opravljajo poklicno ali nepoklicno, o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravljajo, o dejavnosti, ki so jo opravljali neposredno pred nastopom funkcije ter o svojem premoženjskem stanju.
(3) Predsednik komisije, ki ob nastopu svoje funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvesti državni zbor in se ravna po odločitvi, s katero je državni zbor v roku 15 dni odločil o obstoju nasprotja interesov.
(4) Namestnika predsednika, ki ob nastopu svojih funkcij ali med njunim izvajanjem ugotovita nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestita predsednika komisije in se ravnata po odločitvi, s katero je predsednik v roku 15 dni odločil o obstoju nasprotja interesov.
(5) V kolikor na podlagi ZIntPK državni zbor od funkcionarja komisije zahteva osnovne oziroma dopolnilne podatke o njegovem premoženjskem stanju, ji je ta podatke dolžan odstopiti takoj, najpozneje pa v 30 dneh.
77. člen
(1) V kolikor kateri od funkcionarjev komisije državnemu zboru ni pojasnil ali ni razumljivo pojasnil načina povečanja premoženja, ki se je od zadnje prijave glede na njegove dohodke iz opravljanja funkcije nesorazmerno povečalo ali razlike med vrednostjo njegovega dejanskega premoženja, ki je osnova za odmero davčnih obveznosti in prijavljeno vrednostjo premoženjskega stanja, ter je državni zbor o tem obvestil komisijo, se mora ta za obravnavo obvestila sestati najpozneje v sedmih dneh od njegovega prejema.
(2) Komisija s pomočjo funkcionarja, na katerega se obvestilo nanaša, preveri ugotovitve državnega zbora, vendar ta funkcionar v zadevi ne more glasovati.
(3) Pri izvrševanju naloge iz prejšnjega odstavka lahko komisija od funkcionarja zahteva predložitev ustrezne dokumentacije.
78. člen
(1) Če komisija utemeljeno sumi, da se je premoženje njenega funkcionarja znatno povečalo, pa za to ni podal utemeljenega pojasnila, hkrati pa obstaja utemeljena nevarnost, da bo funkcionar s tem premoženjem razpolagal, ga skril ali odtujil, komisija pristojnemu organu predlaga, da v okviru svojih zakonskih pristojnosti izvede vse potrebno za začasno zaustavitev transakcij ali zavarovanja denarja in premoženja z namenom odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi oziroma denarja in premoženja nezakonitega izvora.
(2) Komisija predlog pristojnemu organu istočasno pošlje v vednost tudi državnemu zboru, katerega tudi takoj seznani z odločitvijo tega pristojnega organa.
79. člen
(1) V kolikor funkcionar komisije državnemu zboru ne predloži zahtevanih podatkov v predpisanih ali določenih rokih, mu komisija na podlagi obvestila državnega zbora prvo naslednjo plačo zniža za eno desetino, potem pa vsak nadaljnji mesec še za eno desetino.
(2) Komisija plačo svojega funkcionarja zniža največ do višine minimalne plače.
80. člen
(1) Komisija zoper funkcionarja komisije, ki je prekršil določbe ZIntPK glede svojih osebnih obveznosti na področju nadzora nad premoženjskim stanjem, nezdružljivosti funkcij, nasprotju interesov ter omejitev pri darilih in poslovanju, izvede ukrepe skladno z veljavnimi predpisi in podzakonskimi akti komisije.
(2) O ukrepih zoper svojega funkcionarja komisija takoj, najpozneje pa v treh mesecih od prejema obvestila, obvesti državni zbor.
81. člen
(1) Če komisija ugotovi, da kateri od njenih funkcionarjev ob nastopu funkcije v komisiji opravlja delo ali funkcijo v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, ki deluje na področjih, kjer komisija izvršuje pristojnosti po ZIntPK, ga na to opozori.
(2) Če funkcionar z delom ali funkcijo iz prejšnjega odstavka ne preneha najkasneje v roku enega meseca po nastopu funkcije v komisiji, druga dva funkcionarja o tem takoj ločeno obvestita predsednika republike.
(3) Če komisija ugotovi, da kateri od njenih funkcionarjev svoje funkcije v komisiji ne opravlja v skladu z ustavo in zakonom, o tem takoj obvesti državni zbor.
82. člen
Komisija vsako leto do 31. marca državnemu zboru odstopi kopije seznamov daril, ki jih je sprejela komisija oziroma zaposleni v njej.
X. KONČNA DOLOČBA
83. člen
(1) Ta poslovnik se po sprejemu na seji komisije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Poslovnik začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 11-001-3/2010,5
Ljubljana, dne 2. avgusta 2010
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije
Drago Kos l.r.
