Na podlagi 61., 74. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec (Uradni list SRS, št. 11/86, in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 83/98, 88/04) in Družbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89, in Uradni list RS, št. 40/92, 88/04) za območje Dobrova - Polhov Gradec ter 7., 16. in 30. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 17. izredni seji dne 19. 7. 2010 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja VS 8/6-5 Selo, rekonstrukcijo lokalne ceste Hruševo–Šujica in gradnjo kanalizacije od naselja Selo do naselja Šujica (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

Z OPPN so znotraj ureditvenega območja naselja predvidene gradnja 36 enostanovanjskih objektov, ureditev zelenih, prometnih in drugih utrjenih površin v skupni uporabi ter izvedba komunalne infrastrukture znotraj novo predvidenega naselja. V širšem območju sta z OPPN predvideni rekonstrukcija celotne ceste od naselja Hruševo do naselja Šujica in izvedba kanalizacije od naselja Selo do naselja Šujica.

Sestavni deli OPPN so:

I.  Besedilo odloka
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje
    grafične načrte:
1.  Načrt namenske rabe prostora
1.1.Izsek iz dolgoročnega plana                   M 1:5000
2.  Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
    urejanja prostora
2.1.Vplivi in povezave s sosednjimi enotami       M 1:2000
    urejanja prostora
3.  Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1.Katastrski načrt s prikazom območja OPPN      M 1:2500
3.2.Geodetski načrt s prikazom območja OPPN        M 1:500
3.3.Načrt parcelacije – prikaz na katastrskem
    načrtu
    3.3.1 Načrt parcelacije – prikaz na           M 1:1000
    katastrskem načrtu, 1. del
    3.3.2 Načrt parcelacije – prikaz na           M 1:1000
    katastrskem načrtu, 2. del
    3.3.3 Načrt parcelacije – prikaz na           M 1:1000
    katastrskem načrtu, 3. del
3.4.Načrt parcelacije – prikaz na geodetskem       M 1:500
    načrtu
4.  Načrt arhitekturnih, krajinskih in
    oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1.Ureditvena situacija                           M 1:500
4.2.Regulacijska karta                             M 1:500
4.3.Prometnotehnična situacija in idejna           M 1:500
    višinska regulacija
4.4.Prerezi                                        M 1:500
4.5.Prikaz priključevanja objektov na              M 1:500
    komunalno javno infrastrukturo
4.6.Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter
    varstvo pred naravnimi
    in drugimi nesrečami                           M 1:500
4.7.Rekonstrukcija ceste, izvedba javne
    kanalizacije in plinovoda
    4.7.1. Rekonstrukcija ceste, izvedba javne    M 1:1000
    kanalizacije in plinovoda, 1. del
    4.7.2. Rekonstrukcija ceste, izvedba javne    M 1:1000
    kanalizacije in plinovoda, 2. del
    4.7.3. Rekonstrukcija ceste, izvedba javne    M 1:1000
    kanalizacije in plinovoda, 3. del
4.8.Načrt odstranitve objektov                   M 1:1000.

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega akta,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja,
7. povzetek za javnost.

OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, pod številko projekta UP 06-045, v letu 2009.

1. Obseg
Območje OPPN zajema:
– ureditveno območje naselja,
– ureditveno območje rekonstrukcije ceste Hruševo–Selo,
– ureditveno območje rekonstrukcije ceste Selo–Šujica.
Ureditveno območje naselja:
Ureditveno območje naselja zajema celotno območje urejanja VS 8/6-5 Selo, zemljišča s parcelnimi številkami 1087/3, 1089/10, 1340/3, 1089/11 in 1084/3 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 1084/4, 1089/4 in 2133/1, vse k.o. Šujica. Obsega površine, na katerih so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno uporabo, in površinami, potrebnimi v času gradnje.
Seznam parcel v ureditvenem območju naselja: 1062/1, 1062/2, 1062/3, 1062/4, 1063 del, 1084/3, 1084/4 del, 1087/1 del, 1087/2, 1087/3, 1087/4, 1088 del, 1089/3, 1089/4 del, 1089/10, 1089/11, 1336/1, 1336/2, 1336/3, 1336/4, 1336/5, 1336/7, 1336/8, 1336/9, 1336/10, 1338, 1340/1, 1340/2, 1340/3 in 2133/1 del, vse k.o. Šujica.
Površina ureditvenega območja naselja znaša 30.175 m2.
Ureditveno območje rekonstrukcije ceste Hruševo–Selo:
Ureditveno območje rekonstrukcije ceste zajema celotno območje obstoječe ceste Hruševo–Selo in zemljišča ob njej. Obsega površine, na katerih sta načrtovani rekonstrukcija in razširitev ceste, vključno s površinami, potrebnimi za njeno nemoteno uporabo, in površinami, potrebnimi v času gradnje.
Seznam parcel v ureditvenem območju ceste Hruševo–Selo: 1006/1 del, 1006/3 del, 1006/4 del, 1006/10 del, 1006/11 del, 1036/3 del, 1036/5 del, 1036/6 del, 1041/1 del, 1041/7 del, 1041/8 del, 1041/9 del, 1346 del, 1347 del, 1348 del, 1349 del, 1350/1 del, 1352 del, 1353/2 del, 1353/3 del, 1353/4 del, 1354 del, 1355 del, 1359 del, 1356/1 del, 1356/2 del, 1357/2 del, 1357/3 del, 1357/5 del, 1357/6 del, 1358/1 del, 1358/3 del, 1358/4 del, 1358/5 del, 1362/4 del, 1369 del, 1370/7 del, 1371/1 del, 1372/2 del, 1372/3 del, 1372/9 del, 1372/10 del, 1373/2 del, 1373/4 del, 1373/5 del, 1373/6 del, 1373/12 del, 1383/1 del, 1383/2 del, 1383/4 del, 1390/1 del, 1390/2 del, 1392 del, 1393 del, 1394/2 del, 1395/1 del, 1395/3 del, 1396/2 del, 1400/2 del, 1401/1 del, 1401/5 del, 1406/1 del, 1403 del, 1405/1 del, 1405/2, 1407/3 del, 1407/4 del, 1407/5 del, 1407/6 del, 1411 del, 1414 del, 2123/3 del, 2133/1 del, 2134/1, 2134/2 del in 2173/1 del, vse k.o. Šujica.
Površina ureditvenega območja rekonstrukcije ceste Hruševo–Selo znaša 9.596 m2.
Ureditveno območje rekonstrukcije ceste Selo–Šujica:
Ureditveno območje rekonstrukcije ceste zajema celotno območje obstoječe ceste Selo–Šujica in zemljišča ob njej. Obsega površine, na katerih sta načrtovani rekonstrukcija in razširitev ceste, vključno s površinami, potrebnimi za njeno nemoteno uporabo, in površinami, potrebnimi v času gradnje.
Seznam parcel v ureditvenem območju ceste Selo–Šujica: 32 del, 33 del, 35/1 del, 35/2 del, 36/1 del, 36/3 del, 37/1 del, 39/2 del, 1089/1 del, 1089/4 del, 1089/5 del, 1089/6 del, 1089/7 del, 1089/8 del, 1089/9 del, 1090/3 del, 1090/4 del, 1091/2 del, 1092/1 del, 1092/3 del, 1092/4 del, 1094/1 del, 1094/2 del, 1105/2 del, 1106 del, 1107/1 del, 1118/2 del, 1118/3 del, 1118/4 del, 1118/5 del, 1251 del, 1263 del, 1265 del, 1267 del, 1268 del, 2133/1 del, 2133/2 del, 2149 del, 2158 del, 2159, 2173/1 del in 2173/12, vse k.o. Šujica.
Površina ureditvenega območja rekonstrukcije ceste Selo–Šujica znaša 7.561 m2.
Površina območja OPPN znaša skupaj 47.332 m2.
Kanalizacija bo izven območja OPPN potekala preko naslednjih zemljišč: 1040/1, 1040/2, 1040/3, 1043/2, 1044, 1060/1, 1061, 1063, 1084/2, 1084/4, 1087/1, 1088, 1094/1, 1095, 1097, 1098, 1106, 1265, 1354, 1355, 1357/1, 1357/2, 1357/3, 1357/7, 1358/2, 1368, 1370/1, 1370/3, 1371/1, 1372/3, 1373/3, 1373/7, 1373/8, 1373/10, 1373/12, 2158 in 2173/1, vse k.o. Šujica.
Služnostne poti za vzdrževanje kanalizacije bodo potekale preko naslednjih zemljišč: 1043/2, 1044, 1060/1, 1061, 1063, 1084/2, 1084/4, 1087/1, 1088, 1095, 1097, 1098 in 2173/1, vse k.o. Šujica.
Plinovod bo izven območja OPPN potekal preko naslednjih zemljišč: 36/3, 1041/9, 1106, 1107/1, 1350/1, 1359, 1371/1, 1373/12, 1385/9, 1395/1 in 2123/2 vse k.o. Šujica.
Začasna plinska postaja bo postavljena izven območja OPPN na zemljišču: 1063, k.o. Šujica.
Začasna čistilna naprava bo postavljena izven območja OPPN na zemljišču: 1097, k.o. Šujica.
2. Meja
Meja ureditvenega območja naselja poteka po severni parcelni meji zemljišč s parcelnimi številkami 1340/3, 1340/2 in 1340/1, preko zemljišča s parcelno številko 2133/1 (cesta), po severni parcelni meji in preko zemljišča s parcelno številko 1063, po vzhodni parcelni meji zemljišč s parcelnimi številkami 1062/1, 1062/2, 1062/3 in 1062/4, preko zemljišča s parcelno številko 1084/4, po vzhodni parcelni meji zemljišča s parcelno številko 1084/3, preko zemljišča s parcelno številko 1088, preko zemljišča s parcelno številko 1087/1 in po njegovi vzhodni in južni parcelni meji, po južni parcelni meji zemljišča s parcelno številko 1087/3, preko zemljišč s parcelnimi številkami 1089/5, 1089/4 in 2133/1 (cesta), po zahodni parcelni meji zemljišča s parcelno številko 2133/1 (cesta), po južni parcelni meji zemljišč s parcelnimi številkami 1338, 1336/8, 1336/7, 1336/10, 1336/9 in 1336/2, po južni in zahodni parcelni meji zemljišča s parcelno številko 1336/1, po severni parcelni meji zemljišč s parcelnima številkama 1336/2 in 1336/3 ter po zahodni parcelni meji zemljišča s parcelno številko 1340/3.
Meja celotnega območja OPPN je prikazana v grafičnem načrtu št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«. Meja ureditvenega območja naselja je prikazana v grafičnem načrtu št. 3.2. »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.

Nova pozidava bo navezana na lokalno cesto Hruševo–Šujica. Obremenitev ceste zaradi novega naselja ne bo bistveno povečana. V ureditvenem območju naselja je predvidena razširitev ceste. OPPN obravnava tudi rekonstrukcijo in širitev ceste v smeri proti Hruševu in v smeri proti Selu ter spremembo prometnega režima v naselju Šujica, ki bo izboljšala obstoječe prometne razmere. Omenjeni rekonstrukcija in sprememba prometnega režima nista pogoj za gradnjo naselja v območju VS 8/6-5 Selo.
Novo predvidene ceste, ki jih obravnava OPPN, bodo prometno navezane na občinsko cesto Hruševo–Šujica.
Preko zemljišč, zajetih v prostorskem aktu, potekajo obstoječi SN-vod z obstoječo interpolirano transformatorsko postajo in NN-razvodi za potrebe napajanja obstoječih objektov v okolici. Za potrebe novih odjemalcev bo treba zgraditi novo transformatorsko postajo in prestaviti obstoječe energetske vode.
Za priključitev novega naselja na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi del TK kanalizacije severno od ureditvenega območja naselja.
Območje naselij Hruševo, Selo in Šujica je v prihodnosti predvideno za plinifikacijo. Za oskrbo objektov z zemeljskim plinom je treba v ureditvenem območju naselja zgraditi srednjetlačno plinovodno omrežje, ki bo do izgradnje napajalnega plinovoda priključeno na začasno plinsko postajo. Začasna plinska postaja bo locirana na zemljišču izven območja OPPN na severovzhodni strani ureditvenega območja naselja.
Med naseljema Selo in Šujica je predvidena gradnja javne kanalizacije. Kanalizacija bo omogočila priključitev vsem hišam med naseljema Selo in Šujica. V naselju je treba zgraditi javno kanalizacijo za komunalne odpadne vode, na katero bodo priključene vse komunalne odpadne vode iz novo predvidenih objektov. Kanalizacija bo speljana v začasno čistilno napravo.
Ker na obravnavanem območju niso zagotovljene zadostne količine vode, je pred gradnjo treba dograditi vodohran v Hruševem, iz katerega bodo novi objekti napajani s pitno in sanitarno vodo. Zaradi predvidene gradnje novih objektov bosta na območju nove pozidave obnovljen star vodovod in delno zgrajen nov.
V sedanjih hidravličnih razmerah ni zagotovljena požarna varnost, saj obstoječe hidravlične razmere ne zagotavljajo zadostnih količin in tlakov vode. Po dograditvi vodohrana bo treba preveriti novo nastale hidravlične razmere in po potrebi z gradnjo hidropostaje zagotoviti potrebne tlake za požarno varnost in oskrbo s pitno vodo.
Objekta Šujica 51 in Šujica 45 bosta prevezana na novo komunalno infrastrukturo naselja. Predvidena je prevezava na kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje.
Skozi novo naselje bo preko zemljišča s parcelno številko 1340/3 na mestu obstoječega dostopa zagotovljen dostop do gozdnih površin.
Preko zemljišča s parcelno številko 1084/4 bo skozi novo naselje na mestu obstoječega dostopa zagotovljen dostop do kmetijskih površin.
V bližini so vse dejavnosti, potrebne za normalno oskrbo obravnavane lokacije. Obravnavana gradnja ne bo negativno vplivala na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice. Prav tako ne bo vplivala na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici.
Predvidena gradnja bo vplivala na podobo krajine, zato so v OPPN natančno določeni pogoji za umestitev objektov v prostor in za njihove največje gabarite.
Obravnavana gradnja ne bo povečala poplavne ogroženosti območja ob Gradaščici. Preko poplavnega območja sta deloma predvideni trasa javne kanalizacije s čistilno napravo in trasa ceste, ki je predvidena za rekonstrukcijo. V trasi ceste, ki poteka preko poplavnega območja, sta načrtovana tudi plinovod in vodovod. Del ureditvenega območja naselja se nahaja v poplavno ogroženem območju Velikega potoka. Zaradi zmanjšanja poplavne ogroženosti bo izveden varnostni preliv z izlivom na zemljišča s parcelnimi številkami 1087/1, 1088, 1099 in 1084/1. Pri posegih v poplavna območja je treba upoštevati naslednji študiji:
– Poročilo presoje o vplivih na okolje in hidravlična presoja vodnega režima za območje OPPN za enoto urejanja prostora VS 8/6-5 Selo, št. A25-FR/09, IZVO, d.o.o., november 2009;
– Hidrološko-hidravlična presoja vodnega režima za območje OPPN VS 8/6-5 Selo, št. A25/1-FR/09, IZVO, d.o.o., februar 2010.
Ureditveno območje naselja se ne nahaja na območju naravnih vrednot. V območjih mostov pri naseljih Šujica in Hruševo so preko naravne vrednote Gradaščica predvideni izvedba kanalizacije, vodovoda in plinovoda ter rekonstrukcija ceste. Rekonstrukcija ceste posega tudi v rob naravne vrednote Šujica – gozd črne jelše, vendar nanjo ne bo negativno vplivala.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

1. Prostorske enote
Območje OPPN je razdeljeno na osem prostorskih enot:
– prostorske enote P1, P2, P3, P4 in P5 so namenjene gradnji enostanovanjskih stavb,
– prostorske enote C1, C2 in C3 so namenjene gradnji prometne infrastrukture.
2. Namembnost stavb
V prostorskih enotah P1, P2, P3, P4 in P5 je dopustna gradnja enostanovanjskih stavb (11100 Enostanovanjske stavbe).
V prostorskih enotah P3, P4 in P5 so dopustni še:
– garaže,
– gospodarski objekti.
Izvedba garaže je dopustna tudi ob stavbah v prostorski enoti P2.
V vseh stavbah je dopustno tudi opravljanje mirne poslovne dejavnosti v skladu s stanovanjskim zakonom.
3. Zazidalna zasnova
V ureditvenem območju naselja je predvidena gradnja 36 enostanovanjskih prostostoječih stavb.
Lokalna cesta Hruševo–Šujica razdeli naselje na vzhodni in zahodni del. Vzhodni del predstavlja eno prostorsko enoto (P5), vzhodni del pa je zaradi topografskih značilnosti območja in zaradi lastništva razdeljen v štiri prostorske enote z različnim tipi stavb.
– V prostorski enoti P1 je predvidena gradnja šestih enostanovanjskih stavb: 1/1, 1/2, 1/3, 1/4, 1/5 in 1/6. Teren strmo pada od jugozahoda proti severovzhodu. Stavbe bodo orientirane pravokotno na plastnice terena. Med seboj morajo biti vzporedne, glede na dovozno cesto C5 pa bodo odklonjene pod kotom 74 stopinj. Stavbe bodo delno vkopane.
– V prostorski enoti P2 je predvidena gradnja šestih enostanovanjskih stavb: 2/1, 2/2, 2/3, 2/4, 2/5 in 2/6. Stavbe bodo orientirane pravokotno glede na dovozno cesto C5. Na vzhodni strani stavbe 2/1 ter na zahodni strani stavb 2/2, 2/3, 2/4, 2/5 in 2/6 je dopustno postaviti nadstrešek za zaščito motornih vozil ali garažo.
– V prostorski enoti P3 je predvidena gradnja desetih enostanovanjskih stavb: 3/1, 3/2, 3/3, 3/4, 3/5, 3/6, 3/7, 3/8, 3/9 in 3/10. Ob vseh stavbah v prostorski enoti P3 je dopustna izvedba garaže ali nadstrešnice za zaščito motornih vozil. Vse stavbe bodo orientirane vzporedno z mejo med prostorskima enotama P2 in P3.
– V prostorski enoti P4 je predvidena gradnja petih enostanovanjskih stavb: 4/1, 4/2, 4/3, 4/4 in 4/5. Stavbe z oznakami 4/2, 4/3, 4/4 in 4/5 bodo orientirane v smeri severovzhod-jugozahod in bodo vzporedne s parcelnima mejama med parcelo 4/2 in 4/3 ter med parcelo 4/4 in 4/5, stavba z oznako 4/1 pa bo nanje pravokotna. Ob vseh stavbah v prostorski enoti P4 je dopustna izvedba garaže ali nadstrešnice za zaščito motornih vozil.
– V prostorski enoti P5 je predvidena gradnja devetih enostanovanjskih stavb: 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 5/5, 5/6, 5/7, 5/8 in 5/9. Teren od ceste C1 strmo pada proti vzhodu. Stavbe z oznakami 5/7, 5/8 in 5/9 bodo orientirane pravokotno na cesto, ostale stavbe bodo s cesto vzporedne. Kleti bodo v celoti ali delno vkopane. Ob vseh stavbah v prostorski enoti P5 je dopustna izvedba garaže ali nadstrešnice za zaščito motornih vozil.
4. Zasnova zunanjih površin
– Na prostih površinah ob objektih so predvidena tlakovana dvorišča za parkiranje in manipuliranje z osebnimi vozili. Ob stavbah so predvidene pohodne površine. Večji del parcele bodo predstavljale zelene površine.
– V prostorski enoti P1 bodo zunanje površine ob stanovanjskih stavbah urejene v dveh nivojih. V nivoju pritličja oziroma ceste so na vzhodni strani stavb predvidena tlakovana dvorišča s parkirnimi prostori. V nivoju nadstropja bodo urejeni dostopi in zunanje utrjene površine. Zunanje terase in vrtovi bodo orientirani na južno stran. Na zahodni strani so predvidene zelene površine, ki bodo navezane na raščen teren na zahodni strani območja. Na severni strani stavb so načrtovane pešpoti s stopnišči za premostitev višinske razlike med dvoriščem ob cesti in višjim nivojem vrta na zahodni strani stavbe. Južno od parcele 1/6 je treba zagotoviti dostop do gozdnih površin po cesti C5.
– V prostorski enoti P2 bodo pri stavbi 2/1 tlakovane površine s parkirišči urejene na jugovzhodni strani parcele, zunanje terase in vrtovi pa na južni in zahodni strani parcele. Pri ostalih stavbah so tlakovana dvorišča s pokritimi parkirišči predvidena na zahodni strani parcel. Na vzhodni in južni strani stavb so predvidene zunanje terase in vrtovi. Ostale površine bodo ozelenjene.
– V prostorski enoti P3 so med cestami in objekti predvidena tlakovana dvorišča z garažami in parkirišči, na južni strani parcel bodo urejeni zunanje terase in vrtovi. Na parcelah z oznakami 3/3, 3/4, 3/5, in 3/6 je dopustna izvedba bazenov s površino do 60 m2.
– V prostorski enoti P4 so med cesto in stavbami predvidena tlakovana dvorišča z garažami in parkirišči. Zunanje terase in vrtovi bodo urejeni na južni, vzhodni in zahodni strani stavb.
– V prostorski enoti P5 so med cesto in stavbami predvidena tlakovana dvorišča s parkirnimi površinami. Ob stavbah je načrtovana tlakovana pešpot z zunanjim stopniščem za premostitev višinske razlike do nižje ležečih vrtov na vzhodni strani. Vrtovi z zunanjimi bivalnimi površinami bodo urejeni na južni in vzhodni strani stavb.
– Na severni strani prostorske enote P5 so predvideni parcela za transformatorsko postajo, ekološki otok in pot C8 – dovoz do zemljišč na vzhodni strani območja. Ekološki otok je tlakovana površina. Med parcelama 5/4 in 5/5 je treba ohranjati obstoječo pot C9 – dostop do kmetijskih površin na vzhodni strani območja. Dopustna je protiprašna zaščita poti C8 in C9.

Na območju OPPN je dopustna gradnja naslednjih enostavnih objektov:
– nadstrešek, to je streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta. V prostorski enoti P1 nadstreški za zaščito motornih vozil niso dopustni. Razen ob stavbi 2/1 morajo biti nadstreški znotraj prostorske enote P2 izvedeni po enotnem projektu;
– zbiralnik za kapnico (za zalivanje vrta), to je montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, če je njegova prostornina do 30 m3;
– enoetažni pritlični objekt s tlorisno površino do 4 m2 in višino najvišje točke največ 2 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– utrjena dvorišča do površine 300 m2, pri čemer delež zelenih površin ne sme biti manjši kot 30% površine parcele, namenjene gradnji stavbe.
Na območju OPPN je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih objektov:
– zimski vrt z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– uta oziroma senčnica, to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– enoetažna pritlična lopa, namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme in podobno, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– bazeni, to so montažni ali obzidani prostori za vodo, namenjeni kopanju, lahko pa tudi gašenju morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 in globina do 1,35 m, merjeno od roba do dna;
– oporni zidovi in ograje v skladu z določili 12. člena tega odloka.
V prostorskih enotah P2, P3, P4 in P5 so dopustni še:
– garaže, to so enoetažni, pritlični objekti, namenjeni shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; razen ob stavbi 2/1 morajo biti garaže znotraj prostorske enote P2 izvedene po enotnem projektu.
Druga določila, ki veljajo za gradnjo pomožnih in enostavnih objektov:
– nezahtevni in enostavni objekti (razen dvorišča) morajo biti najmanj 1,5 m oddaljeni od sosednje parcelne meje, razen na zemljiščih 5/7 in 5/8, kjer so pomožni in enostavni objekti lahko postavljeni ob severno parcelno mejo, vendar z nobenim delom ne smejo segati na sosednje zemljišče;
– nezahtevni in enostavni objekti, ki niso v celoti vkopani (razen ograje), morajo biti od ceste C2 oddaljeni najmanj 5,0 m;
– nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim objektom na zemljišču.
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih prometnih in infrastrukturnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v 21. in 22. členu tega odloka.
Enostavni in nezahtevni objekti morajo izpolnjevati zahteve veljavnega pravilnika o enostavnih in nezahtevnih objektih.

Tlorisi enostanovanjskih stavb morajo biti pravokotni, podolgovate oblike, razmerje stranic mora biti najmanj 1:1,2. Razen v prostorski enoti P1 so poleg osnovnega volumna enostanovanjske stavbe lahko predvidene tudi pritlične garaže in nadstrešnice.
Stavbe morajo biti izvedene iz trajnih materialov ter morajo biti oblikovane sodobno in kakovostno. Barve fasad ne smejo izstopati. Znotraj prostorskih enot P1, P2 in P3 morajo imeti stavbe enoten likovni izraz.
Strehe v prostorskih enotah P2, P3, P4 in P5 morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom 35–45 stopinj. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico stavbe. Na strehah so dopustna strešna okna in frčade.
Strehe v prostorski enoti P1 morajo biti dvokapne. Smer slemena mora biti pravokotna glede na daljšo stranico stavbe, naklon strešine je lahko od 20–35 stopinj. Sleme mora biti pravokotno na daljšo stranico objekta.
V prostorski enoti P1 mora biti del stavbe v nivoju pritličja namenjen parkiranju in na severovzhodni strani (ob cesti) ne sme biti zaprt.

Na zemljiščih posameznih stavb mora biti vsaj 30% zelenih površin. Zelene površine ob stavbah so lahko zelenice, sadovnjaki ali vrtovi. Ob cestah in na zunanjih robovih območja je treba zasaditi avtohtone rastline ali visokoraslo sadno drevje. Na predvrtovih ali na drugih vizualno izpostavljenih mestih je treba ob vsaki hiši predvideti najmanj po eno drevo. Na pohodnih površinah ob stavbah je treba predvideti nedrseče materiale. Vozne in parkirne površine morajo biti izvedene vodotesno in obrobljene z robniki.
Ograje ob cestah ne smejo presegati višine 1,20 m in morajo biti oddaljene od roba vozišča oziroma od roba pločnika najmanj 0,50 m. Ob cestah C1, C2 in C3 so v oddaljenosti 0,50 m od roba vozišča dopustne le ograje z višino do 0,80 m. Višje ograje, visoke največ 1,20 m, morajo biti odmaknjene vsaj 1,5 m od roba vozišča cest C1, C2 in C3. Ograje med parcelami so lahko visoke do 1,80 m. Dopustne so ograje v leseni izvedbi, žive meje ali ozelenjene transparentne kovinske oziroma žičnate ograje na nizkem parapetnem zidu. Višina parapetnega zidu je lahko največ 0,60 m.
Višinske razlike je treba premostiti z ozelenjenimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi. Višina vidnega dela opornega zidu ne sme presegati 1,50 m. Oporni zidovi morajo biti ozelenjeni. Pri izvedbi opornega zidu je treba izvesti drenažo za opornim zidom tako, da se bosta talna in zaledna voda nemoteno odvajali izza opornega zidu in se ne bosta nekontrolirano stekali na sosednja zemljišča. Na oporni zid, ki je višji od 0,50 m, je treba namestiti 1,10 m visoko ograjo ali z zasaditvijo oziroma na drug način preprečiti možnost padca na nižje ležeče zemljišče.
Ograje in oporni zidovi morajo biti znotraj vsake od prostorskih enot P1, P2 in P3 oblikovani enotno.
Če sta ograja ali oporni zid izvedena v skladu z zgoraj navedenimi pogoji na robu parcele tik ob parcelni meji med dvema zemljiščema, namenjenima gradnji stavb, soglasje mejaša ni potrebno. Po izvedbi ograje ali opornega zidu mora investitor ograje na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje na sosednjem zemljišču.
Skupne zunanje površine v naselju so površine z ekološkimi otoki (E). Skupni zunanji površini za potrebe naselja sta površina z začasno plinsko postajo (PC) in površina z začasno čistilno napravo (ČN).
Na površini z ekološkim otokom je predvidena izvedba tlakovane ploščadi za namestitev tipskih zabojnikov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Del zemljišča, ki ni predviden za namestitev zabojnikov, je treba zatraviti.
Površina z začasno plinsko postajo (PC) bo zatravljena in ograjena z 2 m visoko žičnato ograjo. Predvideni so vkopani plinski rezervoarji. Po izgradnji plinovoda bo plinska postaja ukinjena, na zemljišču pa je treba vzpostaviti prejšnje stanje. Na površini z oznako ČN bo urejena začasna čistilna naprava, ki bo po izgradnji javne kanalizacije ukinjena, na zemljišču pa je treba vzpostaviti prejšnje stanje.
Ob cesti C8 je zemljišče s transformatorsko postajo. Do transformatorske postaje je treba urediti dovoz. Transformatorska postaja bo ograjena.
V priobalnem zemljišču (5 m širok pas, merjen od zgornjega roba brežine vodotoka) bo ohranjen raščen teren. Na južni strani ureditvenega območja naselja v priobalno zemljišče Globokega potoka sega trasa ceste C7. Ob gradnji ceste je treba urediti brežino vodotoka skladno s študijo, ki je sestavni del OPPN (Poročilo presoje o vplivih na okolje in hidravlična presoja vodnega režima za območje OPPN za enoto urejanja prostora VS 8/6-5 Selo, št. A25-FR/09, IZVO, d.o.o., november 2009).
Za vse posege na vodnem in priobalnem zemljišču je treba pridobiti vodno soglasje.
Ureditev zunanjih površin je podrobneje razvidna iz grafičnega načrta št. 4.1. »Ureditvena situacija«.

1. Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajene stavbe nad terenom ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali so odmaknjene od nje v notranjost. Preko gradbene meje lahko segajo nadstreški nad vhodi, napušči in fasadni poudarki. Fasadni poudarki so izstavljeni deli fasade, na primer izstavljena okna, poudarjene loggie ali balkoni, ki lahko segajo preko gradbene meje največ 1,50 m.
– Gradbena meja kleti (GMK) je linija, ki je novo grajeni objekti v nivoju kleti ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo nosilno steno ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
– Tlorisna dimenzija je velikost zunanjega oboda stavbe in se nanaša na zunanji rob fasade stavbe. Preko določene tlorisne dimenzije lahko segajo nadstreški in napušči. Preko določene tlorisne dimenzije lahko segajo tudi fasadni poudarki (na primer poudarjeni vhodi, izstavljene lože, vetrolovi in podobno), če njihova zazidana površina ne presega 10% zazidane površine celotne stavbe nad terenom. Območje možne pritlične pozidave (PP) je površina, kjer je izven območja gradbene meje dopustna gradnja pritličnih stavb ali pritličnih delov stavb.
– Meja priobalnega zemljišča (PZ) omejuje 5 m širok pas priobalnega zemljišča ob vodotoku, merjen od zgornjega roba brežine vodotoka. V priobalnem zemljišču gradnja objektov in drugi posegi niso dovoljeni. Če je to nujno potrebno, je dovoljena gradnja objektov javne komunalne in druge infrastrukture ter priključkov na javno infrastrukturo, za kar je treba pridobiti vodno soglasje.
Regulacijske linije, gradbene meje in regulacijske linije ob vodotoku so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.2. »Regulacijska karta«.
V območju OPPN so dopustni naslednji gabariti stavb:
2. Prostorska enota P1
– tlorisna dimenzija: 15,00 m x 7,50 m
– etažnost: P+1N+M.
3. Prostorska enota P2
– tlorisna dimenzija: 14,70 m x 7,50 m
– etažnost: P+M
– nad parkirnimi mesti je dopustna postavitev nadstrešnice s tlorisno dimenzijo največ 6,00 m x 6,00 m.
4. Prostorska enota P3
Stavbe 3/1, 3/2, 3/3, 3/4, 3/5, 3/6, 3/7, 3/8, 3/9 in 3/10:
– tlorisna dimenzija:
enostanovanjska stavba 10,00 m x 14,00 m
garaža: 6,00 m x 6,00 m
– etažnost:
enostanovanjska stavba: P+M
garaža: P.
5. Prostorska enota P4
Stavbe 4/1, 4/2, 4/3, 4/4 in 4/5:
– tlorisna dimenzija:
enostanovanjska stavba: 8,00 m x 16,00 m
garaža: 6,50 m x 8,50 m
– etažnost:
enostanovanjska stavba: P+M
garaža: P.
6. Prostorska enota P5
Stavbe 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 5/5, 5/6, 5/7 in 5/8
– tlorisna dimenzija:
enostanovanjska stavba: največ 8,00 m x 12,00 m
garaža: 6,00 m x 4,00 m
– etažnost:
enostanovanjska stavba: K+P+M
garaža: P
– višina kolenčnega zidu: največ 1,40 m
Stavba 5/9-1 – enostanovanjska stavba:
– tlorisna dimenzija: 10,00 m x 13,50 m
– etažnost: K+P+M.
Stavba 5/9-2 – gospodarski objekt:
– tlorisna dimenzija: 12,10 m x 6,40 m
– etažnost: P+M.
7. Lega stavb in odmiki od sosednjih zemljišč
Lego stavb in odmike od sosednjih zemljišč določajo gradbene linije in gradbene meje.
Kadar gradbena meja kleti (GMK) v grafičnem delu ni določena, velja, da klet ne sme presegati linije zunanjega oboda etaž nad kletjo. Preko te linije lahko segajo le stopnice za dostop v klet in uvozno-izvozne klančine.
8. Stopnja pozidanosti
Seštevek zazidanih površin vseh stavb znotraj parcele, namenjene gradnji, ne sme presegati 40% površine parcele.
9. Idejna višinska regulacija
V grafičnih načrtih št. 4.2. »Regulacijska karta« in št. 4.3. »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija« so za ureditveno območje naselja določene kote cest pri uvozih na zemljišča, kote terena pri vhodih v stavbe in kote finalnega tlaka v pritličju.
Višinske kote cest C1 in C3 bodo prilagojene višinskim kotam obstoječe ceste.

Obstoječi objekti v območju OPPN so objekti, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo OPPN in ki bodo v času trajanja OPPN že zgrajeni.
Predvidena je odstranitev naslednjih stavb, ki so bile zgrajene že pred uveljavitvijo OPPN:
– enostanovanjska stavba O1 na zemljišču s parcelno številko 1087/2 in
– gospodarska stavba O2 na zemljišču s parcelno številko 1087/2.
Do odstranitve so na stavbah O1 in O2 dopustna investicijsko vzdrževalna dela.
Ostale obstoječe lesene stavbe na zemljiščih s parcelno številko 1087/1, 1089/3 in 1062/2 se odstranijo.
Na objektih, ki bodo zgrajeni na podlagi določil OPPN, so dopustna investicijsko-vzdrževalna dela. V prostorskih enotah P1, P2 in P3 niso dopustni posegi, ki bi vplivali na zunanji videz stavb. V prostorskih enotah P4 in P5 so dopustne dozidave in nadzidave do gabaritov, ki veljajo za novogradnje na tem območju.
Dopustne so tudi odstranitve objektov in novogradnje na zemljiščih odstranjenih objektov v skladu z določili tega odloka.

Območje OPPN sestavljajo parcele:
1. Parcele v območju naselja:
P1/1: parcela, namenjena gradnji stavbe 1/1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/3.
Površina P1/1 meri 667 m2.
P1/2: parcela, namenjena gradnji stavbe 1/2, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/3.
Površina P1/2 meri 616 m2.
P1/3: parcela, namenjena gradnji stavbe 1/3, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/3.
Površina P1/3 meri 581 m2.
P1/4: parcela, namenjena gradnji stavbe 1/4, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/3.
Površina P1/4 meri 545 m2.
P1/5: parcela, namenjena gradnji stavbe 1/5, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/3.
Površina P1/5 meri 525 m2.
P1/6: parcela, namenjena gradnji stavbe 1/6, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/3.
Površina P1/6 meri 540 m2.
P1/7: parcela, ki je lahko priključena k zemljišču s parcelno številko 1362/6 in obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/3.
Površina P1/7 meri 9 m2.
P1/8: parcela, ki je lahko priključena k zemljišču s parcelno številko 1362/6 in obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/3.
Površina P1/8 meri 82 m2.
P2/1: parcela, namenjena gradnji stavbe 2/1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/2.
Površina P2/1 meri 566 m2.
P2/2: parcela, namenjena gradnji stavbe 2/2, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/2.
Površina P2/2 meri 396 m2.
P2/3: parcela, namenjena gradnji stavbe 2/3, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/2.
Površina P2/3 meri 399 m2.
P2/4: parcela, namenjena gradnji stavbe 2/4, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/2.
Površina P2/4 meri 399 m2.
P2/5: parcela, namenjena gradnji stavbe 2/5, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/2.
Površina P2/5 meri 399 m2.
P2/6: parcela, namenjena gradnji stavbe 2/6, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/2.
Površina P2/6 meri 461 m2.
P3/1: parcela, namenjena gradnji stavbe 3/1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/1.
Površina P3/1 meri 734 m2.
P3/2: parcela, namenjena gradnji stavbe 3/2, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/1.
Površina P3/2 meri 700 m2.
P3/3: parcela, namenjena gradnji stavbe 3/3, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/1.
Površina P3/3 meri 778 m2.
P3/4: parcela, namenjena gradnji stavbe 3/4, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/1.
Površina P3/4 meri 769 m2.
P3/5: parcela, namenjena gradnji stavbe 3/5, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1340/1 in 1338.
Površina P3/5 meri 814 m2.
P3/6: parcela, namenjena gradnji stavbe 3/6, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1340/1 in 1338.
Površina P3/6 meri 831 m2.
P3/7: parcela, namenjena gradnji stavbe 3/7, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1338.
Površina P3/7 meri 897 m2.
P3/8: parcela, namenjena gradnji stavbe 3/8, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1338.
Površina P3/8 meri 766 m2.
P3/9: parcela, namenjena gradnji stavbe 3/9, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1338.
Površina P3/9 meri 914 m2.
P3/10: parcela, namenjena gradnji stavbe 3/10, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1338.
Površina P3/10 meri 792 m2.
P4/1: parcela, namenjena gradnji stavbe 4/1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1336/2.
Površina P4/1 meri 887 m2.
P4/2: parcela, namenjena gradnji stavbe 4/2, ki obsega zemljišče s parcelno številko 1336/3.
Površina P4/2 meri 748 m2.
P4/3: parcela, namenjena gradnji stavbe 4/3, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1336/9.
Površina P4/3 meri 754 m2.
P4/4: parcela, namenjena gradnji stavbe 4/4, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 1336/4 in 1336/5.
Površina P4/4 meri 821 m2.
P4/5: parcela, namenjena gradnji stavbe 4/5, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1336/7 in 1336/10.
Površina P4/5 meri 789 m2.
P4/6: parcela, namenjena priključitvi k zemljišču s parcelno številko1335, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1336/1.
Površina P4/6 meri 140 m2.
P5/1: parcela, namenjena gradnji stavbe 5/1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1062/1.
Površina P5/1 meri 650 m2.
P5/2: parcela, namenjena gradnji stavbe 5/2, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1062/2.
Površina P5/2 meri 600 m2.
P5/3: parcela, namenjena gradnji stavbe 5/3, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1062/3.
Površina P5/3 meri 593 m2.
P5/4: parcela, namenjena gradnji stavbe 5/4, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1062/4.
Površina P5/4 meri 587 m2.
P5/5: parcela, namenjena gradnji stavbe 5/5, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1084/3.
Površina P5/5 meri 927 m2.
P5/6: parcela, namenjena gradnji stavbe 5/6, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1087/2, 1087/1 in 1088.
Površina P5/6 meri 920 m2.
P5/7: parcela, namenjena gradnji stavbe 5/7, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1087/2, 1087/1 in 1089/3.
Površina P5/7 meri 703 m2.
P5/8: parcela, namenjena gradnji stavbe 5/8, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1089/3 in 1087/1.
Površina P5/8 meri 678 m2.
P5/9: parcela, namenjena gradnji stavb 5/9-1 in 5/9-2, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1089/11 in 1087/1 ter zemljišča s parcelnimi številkami 1087/4, 1087/3 in 1089/10.
Površina P5/9 meri 1.302 m2.
C2: parcela, namenjena gradnji ceste C2 in ekološkega otoka, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 2133/1, 1340/1, 1063, 1062/1, 1062/2, 1062/3, 1338, 1062/4, 1084/4, 1084/3, 1088, 1087/2, 1089/3, 1089/4 in 1089/11.
Površina C2 meri 2.095 m2.
C4: parcela, namenjena gradnji ceste C4, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1340/1 in 1340/2.
Površina C4 meri 439 m2.
C5: parcela, namenjena gradnji ceste C5 in ekološkega otoka, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1340/2 in 1340/3.
Površina C5 meri 787 m2.
C6: parcela, namenjena gradnji ceste C6, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1340/1.
Površina C6 meri 101 m2.
C7: parcela, namenjena gradnji ceste C7, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1336/1, 1336/2, 1336/7, 1336/9, 1336/10 in 1338 ter zemljišče s parcelno številko 1336/8.
Površina C7 meri 1.100 m2.
C8: parcela, namenjena gradnji ceste C8 in ekološkega otoka, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1063.
Površina C8 meri 124 m2.
C9: parcela, namenjena gradnji ceste C9, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1084/4.
Površina C8 meri 104 m2.
C10: parcela, namenjena gradnji ceste C10, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1338.
Površina C10 meri 124 m2.
TP: parcela, namenjena gradnji transformatorske postaje, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1062/1 in 1063.
Površina TP meri 23 m2.
Vse parcele so v k.o. Šujica.
2. Parcele izven območja naselja:
UNP: parcela začasne plinske postaje, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1063.
Površina UNP meri 47 m2.
ČN: parcela začasne čistilne naprave, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1097.
Površina ČN meri 45 m2.
C1: parcela, namenjena gradnji ceste C1, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1006/1, 1006/3, 1006/4, 1006/10, 1006/11, 1036/3, 1036/5, 1036/6, 1041/1, 1041/7, 1041/8, 1041/9, 1346, 1347, 1348, 1349, 1350/1, 1352, 1353/2, 1353/3, 1353/4, 1354, 1355, 1359, 1356/1, 1356/2, 1357/2, 1357/3, 1357/5, 1357/6, 1358/1, 1358/3, 1358/4, 1358/5, 1362/4, 1369, 1370/7, 1371/1, 1372/2, 1372/3, 1372/9, 1372/10, 1373/2, 1373/4, 1373/5, 1373/6, 1373/12, 1383/1, 1383/2, 1383/4, 1390/1, 1390/2, 1392, 1393, 1394/2, 1395/1, 1395/3, 1396/2, 1400/2, 1401/1, 1401/5, 1406/1, 1403, 1405/1, 1407/3, 1407/4, 1407/5, 1407/6, 1411, 1414, 2123/3, 2133/1, 2134/2 in 2173/1 ter zemljišči s parcelnima številkama 1405/2 in 2134/1.
Površina C1 meri 9.596 m2.
C3: parcela, namenjena gradnji ceste C3, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 32, 33, 35/1, 35/2, 36/1, 36/3, 37/1, 39/2, 1089/1, 1089/4, 1089/5, 1089/6, 1089/7, 1089/8, 1089/9, 1090/3, 1090/4, 1091/2, 1092/1, 1092/3, 1092/4, 1094/1, 1094/2, 1105/2, 1106, 1107/1, 1118/2, 1118/3, 1118/4, 1118/5, 1251, 1263, 1265, 1267, 1268, 2133/1, 2133/2, 2149, 2158 in 2173/1 ter zemljišči s parcelnima številkama 2159 in 2173/12.
Površina C3 meri 7.561 m2.
Vse parcele so v k.o. Šujica.
Za parcele, kjer bodo potekale servisne ceste za vzdrževanje kanalizacije (SP1, SP2, SP3), bo treba zagotoviti služnostno pravico za vzdrževalca kanalizacije.
Za parcelo PC bo treba zagotoviti začasno služnostno pravico za upravljavca plinovoda. Ko bo začasna plinska postaja odstranjena, bo služnostna pravica izbrisana.
Za parcelo ČN bo treba zagotoviti začasno služnostno pravico za upravljavca kanalizacije. Ko bo začasna čistilna naprava odstranjena, bo služnost izbrisana.
Površine in podatki za zakoličbo parcel so razvidni iz grafičnih načrtov št. 3.3. »Načrt parcelacije – prikaz na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Načrt parcelacije – prikaz na geodetskem načrtu«.
Mejne točke parcel so opredeljene po evropskem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.

V območju, urejenem z OPPN, so kot javno dobro opredeljene površine z oznakami C1, C2, C3, C4, C5, C7, C8 in C9.
Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele cest C1, C2, C3, C4, C5, C7, C8 in C9, ki jih sestavljajo deli zemljišč s parcelnimi številkami 32, 33, 35/1, 35/2, 36/1, 36/3, 37/1, 39/2, 1006/1, 1006/3, 1006/4, 1006/10, 1006/11, 1036/3, 1036/5, 1036/6, 1041/1, 1041/7, 1041/8, 1041/9, 1062/1, 1062/2, 1062/3, 1062/4, 1063, 1084/3, 1084/4, 1087/2, 1088, 1089/1, 1089/3, 1089/4, 1089/5, 1089/6, 1089/7, 1089/8, 1089/9, 1089/11, 1090/3, 1090/4, 1091/2, 1092/1, 1092/3, 1092/4, 1094/1, 1094/2, 1105/2, 1106, 1107/1, 1118/2, 1118/3, 1118/4, 1118/5, 1251, 1263, 1265, 1267, 1268, 1336/1, 1336/2, 1336/7, 1336/8, 1336/9, 1336/10, 1338, 1340/1, 1340/2, 1340/3, 1346, 1347, 1348, 1349, 1350/1, 1352, 1353/2, 1353/3, 1353/4, 1354, 1355, 1356/1, 1356/2, 1357/2, 1357/3, 1357/5, 1357/6, 1358/1, 1358/3, 1358/4, 1358/5, 1359, 1362/4, 1369, 1370/7, 1371/1, 1372/2, 1372/3, 1372/9, 1372/10, 1373/2, 1373/4, 1373/5, 1373/6, 1373/12, 1383/1, 1383/2, 1383/4, 1390/1, 1390/2, 1392, 1393, 1394/2, 1395/1, 1395/3, 1396/2, 1400/2, 1401/1, 1401/5, 1403, 1405/1, 1406/1, 1407/3, 1407/4, 1407/5, 1407/6, 1411, 1414, 2123/3, 2133/1, 2133/2, 2134/2, 2149, 2158 in 2173/1 ter zemljišča s parcelnimi številkami 1336/8, 1405/2, 2134/1, 2159 in 2173/12, vse k.o. Šujica.
Površine, namenjene javnemu dobru, znotraj ureditvenega območja naselja merijo 4.649 m2.
Površine, namenjene javnemu dobru, znotraj celotnega območja OPPN merijo 21.806 m2.
Javne površine so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3. »Načrt parcelacije – prikaz na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Načrt parcelacije – prikaz na geodetskem načrtu«.

Prvo etapo izvedbe predstavlja gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za ureditveno območje naselja.
V drugi etapi bo potekala gradnja stanovanjskih stavb. Znotraj druge etape so dopustne faze. Vsaka stanovanjska stavba s pripadajočo ureditvijo predstavlja samostojno gradbeno fazo.
Prvo in drugo etapo je mogoče izvajati sočasno, vendar mora biti pred dokončanjem posamezne stavbe izvedena celotna prometna, komunalna in energetska infrastruktura naselja.
Rekonstrukcija cest C1 Hruševo–Selo in C3 Selo–Šujica je lahko izvedena fazno. Mogoče so tri faze: izvedba manjkajočih hodnikov za pešce, razširitev vozišča ceste in ureditev enosmernega prometa v naselju Šujica. Znotraj posameznih faz so dopustne etape. Razširitev vozišča in gradnja hodnika za pešce sta lahko izvedeni v manjših odsekih. Razširitev vozišča na mestih, kjer še ni zgrajen manjkajoči hodnik za pešce, ne sme biti izvedena brez sočasne gradnje hodnika za pešce.

Del kanalizacije bo potekal preko območja kulturne dediščine (EŠD 22668 Šujica – Arheološko območje Ajdovše). Pred gradnjo mora biti zemljišče arheološko raziskano.
Za kakršnekoli posege v enote kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.

1. Varstvo pred hrupom
Po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08 in 109/09) je obravnavana lokacija glede na namensko rabo prostora uvrščena v območje, kjer velja III. stopnja varstva pred hrupom.
2. Osončenje
Pri projektiranju je treba upoštevati določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Naravna osvetlitev objektov ne sme biti zagotovljena izključno skozi odprtine, ki so usmerjene v območju od severovzhodne do severozahodne smeri.
3. Varstvo vodnih virov
Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju vodnih virov. Pri projektiranju je treba upoštevati naslednje pogoje:
– kanalizacijski sistemi morajo biti izvedeni neprepustno za vodo, neprepustnost je treba potrditi s tlačnim preskusom;
– vse parkirne površine v okolici objektov morajo biti utrjene in obrobljene z robniki. Padavinske odpadne vode s teh površin se morajo stekati v kanalizacijo za padavinske vode.
Vsi posegi v prostor morajo biti predvideni zunaj vodnega in priobalnega zemljišča (najmanj 5 m od zgornjega roba brežin vodotokov II. reda). Ob južnem robu območja poteka jarek, ki je vodotok II. reda. Če je to nujno potrebno, je na vodnih in priobalnih zemljiščih dovoljena gradnja objektov javne komunalne in druge infrastrukture ter priključkov na javno infrastrukturo po predhodni pridobitvi projektnih pogojev in vodnega soglasja.
4. Varstvo zraka
Med izvajanjem del na območju OPPN je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z območja urejanja na javne prometne površine;
– upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, uporabljene pri izvajanju del;
– na območju OPPN je prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med urejanjem.
Za ogrevanje vode ali prostorov naj bodo primarno uporabljeni energenti z visoko stopnjo zgorevanja oziroma naj bo izkoriščena možnost uporabe zemeljskega plina.
Vse naprave, ki so predvidene za uporabo, naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
5. Odstranjevanje odpadkov
Predvidena so tri ekološka zbirna mesta za zbiranje odpadkov: poleg transformatorske postaje ob cesti C8, ob priključku ceste C7 na cesto C2 in ob priključku ceste C4 na cesto C5. Vsaj na enem izmed ekoloških zbirnih mest mora biti urejeno ločeno zbiranje odpadkov.
Zbirna odjemna mesta za gospodinjske odpadke, ki niso namenjena recikliranju, je treba zagotoviti na zemljiščih stavb. Lastniki stavb ob cesti C7, kamor komunalno vozilo ne bo moglo dostopati, bodo morali v času odvoza prestaviti posode za odpadke na ekološko zbirno mesto ob priključku ceste C7 na cesto C2.
Lastniki stavb ob cesti C5, kamor komunalno vozilo ne bo moglo dostopati, bodo morali v času odvoza prestaviti posode za odpadke na ekološko zbirno mesto ob priključku ceste C4 na cesto C5.
Pri projektiranju je treba upoštevati Pravilnik o minimalnih pogojih za določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu določanja velikosti posod za zbiranje komunalnih odpadkov in Odlok o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 1/05).
6. Varstvo narave
Ureditveno območje ceste deloma posega v območje naravnih vrednot Gradaščica (ident. št. 4121) in Šujica – gozd črne jelše (ident. št. 4117).
Gradnja kanalizacije, plinovoda in vodovoda v območju mostov pri Šujici in Hruševem posega v območje naravne vrednote Gradaščica (ident. št. 4121).
Posegi in dejavnosti na naravni vrednoti naj bodo izvedeni v obsegu in na način, da niso uničene, poškodovane ali bistveno spremenjene lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da so v čim manjši možni meri spremenjene druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne ali funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
Na območju naravnih vrednot je treba pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati naslednji konkretni varstveni usmeritvi:
– brežine in struga vodotoka Gradaščica naj ne bodo utrjevane in zasipavane z odkopnim ali drugim materialom,
– obrežna vegetacija naj bo ohranjena.

1. Splošno
Novogradnje morajo biti načrtovane varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Območje OPPN se nahaja v območju 8. stopnje potresne ogroženosti.
Objekti morajo biti načrtovani potresno varno. Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
2. Ukrepi za varstvo pred požarom
V okviru varstva pred požarom je treba izvesti naslednje ukrepe:
– intervencijske poti in površine,
– zunanje hidrantno omrežje,
– potrebne odmike med objekti,
– poti za evakuacijo.
Intervencijske poti in površine
Vsa zemljišča v območju OPPN so v primeru požara dostopna po občinski cesti Šujica–Hruševo in po predvidenih cestah C4, C5, C6, C7 in C10. Občinska cesta Dobrova–Gabrje in lokalna cesta od naselja Hruševo do naselja Šujica (C1, C2 in C3) omogočata krožno vožnjo in ustrezata standardu SIST DIN 14090.
Utrjene intervencijske poti in dostopi morajo biti široki najmanj 3 m s potrebnimi razširitvami v območju radijev. Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 ton.
Hidrantna mreža
V primeru požara bo za gašenje uporabljena voda iz predvidenega javnega hidrantnega omrežja v naselju. Hidranti so predvideni na medsebojni razdalji največ 80 m. Intervencijske poti, postavitvene površine in hidranti so prikazani v karti Požarno varstvo.
Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte.
Evakuacijske poti
Evakuacijsko pot in evakuacijske površine predstavljajo dostopne ceste v naselju. Evakuacija je mogoča tudi na zahodno stran proti gozdu in na vzhodno stran proti kmetijskim površinam.
3. Ukrepi za varstvo pred poplavami
Preko območja OPPN potekata dve poplavni območji:
– poplavno območje Gradaščice,
– poplavno območje Globokega potoka.
V poplavnem območju Gradaščice so predvidene naslednje ureditve:
– čistilna naprava in kanalizacija,
– rekonstrukcija ceste C3, vključno z mostom čez Gradaščico v Šujici,
– komunalni vodi med Šujico in Selom (vodovod, plinovod, javna razsvetljava),
– most čez Gradaščico pri Hruševem.
Kanalizacija in cesta bosta deloma potekali preko poplavno ogroženega območja, zato je treba med gradnjo in po njej zagotoviti varnost objektov v primeru nastopa visokih voda, tako da ne bo prihajalo do poškodb objektov. Cesta na tem območju mora biti stabilna v vseh hidroloških pogojih. Za vse posege na ogroženih območjih je treba pridobiti vodno soglasje.
Ključne dele čistilne naprave je treba dvigniti na koto 313,50 m nadmorske višine. Jaški kanalizacije, ki bodo v poplavnem območju, morajo biti dvignjeni nad koto visoke vode oziroma izvedeni vodotesno. Pri rekonstrukciji cest C1 in C3 je treba ohraniti niveleto vzdolžnega in prečnega poteka ceste in mostu, tako da rekonstrukcija ne bo imela negativnega vpliva.
Visoke vode se v primeru visoke vode prelivajo po desnem bregu vodotoka po rečni trasi, kar služi kot visokovodni varnostni preliv. Na tem območju, ki sega na zemljišča s parcelnimi številkami 108, 107, 1107/1, 1107/2, 1113/1, 1113/2, 1113/3, 1116/1, 1116/2, 1114, 1106, 2133/1, 1094/1, 1105/2, 2173/1, 2173/11, 2133/2 in 2173/12, k.o. Šujica, se morfologija terena ne sme spreminjati. Območje je prikazano na grafičnem načrtu št. 2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora.
Komunalni vodi ne bodo imeli vpliva na poplavno območje, ker bodo potekali v telesu ceste.
Del načrtovanih stavb bo zgrajen na obstoječem poplavnem območju Globokega potoka. Zaradi zmanjšanja poplavne nevarnosti tako obstoječih kot načrtovanih objektov in izboljšanja prevoznosti ceste Šujica–Hruševo v primeru visokih vod, je treba strugo potoka deloma urediti ter izvesti sistem varnostnega prelivanja. Voda iz preliva se bo iztekala preko zemljišč s parcelnimi številkami 1087/1, 1088, 1099 in 1084/1. Na teh zemljiščih se ne sme spreminjati morfologija terena zaradi razbremenitve visokih voda. Ob predložitvi vloge za vodno soglasje je treba določiti upravljavca in vzdrževalca razbremenilnega sistema odvodnje visokih voda ter upravljavca in vzdrževalca za redno čiščenje obstoječega prepusta in struge dolvodno.
Kote pritličij stavb 5/7 in 5/8 je treba dvigniti 50 cm nad koto urejenega terena ob objektu. Kote pritličij stavb 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 5/5, 5/6, 5/9-1, 3/8, 3/9 in 3/10 je treba dvigniti 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu.
Pri rekonstrukciji ceste C2 je treba hodnike za pešce in robnike v poplavnem območju načrtovati tako, da preprečujejo dotok prelitih vod proti stavbam ter da jih preusmerjajo v nepozidan koridor mimo stavb. V primeru izvedbe kleti je zaradi možnosti preplavitve padavinskih vod treba predvideti lokalne varovalne ukrepe. Na parceli stavbe 3/10 je v jugovzhodnem vogalu treba izvesti manjšo depresijo za zajem visoke vode, ki se bo preko cevi izlivala v varnostni preliv.
Omilitveni ukrepi morajo biti izvedeni pred začetkom gradnje novih objektov.
Pri posegih v poplavna območja je treba upoštevati naslednji študiji:
– Poročilo presoje o vplivih na okolje in hidravlična presoja vodnega režima za območje OPPN za enoto urejanja prostora VS 8/6-5 Selo, št. A25-FR/09, IZVO, d.o.o., november 2009;
– Hidrološko-hidravlična presoja vodnega režima za območje OPPN VS 8/6-5 Selo št. A25/1-FR/09, IZVO, d.o.o., februar 2010.

1. Cesta Hruševo–Šujica
Dostop do novo predvidenega naselja bo potekal po cestah C1 in C3, ki se navezujeta na državno cesto Dobrova–Polhov Gradec na severni strani v naselju Hruševo in na južni strani v naselju Šujica. V naselju Šujica sta predvideni deloma razširitev ceste, deloma pa sprememba prometnega režima tako, da bo promet potekal enosmerno. Po cestah C1, C2 in C3 je treba organizirati enosmerni krožni promet za tovorna vozila. Na mestih, kjer so predvideni prehodi za pešce, je v soglasju z upravljavcem dopustna izvedba ukrepov za umiritev prometa.
Profil cest C1, C2 in C3 ima naslednje elemente:

– vozišče                                         2 x 2,75 m
– hodnik za pešce                                     1,20 m
– skupaj                                             6,70 m.

V zgoraj navedeni dimenziji hodnika za pešce je že zajet notranji robnik. Zunanji robnik pločnika se lahko izvede tudi na zasebnem zemljišču ob cesti. Ob vozišču je treba izvesti bankino, razen v primerih, ko je ob cesti predviden oporni zid. Kjer ni prostora za bankino, je treba vozišče zaključiti z robnikom, ki se lahko izvede tudi na zasebnem zemljišču.
Pri izvedbi cest C1 in C3 so na mestih, kjer ni mogoče zagotoviti zemljišč za širitev ceste, v soglasju z upravljavcem dopustna lokalna zožanja profila cest, pri čemer je treba zagotoviti pripadajočo prometno signalizacijo, ki opozarja na zožan profil ceste. Pri cesti C2 zožitve niso dopustne, razen na odseku, ki je označen v grafični prilogi št. 4.7.2. »Rekonstrukcija ceste, izvedba javne kanalizacije in plinovoda – 2. del«.
Najmanjši dopustni profil na zožanih delih ceste je:

– vozišče                                         2 x 2,00 m
– bankina                                             0,50 m
– skupaj                                             4,50 m.

Na zožanih delih ceste, kjer ni prostora za pločnik, mora biti izvedena najmanj enostranska asfaltirana bankina, pri čemer mora biti zunanji rob vozišča označen z belo črto.
Višinske razlike med nivojem ceste in okoliškim terenim se lahko premostijo z opornimi zidovi, vkopi in nasipi. Oporni zidovi morajo biti obvezno izvedeni na parceli ceste. Kolikor vkopi in nasipi segajo tudi na zemljišča ob cesti, si mora upravljavec od lastnikov zemljišč pridobiti služnostno pravico za njihovo izvedbo in vzdrževanje.
Za ureditev novega ali preureditev obstoječega priključevanja obravnavanega OPPN na državno cesto ter za gradnjo javne kanalizacije v varovalnem pasu državnega cestnega omrežja je treba pridobiti pogoje in oziroma soglasje Direkcije RS za ceste.
Pogoj za gradnjo stavb v prostorskih enotah P1, P2, P3, P4 in P5 je izvedba ceste C2. Cesti C1 in C3 nista pogoj za gradnjo naselja.
Pred začetkom rekonstrukcije cest C1 in C2 je ob trasi cest dopustna izvedba izogibališč.
2. Dovozne ceste v naselju
Zemljišča, predvidena za gradnjo enostanovanjskih stavb, bodo v območju naselja dostopna s ceste C2 (cesta Hruševo–Selo) ali po novo predvidenih dovoznih cestah C4, C5 in C7. Cesti C4 in C7 bosta priključeni na cesto C2, cesta C5 pa na cesto C4. Promet bo potekal dvosmerno. Na stičišču cest C4 in C5 je predvideno obračanje komunalnih in intervencijskih vozil, zato morajo biti radiji na križišču ustrezno dimenzionirani. Ob cesti C7 morajo biti vrata pri uvozih umaknjena vsaj 2,0 m od roba vozišča, da bo na teh mestih mogoče obračati osebna vozila.
Cesti C6 in C10 sta zasebna dovoza do stavb 3/5, 3/6, 3/7 in 3/8. Pravica dostopa za zemljišča, ki se priključujejo na dovoza, mora biti urejena ali z lastništvom ali s služnostno pogodbo. Cesti C8 in C9 sta dostopa do kmetijskih površin.
Uvozi na zemljišča so predvideni preko poglobljenih robnikov. Priključki cest C6, C8, C9 in C10 so predvideni preko poglobljenih robnikov. Ob cesti C2 širina uvoza ne sme presegati 6,00 m.
Profil cest C4 in C5 ima naslednje elemente:

– vozišče                                             4,80 m
– hodnik za pešce                                     1,20 m
– skupaj                                             6,00 m.

Profil cest C5 – južni del, C6, C7 in C10 ima naslednje elemente:

– vozišče                                            4,50 m.

Profil cest C8 in C9 ima naslednje elemente:

– vozišče                                            3,00 m.

V zgoraj navedenih dimenzijah za hodnike za pešce ob cestah C4 in C5 je že zajet notranji robnik hodnika za pešce (med voziščem in hodnikom za pešce). Na zunanji strani se bodo hodniki za pešce ob cestah C4 in C5 ter vozišča cest C4, C5, C6 in C10 zaključili z robnikomna parcelah, namenjenih gradnji stavb. Na južni strani ceste C7 bo vozišče segalo do zidca ob vodotoku, v delu, kjer ta ni predviden, pa je načrtovana izvedba robnika.
Do dokončanja zunanje ureditve ob načrtovanih enostanovanjskih stavbah v ureditvenem območju naselja je na parcelah, namenjenih gradnji stavb, dopustno izvesti potrebne vkope in nasipe za izvedbo cest.
3. Mirujoči promet
Za ureditev mirujočega prometa je treba na vsaki parceli za vsako stanovanjsko enoto predvideti najmanj tri parkirna mesta. Parkirna mesta naj bodo zagotovljena na parcelah v garaži ali pod nadstrešnico in/ali na prostih površinah ob objektu. Tretje parkirno mesto je mogoče zagotoviti tudi z zaparkiranjem enega vozila.
V primeru, da je v posamezni stavbi predvidena tudi mirna poslovna dejavnost, je treba poleg parkirnih mest za stanovanja predvideti še po eno parkirno mesto na vsakih 30 m2 poslovne površine.
4. Kolesarski promet in promet za pešce
Pešcem so namenjeni hodniki za pešce ob cestah C1, C2, C3, C4 in C5. Na cestah C6, C7, C8, C9 in C10, ki so prometno manj oziroma zelo malo obremenjene, bodo pešci hodili po robu vozišča.
Ob cestah v območju OPPN ni kolesarskih stez, kolesarji se bodo vozili po robu vozišč.
Prometna ureditev v ureditvenem območju naselja je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.4. »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti«.
Rekonstrukcija cest C1 in C3 je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.7. »Rekonstrukcija ceste, izvedba javne kanalizacije in plinovoda«.
Pri projektiranju cest v območju OPPN in pri urejanju prometnega režima v naselju Šujica je treba upoštevati idejno zasnovo št. PRO-INI-07/09, Idejna zasnova ceste Hruševo–Selo–Šujica, in idejno zasnovo št. PRO-INI-08/09, Idejna zasnova cestnega omrežja, ki ju je izdelal PRO-INI, d.o.o., v aprilu 2009.

Obravnavani objekti bodo priključeni na obstoječe in projektirano komunalno, energetsko in telekomunikacijsko omrežje. OPPN obravnava infrastrukturne vode in priključke do meje območja OPPN oziroma do točke priključka na javno komunalno-energetsko omrežje. Razmejitev je razvidna v karti Zbirni načrt komunalnih vodov.
1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti v prostorskih enotah P1, P2, P3, P4 in P5 morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov;
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje;
– kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN;
– obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi;
– dovoljeni sta gradnja in ureditev naslednjih enostavnih oziroma nezahtevnih infrastrukturnih objektov: gradnja pomožnih energetskih objektov, pomožnih telekomunikacijskih objektov, razen baznih postaj, pomožnih komunalnih objektov, razen objekta s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem ter razen tipske greznice, zbiralnice ločenih frakcij in vodnega zajetja.
2. Kanalizacija
Na obravnavanem območju še ni javne kanalizacije za komunalne odpadne vode in padavinske vode. Komunalne odpadne vode so vodene v obstoječe greznice ali v obstoječe čistilne naprave in od tam naprej v odprte odvodne jarke.
Padavinske vode so vodene v obstoječe odprte ali zacevljene odvodne jarke.
Javna kanalizacija je zasnovana v ločenem sistemu. OPPN obravnava izvedbo kanalizacije v območju naselja in izvedbo povezovalne kanalizacije od naselja Selo do naselja Šujica. Kanalizacija za komunalne odpadne vode je zasnovana iz kanalov S, S1 in S1a. Kanalizacija za padavinske vode je zasnovana iz kanalov M1, M1a in M1b.
Povezovalna kanalizacija za komunalne odpadne vode od naselja Selo do naselja Šujica – kanal S:
Na obravnavanem območju je predviden povezovalni kanal od naselja Selo do naselja Šujica–kanal S, ki poteka od obstoječe čistilne naprave na severnem delu območja proti južnemu delu po travnikih in zasebnih zemljiščih vzdolžno z novo predvidenim naseljem, vzdolžno med gozdičkom in vodotokom Gradaščica, nato pa po obstoječi cesti do mostu, od koder bo preko črpališča in tlačnega voda prečrpana preko mostu do predvidene javne kanalizacije za komunalne odpadne vode po PN 2731 K, ki jo je izdelalo javno podjetje JP VO-KA, d.o.o. V prvi fazi bo kanal S zgrajen do projektirane začasne čistilne naprave SBR REG 150 PE novo predvidenega naselja, ki je locirana na zemljišču s parcelno številko 1097, v poznejši fazi pa do naselja Šujica. Kanal S je zasnovan iz cevi GRP DN 250 mm. Po trasi kanalizacije bo zgrajena intervencijska cesta za dostop vzdrževalnega vozila. Kjer dostopi do kanalizacije že obstajajo, intervencijska cesta ni potrebna.
Čistilna naprava:
Projektirana je začasna čistilna naprava SBR REG 150 PE. Nanjo bodo priključene vse komunalne odpadne vode iz novo predvidenega naselja in obstoječe hiše, ki tangirajo na povezovalni kanal S. Iztok iz čistilne naprave je voden v odprti odvodni jarek. Za čistilno napravo je treba zagotoviti elektro NN-priključek. Po izgradnji celotnega povezovalnega kanal S bodo komunalne odpadne vode prevezane na kanal S, čistilna naprava pa ukinjena.
Kanalizacija po naselju:
Kanalizacija za komunalne odpadne vode je zasnovana iz kanalov S1 in S1a, in sicer iz cevi PVC 250. Nanjo bodo priključene vse komunalne odpadne vode iz naselja in obstoječih hiš, ki tangirajo na kanalizacijo. Kanal S1 bo priključen na projektiran kanal S – povezovalni kanal, ki bo voden do projektirane čistilne naprave 150 PE.
Kanalizacija za padavinske vode je zasnovana iz kanalov M1, M1a in M1b, in sicer iz cevi PVC 300 in PVC 400. Nanjo bodo priključene vse padavinske vode iz naselja in ceste. Kanal M1 je glavni kanal, na katerega bosta priključena kanala M1a in M1b. Kanal M1 se izteka v odprt odvodni jarek.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejni projekt št. 1362/09, Načrt kanalizacijskega omrežja, in idejni projekt št. 1372/09, Načrt povezovalne kanalizacije, ki ju je izdelal Kono-B, d.o.o., v aprilu 2009.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
3. Vodovod
Na obravnavanem območju že poteka vodovod PE D90 (1979), in sicer iz naselja Hruševo poteka ob obstoječi cesti proti Šujici vodovod PE D90, preko katerega so s pitno vodo oskrbovani objekti ob cesti. Vodovod poteka ob robu ceste do objekta Šujica 46, od tam naprej pa za obstoječimi objekti do gozda, kjer se trasa vodovoda nadaljuje ob cesti do končne točke (dovozna cesta za objekt Šujica 43b), nato pa vodovod zavije proti jugu vse do zadnjega objekta, ki je še napajan preko tega vodovoda (Šujica 41).
Objekt Šujica 51 se ne napaja iz vodovoda po cesti med Hruševim in Šujico, pač pa je bil zaradi izboljšanja hidravličnih razmer leta 2003 zgrajen nov hišni priključek PE D50 z višje ležečega dela naselja Hruševo.
Zaradi predvidene gradnje novih objektov bo na območju nove pozidave obnovljen stari vodovod in delno zgrajen novi vodovod NL DN100. Obnovljen bo vodovod po povezovalni cesti med Hrušico in Šujico, na severu območja obdelave bo novi vodovod NL DN100 prevezan na obstoječi vodovod PE D90. Vodovod bo nato potekal po cesti proti Šujici vse do objekta Šujica 62, kjer bo vodovod NL DN100 prevezan na obstoječi vodovod PE D90, ki poteka za obstoječimi objekti. Zgrajen pa bo še del vodovoda med končno točko obstoječega vodovoda (dovozna cesta za objekt Šujica 43b) in obstoječim vodovodom PE D90 v Šujici. Tako bo zgrajena krožna povezava med Šujico in Hruševim. Na nov vodovod NL DN100 bosta v območju nove povezave priključena dva sekundarna vodovoda NL DN100, ki bosta potekala po dovoznih poteh do novih objektov.
Vsak nov objekt bo imel svoj vodovodni priključek. Poraba pitne in sanitarne vode bo merjena v zunanjih vodomernih jaških. Na nov vodovod bodo prevezani tudi vsi obstoječi vodovodni priključki, ki bodo tangirali nove vodovode. Vodovodi bodo opremljeni s vsemi potrebnimi armaturami (zasuni, hidranti, zračniki).
Ker na obravnavanem območju niso zagotovljene zadostne količine vode, je pred gradnjo treba dograditi vodohran v Hruševem (375 m), iz katerega bodo novi objekti napajani s pitno in sanitarno vodo. V sedanjih hidravličnih razmerah ni zagotovljena požarna varnost, saj obstoječe hidravlične razmere ne zagotavljajo zadostnih količin in tlakov vode (tlaki se gibljejo med 2,0 in 1,2 bar). Po dograditvi vodohrana bo treba preveriti novo nastale hidravlične razmere in po potrebi z gradnjo hidropostaje zagotoviti potrebne tlake za požarno varnost in oskrbo s pitno vodo.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejni projekt št. 1363/08, Načrt vodovodnega omrežja, ki jo je izdelal Kono-B, d.o.o., v aprilu 2009.
4. Plinovod
Občina Dobrova - Polhov Gradec je z zemeljskim plinom oskrbljena preko srednjetlačnega distribucijskega plinovodnega omrežja z obratovalnim tlakom 1–4 bar. Glavno plinovodno omrežje je v dimenziji DN150 izvedeno po naselju Dobrova, kjer je začasno zaključen. Zmogljivost obstoječega glavnega plinovoda zadošča za priključitev in oskrbo obravnavanih objektov s plinom. Območje urejanja VS 8/6-5 Selo ni opremljeno z distribucijskim plinovodnim omrežjem.
Za priključitev predvidenih objektov na sistem zemeljskega plina je treba zgraditi glavno plinovodno omrežje do ureditvenega območja naselja, glavno plinovodno omrežje po ureditvenem območju naselja in priključne plinovode do objektov. Priključni plinovodi bodo zaključeni z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi objekta. Plinovodno omrežje po ureditvenem območju naselja bo navezano na predvideni glavni plinovod po lokalni cesti Šujica–Hruševo. Objekti na obravnavanem območju bodo po izgradnji glavnega plinovoda do območja urejanja za potrebe ogrevanja, pripravo sanitarne tople vode, kuhe in tehnologije priključeni na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
Pred gradnjo glavnega plinovodnega omrežja do območja urejanja bodo objekti začasno oskrbovani s postavitvijo skupne postaje utekočinjenega naftnega plina (UNP) in plinovodnega omrežja po ureditvenem območju naselja. Pogoje in soglasja za izvedbo začasne oskrbe objektov z UNP izdaja JP Energetika Ljubljana, d.o.o. Plinovodno omrežje, ki bo zgrajeno po ureditvenem območju naselja v okviru začasne oskrbe preko postaje UNP, mora investitor predati v last Občini Dobrova - Polhov Gradec in v upravljanje sistemskemu operaterju distribucijskega plinovodnega omrežja Energetiki Ljubljana.
Po izgradnji glavnega plinovodnega omrežja do ureditvenega območja naselja in uvedbi sistema zemeljskega plina je treba začasno oskrbo z UNP prekiniti, kontejnersko postajo odstraniti ter objekte in plinovodno omrežje po ureditvenem območju naselja prevezati na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Aktivnosti pri gradnji plinovodnega omrežja za začasno oskrbo z UNP je treba projektno in izvedbeno predvideti tako, da ob prevezavi zgrajenega omrežja na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ne bo tehničnih ovir oziroma neusklajenosti ter nikakršnih finančnih obremenitev za lastnike objektov, začasnega dobavitelja UNP, občino ali Energetiko Ljubljana.
Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 25/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o., Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.
Pri projektiranju plinovodnega omrežja in priključnih plinovodov za začasno oskrbo objektov z UNP ter poznejšo priključitev na distribucijsko plinovodno omrežje je treba upoštevati Idejno zasnovo plinovodnega omrežja št. R-177-P/3-2009, ki jo je izdelala Energetika Ljubljana, d.o.o., v aprilu 2009. Idejna zasnova je v tekstualnem in grafičnem delu sestavni del odloka o OPPN za obravnavano območje.
5. Elektroenergetsko omrežje
Preko zemljišč, ki so zajeta v prostorskem aktu, potekajo obstoječi SN-vod z obstoječo interpolirano transformatorsko postajo in NN-razvodi za potrebe napajanja obstoječih objektov v okolici. Za potrebe novih odjemalcev bo treba zgraditi novo transformatorsko postajo in prestaviti obstoječe energetske vode.
Obstoječa transformatorska postaja Selo pri Dobrovi 2, ki je namenjena napajanju obstoječih odjemalcev, je tipske izvedbe na betonskem drogu. Ker omenjena postaja ni ustrezne velikosti (moči), bo treba zgraditi novo transformatorsko postajo montažne kabelske izvedbe in ustrezne velikosti. Zaradi rušitve obstoječe postaje bo treba vse obstoječe kabelske in zračne vode speljati v novo transformatorsko postajo. Zaradi ukinitve obstoječe postaje bo treba postaviti dva betonska drogova za potrebe SN-voda ter enega za potrebe NN-voda. Nova transformatorska postaja bo locirana poleg obstoječe, ker mora le-ta obratovati do priklopa nove. Vsi dovodi in odvodi iz nove transformatorske postaje bodo izvedeni z zemeljskimi kabli, uvlečenimi v kabelski kanalizaciji. Le-ta bo izvedena z ustreznim številom cevi in s tipskimi jaški ustreznih dimenzij.
Projektirani kabel bo uvlečen v projektirano kabelsko kanalizacijo. Kabelska kanalizacija bo izvedena z ustreznim številom PVC fi110 (število bo odvisno od števila izvodov iz nove transformatorske postaje). Na kabelski trasi bodo umeščeni tipski kabelski jaški.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. ELR3-002/09T, Načrt elektroenergetskega omrežja, ki jo je izdelal Elektro Ljubljana, d.o.o., v marcu 2009.
6. Telekomunikacijsko omrežje
Predvideni sta izdelava glavne TK-kanalizacije s TK-jaški in postavitev treh prostostoječih kabelskih objektov na betonskih podstavkih. V samem naselju bodo zgrajeni TK-kanalizacije in pomožni betonski jaški. Za zaključitev kablov je predvidena vzidava kombiniranih TK-omaric za TF+TV z dovodnimi cevmi PE-50. TK-kanalizacija je dimenzionirana za obratovanje dveh telekomunikacijskih operaterjev.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 2010899, Načrt telekomunikacij, ki jo je izdelal Dekatel, d.o.o., v marcu 2009.
7. Javna razsvetljava
V ureditvenem območju naselja je predvidena gradnja javne razsvetljave, ki bo speljana v naselju ob cestah C2, C4, C5 in C7.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 03-30-2110/2180, Načrt javne razsvetljave, ki jo je izdelal JRS, d.d., Ljubljana, v marcu 2009.
8. Učinkovita raba energije v stavbah
V predvidenih objektih je treba zagotoviti najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije. Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode je treba preveriti tudi možnost uporabe deževnice, zbrane v ustreznem zadrževalniku.

Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje OPPN VS 8/6-5 Selo, ki ga je izdelal GEAS d.o.o., Kotnikova 34, Ljubljana, št. 18/10, v juniju 2010.
Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški gradnje nove komunalne opreme so 2.039.600,88 EUR;
– obračunski stroški gradnje nove komunalne opreme so 2.039.600,88 EUR;
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo so 207.715,69 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo ter so 2.247.316,57 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 parcele, so 89,72 EUR/m2 (od tega 81,43 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 8,29 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 246,48 EUR/m2 (od tega EUR/m2 za novo komunalno opremo 223,70 in 22,78 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunsko območje za gradnjo nove komunalne opreme je enako območju OPPN;
– obračunsko območje za obstoječo komunalno opremo je območje naselja Selo;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3:0,7. Faktor dejavnosti je 1. Olajšav za zavezance ni;
– v vseh stroških je vključen DDV;
– za indeksiranje stroškov opremljanja kvadratnega metra parcele in stroškov opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Za izhodiščni datum za indeksiranje se uporablja datum uveljavitve tega odloka;
– če bodo površine parcele in/ali neto tlorisne površine objektov večje/manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja.
Izračun komunalnega prispevka:
– komunalni prispevek za nove objekte na območju OPPN znaša 2.247.316,57 EUR, od tega 2.039.600,88 EUR za predvideno in 207.715,69 EUR za obstoječo komunalno opremo.

Investitor in Občina Dobrova - Polhov Gradec v skladu s programom opremljanja skleneta pogodbo o opremljanju, v kateri določita obveznosti investitorja pri izvedbi objektov, ki so v javno korist. Investitor mora skladno s pogodbo urediti vse javne površine na območju OPPN in opremiti zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter zgrajeno komunalno opremo s pripadajočimi zemljišči neodplačno prenesti na Občino Dobrova - Polhov Gradec.

Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja morajo investitorji skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Ljubljana določiti način in obseg arheoloških raziskav. Investitorji so dolžni kriti stroške arheoloških raziskav.
Pri načrtovanju in izvedbi objektov je treba upoštevati elaborat geotehničnih raziskav št. 1-62/2008, ki ga je izdelalo podjetje Gracen, d.o.o., v marcu 2009. Za gradnjo objektov, pri katerih posegi presegajo priporočila geotehničnega poročila glede podkletitve, si morajo investitorji pridobiti dodatno geotehnično poročilo in načrt zavarovanja gradbene jame, ker izvedba kleti lahko ogrozi bližnje že zgrajene objekte. V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj območja OPPN. Za posege na sosednja zemljišča v času gradnje si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč.
Investitorji sodelujejo 100-odstotno pri izvedbi tiste javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ožjem območju (ureditveno območje naselja), v širšem območju pa v deležu, ki pripada njim (cestno omrežje, kanalizacija). Obveznost investiranja je treba opredeliti s pogodbo o opremljanju med občino in investitorji.
Lastniki zemljišč, na katerih so načrtovane stavbe v ureditvenem območju naselja, morajo vzdrževati dele brežin ob cestah, ki segajo na njihova zemljišča. Posegi v brežine so dopustni zaradi izvajanja zunanjih ureditev na parcelah stavb.

1. Parcelacija
Parcelne meje ob novo načrtovanih cestah in cestah, ki so predvidene za rekonstrukcijo, lahko odstopajo glede na dejansko izvedeno stanje na terenu. Bankine, useke in nasipe ob cestah je dopustno izvajati izven parcele namenjene gradnji ceste, če s tem soglaša lastnik zemljišča, na katerega bodo posegali bankine, useki in nasipi.
Parcele P3/7, P3/8 in C10 je dopustno med seboj združiti v eno parcelo. V eno parcelo so lahko združene tudi parcele P3/7, P3/8, P3/9 in C10.
Parceli P1/7 in P1/8 se lahko priključita k parceli P1/1, ki je namenjena gradnji stavbe z oznako 1/1.
2. Oblikovanje objektov
Dovoljeno je odstopanje pri oblikovanju in naklonu streh na parcelah z oznakami 5/6, 5/7 in 5/8, če bodo vse tri stavbe enotno oblikovane in grajene sočasno.
3. Tlorisne dimenzije
Odstopanja od tlorisnih dimenzij so dopustna pod pogojem, da sta pri etažah nad terenom ohranjena podolgovata oblika osnovnega tlorisa in razmerje med stranicami najmanj 1:1,2. Upoštevati je treba tudi gradbeno mejo, gradbeno linijo, minimalne odmike ter naslednje pogoje:
Prostorska enota P1:
Za etaže nad terenom velja:
– dopustna so odstopanja navzdol,
– dopustna so odstopanja navzgor znotraj gradbene meje.
Za dele pritličij, ki so v celoti vkopani, so dopustna tudi večja odstopanja.
Prostorska enota P2:
– dopustna so odstopanja znotraj gradbene meje.
Prostorska enota P3:
– dopustna so odstopanja navzdol,
– dopustno je odstopanje navzgor do +0,5 m v prečni smeri in do +1,0 m v vzdolžni smeri stavbe.
V primeru združitve parcel P3/7, P3/8 in C10 je namesto predvidenih dveh enostanovanjskih stavb 3/7 in 3/8 znotraj gradbene meje GM1 dopustno zgraditi eno večjo enostanovanjsko stavbo. V primeru združitve parcel P3/7, P3/8, P3/9 in C10 je namesto predvidenih treh enostanovanjskih stavb 3/7, 3/8 in 3/9 znotraj gradbene meje GM1 dopustno zgraditi eno večjo enostanovanjsko stavbo in gospodarsko stavbo. V primeru združitve parcel za gradnjo enostanovanjske stavbe in gospodarske stavbe veljajo naslednji pogoji:
Pogoji za gradnjo enostanovanjske stavbe:
– zazidana površina stanovanjske stavbe ne sme presegati 410 m2;
– etažnost enostanovanjske stavbe: K+P+M;
– streha mora biti simetrična dvokapnica. Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico stavbe. Če je ožja stranica stavbe široka več kot 12 m, je treba streho oblikovati kot štirikapnico oziroma streho šotoraste oblike. Na strehi je dopustna izvedba frčad in strešnih oken. Kota slemena je lahko največ 10,70 m nad koto pritličja. Kota pritličja je lahko največ 323,80 m. n. m.;
– v primeru podkletitve mora biti klet enostanovanjske stavbe vodotesna, med gradnjo je potrebno črpanje. Izvedba kleti mora potekati pod strokovnim nadzorom geomehanika. Ker je vprašljiva stabilnost zaledja, je obvezna gradnja obodne stene na mestu višjega pobočja v kampadah. Pri posamezni kampadi mora biti zunanja stena oprta na vmesne prečne stene;
– ob enostanovanjski stavbi je dopustna tudi izvedba bazena.
Pogoji za gradnjo gospodarske stavbe:
– gospodarska stavba mora biti na parceli umeščena južno od enostanovanjske stavbe;
– etažnost gospodarske stavbe: P;
– zazidana površina gospodarske stavbe je lahko največ 185 m2. Tlorisna oblika je lahko podolgovata ali v obliki črke L;
– streho je treba prilagoditi tlorisni obliki stavbe, kritina mora biti enaka kot pri enostanovanjski stavbi;
– kota slemena je lahko največ 10,70 m nad koto pritličja. Kota pritličja je lahko največ 323,50 m. n. m.;
– če si investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča, lahko gospodarska stavba izjemoma presega gradbeno mejo, vendar mora biti odmik od sosednjega zemljišča najmanj 3,00 m.
Prostorska enota P4:
– dopustna so odstopanja navzdol,
– dopustna so odstopanja navzgor do +1,0 m.
Prostorska enota P5:
Za pritličje in mansardo velja:
– dopustna so odstopanja navzdol,
– dopustna so odstopanja navzgor do +1,0 m v prečni smeri in do +2,0 m v vzdolžni smeri.
Pri dimenziji kleti so dopustna odstopanja znotraj gradbene meje kleti (GMK).
4. Etažnost
V prostorskih enotah P2, P3 in P4 je podkletitev stavb dopustna le pod naslednjimi pogoji:
– konstrukcija kleti mora biti vodotesna;
– med gradnjo je potrebno črpanje zaledne vode;
– ker je vprašljiva stabilnost zaledja, je obvezna gradnja obodne stene na mestu višjega pobočja v kampadah. Pri posamezni kampadi mora biti zunanja stena oprta na vmesne prečne stene;
– pri izvedbi kleti je obvezen strokovni nadzor geomehanika.
Odstopanje je dovoljeno pri etažnosti hiš z oznakami 5/6, 5/7 in 5/8 do K+P+1N pod pogojem, da bodo oblikovane enotno in grajene sočasno. V tem primeru vidni del fasade na vzhodni in na zahodni strani stavbe ne sme biti višji kot 8,00 m.
5. Odmiki
Odmik stavb z oznakama 4/3 in 4/5 od severne parcelne meje je lahko najmanj 3,00 m, če si investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
Odmik pritličnih objektov od parcelne meje je najmanj 1,50 m. Odmik je lahko manjši, če si investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
6. Idejna višinska regulacija
Odstopanja pri višinski regulaciji terena in višinski koti pritličja so lahko do + / - 0,50 m.
7. Komunalna in energetska infrastruktura
Odstopanja pri trasah komunalnih ter energetskih vodov in naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave tega OPPN ni bilo mogoče predvideti.
8. Prometna ureditev
S soglasjem upravljavca so dopustna odstopanja pri mikrolokacijah uvozov.

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti neki drug izvedbeni akt za enoto urejanja prostora VS 8/6-5 Selo in za območje cestnih odsekov Hruševo–Selo in Selo–Šujica.
Po prenehanju veljavnosti tega OPPN so na zgrajenih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela. Dopustne so tudi rekonstrukcije objektov, odstranitve in nadomestne gradnje enostanovanjskih objektov. Za vse navedene posege je treba kot usmeritve za oblikovanje objektov smiselno upoštevati določila 9., 11., 12. in 13. člena tega odloka, za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov pa določila 10. člena tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati tista določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti V7 Kozarje – del in V8 Dobrova (Uradni list RS, št. 6/88, 18/88, 40/92, 9/94, 11/95, 83/98, 112/04 in 112/06), ki se nanašajo na območje tega OPPN.

Občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja VS 8/6-5 Selo je stalno na vpogled pri:
– Občini Dobrova - Polhov Gradec,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.