Na podlagi 137. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US in 126/07; v nadaljevanju: ZGO-1) ter 27. in 65. člena Statuta Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije je Skupščina Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije na seji dne 29. 6. 2010 sprejela novi

S tem pravilnikom se določajo dejanja, ki pomenijo disciplinske kršitve članov poklicne zbornice, delovanje disciplinskih organov zbornice, disciplinski postopek in kazni za disciplinske prekrške.

(1) Disciplinski organi so pri svojem delu neodvisni, samostojni ter odločajo po veljavnih zakonih in drugih predpisih, kodeksu arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev (v nadaljevanju: kodeks), tem pravilniku in ob upoštevanju drugih splošnih aktov zbornice.
(2) Disciplinski organi pri svojem delu smiselno uporabljajo tudi določila Zakona o pravdnem postopku, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(3) Glede dokončnosti in pravnomočnosti sklepov disciplinskih organov se smiselno uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku

(1) Član zbornice je lahko disciplinsko odgovoren samo za dejanja, ki so kot disciplinske kršitve vnaprej določena, in je njegova odgovornost ugotovljena po postopku, ki ga določa ta pravilnik.
(2) Člana zbornice ni mogoče spoznati za disciplinsko odgovornega za dejanje, ki ni bilo takrat, ko je tako dejanje storil, določeno kot disciplinska kršitev.

(1) Domnevni kršitelj ima pravico, da se brani sam ali s pomočjo pooblaščenca, ki si ga izbere sam. Domnevni kršitelj in njegov pooblaščenec nista upravičena do povračila stroškov postopka.
(2) Domnevnemu kršitelju se mora zagotoviti dovolj časa in možnost za pripravo obrambe.

(1) Disciplinski postopek se začne na pisno zahtevo disciplinskega tožilca.
(2) V disciplinskem postopku imata disciplinski tožilec in domnevni kršitelj položaj enakopravnih strank.

Lažje disciplinske kršitve člana zbornice so:
1. če neupravičeno ne izpolni svoje dolžnosti v zvezi s svojo izvolitvijo v organe ali delovna telesa zbornice,
2. če s svojimi dejanji, opustitvami ali vedenjem krni ugled stroke ali se pri opravljanju svojega dela neprimerno ali žaljivo obnaša,
3. če ne dovoli strokovne presoje pooblaščene osebe oziroma organa glede njegovega dela,
4. če opravlja svoje delo brez ustreznega plačila, kadar obstaja možnost, da se bo to delo uporabilo za pridobitev naročila ali v poslovne namene in ne gre za dobrodelno storitev,
5. če ne opozori na ravnanje drugih članov zbornice, ki je v nasprotju s kodeksom,
6. če lažno in s škodljivimi nameni člana zbornice neutemeljeno obtoži disciplinske kršitve,
7. če se ne udeležuje obveznih programov trajnega izobraževanja s področja arhitekture, ki jih predpiše zbornica,
8. če ne sporoči zbornici svojih podatkov, ki so pomembni za vodenje imenika in delovanje zbornice,
9. če oglašuje izdelke in storitve oziroma sodeluje pri njihovem oglaševanju in bi to lahko okrnilo njegovo neodvisnost in strokovno presojo,
10. če ob objavi lastnega stališča o tujem arhitekturnem delu navaja neobjektivna ali neutemeljena dejstva,
11. če pri poslovnem in javnem nastopanju uporablja neresnične podatke,
12. če izroči naročniku nepopolno strokovno dokumentacijo ali opravlja svoje delo v nasprotju s pravili stroke, pa to za naročnika nima hujših posledic,
13. če se kot priča ali izvedenec ne odzove na vabilo disciplinskih organov zbornice na zaslišanje oziroma svojega izostanka ne opraviči pravočasno in ne predloži dokazil o utemeljenih razlogih za odsotnost ali če v dokaznem postopku noče sodelovati oziroma daje netočne ali neresnične podatke,
14. če krši določila kodeksa, pa takšna kršitev nima hujših posledic za naročnika, drugega člana zbornice ali za ugled zbornice.

Težje disciplinske kršitve člana zbornice so:
1. ponovitev kršitve iz prejšnjega člena tega pravilnika,
2. če se v poslovnih zadevah ne izogiba konfliktu interesov,
3. če v poslovnih zadevah ne ravna kot zaupnik naročnika oziroma daje svojim interesom ali neupravičenim interesom tretjih oseb prednost pred interesi naročnika,
4. če proti drugim članom zbornice konkurira z nelojalnimi sredstvi ali nelojalno prevzame naročilo, ki je bilo sklenjeno že z drugim prevzemnikom,
5. če naročnika ne opozori vnaprej na svoje poslovne povezave, interese ali okoliščine, ki bi utegnile povzročiti konflikt interesov in s tem vplivati na njegovo delo,
6. če ne odstopi od posla, ko nastopijo okoliščine, na katere ne more vplivati in zaradi katerih naloge ne bi mogel opraviti pravilno oziroma zakonito, uspešno in v skladu s kodeksom,
7. če se član zbornice, predvsem pooblaščeni prostorski načrtovalec, pri svojem delu okoristi z notranjimi informacijami oziroma z njimi omogoči materialno korist tretji osebi,
8. če v času zaposlitve pri državnem organu ali organu lokalne skupnosti izkorišča uradni položaj za pridobitev posla ali pridobitev prednostnega položaja zase in za druge člane zbornice,
9. če opravlja storitve, ki so nezdružljive z dejavnostjo člana zbornice,
10. če ponuja svojo storitev ali svetovanje, ki je v nasprotju z veljavnimi predpisi, kodeksom in drugimi splošnimi akti zbornice, ter s tem zavaja naročnika ali potrošnika,
11. če ne zavrne izvrševanje pogodbenih obveznosti, ki so v nasprotju z veljavnimi predpisi, kodeksom in drugimi splošnimi akti zbornice,
12. če brez pisnega soglasja razkriva podatke o naročniku in vsebini posla tretjim osebam oziroma uporablja te podatke v svojo korist,
13. če za svojo storitev z naročnikom ne sklene pisnega dogovora, v katerem so navedeni obseg dela, obveznosti strank, višina honorarja, morebitne omejitve odgovornosti in rok izvršitve storitve,
14. če ne odkloni izvršitve posla, kadar za njegovo izvedbo nima ustreznega znanja in ustreznih kadrovskih, finančnih ali tehničnih zmožnosti,
15. če svojim zaposlenim sodelavcem ne zagotavlja ustreznega delovnega okolja ter jim preprečuje izobraževanje, informiranost in strokovni razvoj,
16. če kot naročnikov svetovalec pri projektu, ki ga projektira drug član zbornice, prevzame posel v lastno izvedbo,
17. če pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi projekta, ki ga je pred tem že izvajal oziroma ga še izvaja drug član zbornice, tega pisno ne obvesti o sklenitvi pogodbe ali ga ne zaprosi za soglasje oziroma o tem, da ni pridobil soglasja, ne obvesti zbornice,
18. če podpiše arhitekturne načrte, ki jih ni neposredno izdelal ali nadziral,
19. če neupravičeno posega v avtorsko delo drugega člana zbornice,
20. če svojega sodelavca, ki je v večji meri prispeval k avtorskemu delu člana zbornice, ne imenuje za soavtorja na načrtih, pri javnih natečajih in objavah v strokovni literaturi,
21. če neupravičeno uporablja tuje avtorsko delo ali patent,
22. če delodajalcu po prenehanju delovnega razmerja brez dovoljenja odtuji arhitekturne načrte ali druga gradiva, dokumente oziroma podatke,
23. če delojemalcu po prenehanju delovnega razmerja neupravičeno odreče uporabo gradiv, katerih avtor ali soavtor je drugi član zbornice in ki niso zaupne narave, za potrebe predstavitvene mape drugega člana zbornice,
24. če pred začetkom projektiranja ne pridobi soglasja avtorja za projektiranje predelave ali drugega posega v arhitekturni objekt, ki je bil nagrajen na javnem natečaju oziroma je avtor zanj dobil nacionalno ali mednarodno arhitekturno priznanje,
25. če pred začetkom projektiranja predelave ali drugega posega v arhitekturni objekt o tem pisno ne obvesti avtorja tega arhitekturnega objekta ali ga ne zaprosi za soglasje oziroma o tem, da ni pridobil soglasja, ne obvesti zbornice,
26. če kot funkcionar zbornice vpliva na svobodno odločitev naročnika pri izbiri arhitekta,
27. če na javnih razpisih oziroma na javnih natečajih oblikuje ponudbeno ceno ali sodeluje pri oblikovanju ponudbene cene, ki jo je mogoče po javno objavljenih merilih zbornice opredeliti kot neobičajno nizko,
28. če ponovno proda arhitekturni načrt, ki ga je izdelal za naročnika, ne da bi o tem obvestil novega in prejšnjega naročnika,
29. če se udeležuje javnega natečaja, javnega razpisa ali priprave variantnih rešitev, ki se izvajajo v nasprotju z veljavnimi zakonskimi predpisi ali strokovnimi merili zbornice, ter natečaja, na katerem je zbornica članom udeležbo prepovedala s pozivom,
30. če sodeluje pri organizaciji ali v ocenjevalnih komisijah javnih natečajev, javnih razpisov ali izbora variantnih rešitev, pri katerih postopki potekajo v nasprotju z veljavnimi predpisi ali strokovnimi merili zbornice, zlasti kadar zbornica s pozivom članom prepove udeležbo,
31. če je sprejel delo na projektu, ki ga je ocenjeval kot član ocenjevalne komisije,
32. če sprejme v izdelavo projekt, za katerega je bila na natečaju izbrana natečajna rešitev drugega člana zbornice, brez soglasja tega člana zbornice,
33. če oglašuje ali ponuja svojo storitev z navajanjem neresničnih podatkov ali podatkov in izrazov, ki zavajajo potrošnike, z zlorabo nepoučenosti strank, z navajanjem podatkov, s katerim se izkorišča ugled drugih članov zbornice, ali z navajanjem podatkov, s katerimi se ocenjujejo ali podcenjujejo storitve drugih članov zbornice,
34. če za isto delo sprejme v finančni ali drugi obliki plačilo od več kot enega naročnika, razen če so o tem obveščene in se s takšnim plačilom strinjajo vse zainteresirane strani,
35. če privoli v kakršnokoli ugodnost pri pripravi načrtov ali sprejemanju ponudb izvajalcev ali dobaviteljev, od katere bi imel neposredno ali posredno finančno korist, razen če je to naročnik izrecno zahteval in vključil v pogodbo,
36. če hkrati sodeluje na strani izvajalca in naročnika pri naročenih delih,
37. če ne omogoči ali ne dovoli pristojnim organom zbornice, da ugotovijo, ali in kako spoštuje načela kodeksa oziroma neupravičeno ne posreduje zahtevanih podatkov,
38. če izroči naročniku nepopolno strokovno dokumentacijo oziroma dokumentacijo, izdelano v nasprotju s pravili stroke, neskladno s temeljnimi zahtevami projektiranja in Zakona o graditvi objektov ter njegovih podzakonskih aktov, oziroma neresnično ali zavajajoče tolmači prostorske akte,
39. če uporabo svoje izkaznice ali žiga, ki izkazuje, da je vpisan v imenik, omogoči osebi, ki ni član zbornice,
40. če opravlja svoje storitve na objektu, ki se gradi, a nima gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga v skladu s predpisi moral imeti,
41. če uporablja strokovne in izobrazbene nazive, do katerih ni upravičen,
42. če ne plača kazni in stroškov disciplinskega postopka, izrečenih z dokončnim disciplinskim sklepom,
43. če se najmanj trikrat v mandatnem obdobju neupravičeno ne udeleži sej organov zbornice, v katere je bil izvoljen,
44. če ne plačuje oziroma neredno plačuje članarino ali druge prispevke zbornici,
45. če izdeluje projektno dokumentacijo, ki vsebuje lažne ali zavajajoče podatke,
46. če daje neresnične pisne izjave za potrebe upravnih postopkov ali podaja pristranska oziroma neutemeljena (nepravilna) strokovna mnenja, analize ali sodno izvedeniška mnenja,
47. če za delo, ki ga opravlja za naročnika, prejme provizijo od izvajalca ali dobavitelja,
48. če z uporabo svoje identifikacijske številke omogoči šušmarstvo,
49. če omogoči poneverbo svojega podpisa in identifikacijskega žiga ali take poneverbe ne prijavi zbornici,
50. če ob predlogu za vpis v imenik uporabi prevaro ali nepravilne oziroma ponarejene listine oziroma dokazila,
51. če uporablja svoj žig člana poklicne zbornice, kadar ni sam izdelal ali izvršil naročenega dela oziroma ni bil neposredno angažiran pri izdelavi,
52. če se ne ravna po dokončnem sklepu disciplinskega organa,
53. če ponaredi ali kakorkoli predrugači javno listino z namenom, da bi se taka listina uporabila kot prava listina, ali če ve oziroma bi moral vedeti, da so tretje osebe uporabile tako listino kot pravo, pa tega ne naznani organom pregona,
54. če stori druga dejanja kršitve zakonov in podzakonskih aktov, ki urejajo področje dejavnosti članov zbornice, statuta zbornice, kodeksa, tega pravilnika in drugih aktov zbornice, zaradi katerih je lahko huje prizadet ugled zbornice, njenih članov ali stroke, ali je zaradi tega nastala ali neposredno grozila večja premoženjska ali nepremoženjska škoda za zbornico, njene člane ali uporabnike storitev, ki jih zagotavljajo člani zbornice,
55. če s katerimkoli drugim protipravnim ravnanjem pri opravljanju svojega dela povzroči uporabnikom storitev, drugim članom zbornice ali tretjim osebam premoženjsko škodo.

Član zbornice je odgovoren za kršitev, če njegova krivda obstaja v obliki naklepa ali malomarnosti.

(1) Član zbornice naklepno krši svoje dolžnosti, če ve, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastala škodljiva in kot taka prepovedana posledica, ter tudi hoče, da ta posledica nastane, oziroma kadar se zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica, pa dopusti njen nastanek.
(2) Član zbornice krši svoje dolžnosti iz malomarnosti, če se ne zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi, pa bi se glede na svoje osebne lastnosti, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in glede na svojo usposobljenost za opravljanje določenega dela moral zavedati, da prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi, oziroma če se je zavedal, da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane škodljiva (prepovedana) posledica, pa je lahkomiselno menil, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala.

(1) Kršitev obveznosti nastane s storitvijo, opustitvijo oziroma dopustitvijo.
(2) Kršitev obveznosti z opustitvijo nastane, če član zbornice ne opravi dejanja, ki ga je bil dolžan storiti.
(3) Kršitev obveznosti z dopustitvijo nastane, če član zbornice ne stori ničesar, pa čeprav opazi oziroma bi moral opaziti, da nekdo stori neko dejanje ali opustitev, ki je s tem pravilnikom določeno kot disciplinski prekršek.

Postopek zaradi disciplinske kršitve po tem pravilniku se ne prične oziroma se ustavi, če so sicer podani znaki disciplinskega prekrška, vendar so posledice neznatne ali pa jih ni.

Za storjene disciplinske kršitve članov zbornice se članu poklicne zbornice sme izreči ena od naslednjih disciplinskih sankcij:
– opomin,
– denarna kazen,
– začasen odvzem pooblastila ali licence z začasno izključitvijo iz zbornice,
– začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih.

(1) Opomin se izreče v pisni obliki.
(2) Denarna kazen se izreče ob upoštevanju vseh okoliščin primera v razponu od 300,00 EUR do 3.000,00 EUR za lažje disciplinske kršitve in od 1.000,00 EUR do 10.000,00 EUR za težje disciplinske kršitve. Sredstva od denarnih kazni se lahko uporabijo le za namene, kot jih določa ZGO, statut zbornice in na njegovi podlagi izdani akti.
(3) Višino denarne kazni, navedene v prejšnjem odstavku tega člena, lahko upravni odbor zbornice s sklepom valorizira skladno z rastjo cen na drobno.
(4) Začasen odvzem pooblastila ali licence z začasno izključitvijo iz zbornice in začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih se lahko izrečeta za najmanj eno leto in največ pet let.
(5) Vse disciplinske sankcije se izrečejo s stranskim ukrepom, da se po dokončnosti sklepa v disciplinskem postopku sankcije na stroške kršitelja objavijo v prvi naslednji številki internega glasila zbornice ali na spletni strani zbornice. Izjemoma se sankcija zaradi olajševalnih okoliščin po posebnem sklepu disciplinske komisije ne objavi.

(1) Izvršitev disciplinskih sankcij, začasen odvzem pooblastila ali licence z začasno izključitvijo iz zbornice in začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih se lahko pogojno odložijo za dobo, ki ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od petih let, če se v disciplinskem postopku ugotovi, da so za tako odložitev ukrepa podani utemeljeni razlogi.
(2) Pogojno odložena izvršitev disciplinske sankcije se lahko prekliče, če član zbornice v tem času stori težjo disciplinsko kršitev.

Za lažje kršitve, navedene v tem pravilniku, sme disciplinski organ izreči disciplinsko sankcijo opomina ali denarno kazen, za hujše kršitve, navedene v tem pravilniku, pa sme disciplinski organ izreči disciplinsko sankcijo denarne kazni, začasnega odvzema pooblastila ali licence z začasno izključitvijo iz zbornice in začasno prepoved udeležbe na javnih natečajih.

(1) Disciplinska sankcija opomin se izvrši tako, da se dokončni sklep disciplinske komisije posreduje evidenčni službi zbornice.
(2) Denarna kazen se izvrši tako, da se dokončni sklep disciplinske komisije posreduje evidenčni službi zbornice in ta pozove kršitelja k plačilu denarne kazni v skladu z dokončnim sklepom. V primeru neplačila se denarna kazen prisilno izterja prek sodišča.
(3) Disciplinska sankcija začasnega odvzema pooblastila ali licence z začasno izključitvijo iz zbornice in začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih se izvrši tako, da se izrek dokončnega sklepa disciplinskega organa posreduje evidenčni službi zbornice.
(4) Evidenčna služba zbornice podatke izrečenih kaznih vnese v imenik svojih članov in poskrbi za objavo sankcij v internem glasilu zbornice v prvi naslednji številki ali na spletni strani zbornice.

(1) Disciplinski tožilec je samostojni in neodvisni organ zbornice, ki zahteva uvedbo disciplinskega postopka in zastopa disciplinsko obtožbo pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem.
(2) Zunaj disciplinskega postopka disciplinski tožilec vlaga prijave na pristojne državne organe zoper osebe, ki niso člani ZAPS, v zvezi z opravljanjem dejavnosti članov zbornice.
(3) Disciplinski tožilec ima lahko namestnike.

Za disciplinskega tožilca ali njegove namestnike ne more biti izvoljena oseba oziroma ne more opravljati te funkcije, če ji je bila dokončno izrečena disciplinska sankcija v skladu s tem pravilnikom in izrečena disciplinska sankcija še ni izbrisana.

Disciplinski tožilec lahko za vodenje posamezne disciplinske zadeve imenuje namestnika.

(1) Disciplinski tožilec ali njegov namestnik ne more sodelovati v disciplinskem postopku, če:
– je sam oškodovanec v zadevi, ki se obravnava,
– je z domnevnim kršiteljem ali drugimi udeleženci v disciplinskem postopku v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena,
– je zoper njega podana prijava zaradi suma disciplinske kršitve oziroma vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka,
– v postopku sodeluje kot priča ali izvedenec,
– so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Disciplinski tožilec ali njegov namestnik lahko zahteva izločitev:
– če je z domnevnim kršiteljem zaposlen v isti gospodarski organizacijski enoti in bi njegovo delo na položaju disciplinskega tožilca lahko imelo posledice za delo in odnose med zaposlenimi,
– zaradi drugih utemeljenih razlogov, ki vplivajo na njegovo delo disciplinskega tožilca v tem postopku.

(1) Takoj ko disciplinski tožilec izve za kakšen razlog za svojo izločitev, mora prenehati postopati v posamezni zadevi in to sporočiti predsedniku zbornice.
(2) Takoj ko namestnik disciplinskega tožilca izve za kakšen razlog za svojo izločitev, mora prenehati postopati v posamezni zadevi in to sporočiti disciplinskemu tožilcu.
(3) Izločitev lahko zahteva tudi domnevni kršitelj, vendar najpozneje do konca obravnave v disciplinskem postopku. Zahteva mora biti podana pisno predsedniku zbornice in ustrezno obrazložena.

(1) O zahtevi za izločitev disciplinskega tožilca odloči predsednik zbornice s sklepom, zoper katerega ni pritožbe.
(2) O zahtevi za izločitev namestnika disciplinskega tožilca odloči disciplinski tožilec s sklepom, zoper katerega ni pritožbe.

(1) Glavna pravica in dolžnost disciplinskega tožilca je vodenje predhodnega disciplinskega postopka ter vložitev in zastopanje zahteve za uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinskimi organi.
(2) Disciplinski tožilec je pristojen, da na lastno pobudo ali na podlagi prijave:
– ukrene vse potrebno v zvezi z odkrivanjem kršitev in izsleditvijo kršiteljev ter za usmerjanje disciplinske preiskave,
– uvede disciplinsko preiskavo,
– vloži in zastopa disciplinsko obtožbo pred disciplinsko komisijo in
– po lastnem preudarku vloži pritožbo na disciplinsko sodišče zoper odločitev disciplinske komisije in pred tem sodiščem zastopa disciplinsko obtožbo.
(3) Pred vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka lahko disciplinski tožilec zaprosi za strokovno mnenje strokovni svet matične sekcije, katere član je domnevni kršitelj.

Disciplinska komisija pri ZAPS (v nadaljevanju: disciplinska komisija) je neodvisni in samostojni organ zbornice, ki kot prvostopenjski organ obravnava disciplinsko odgovornost svojih članov v zadevah očitanih disciplinskih kršitev, določenih v tem pravilniku, in odloča o njej.

Obravnave disciplinske komisije niso javne. Na obravnavah so prisotne le vabljene osebe.

Senat disciplinske komisije odloča v sestavi treh članov. En član senata mora biti iz matične sekcije, katere član je domnevni kršitelj, o čigar disciplinski odgovornosti se odloča. Sestavo senata disciplinske komisije za vsak konkretni primer določi predsednik disciplinske komisije.

Za člana disciplinske komisije ne more biti izvoljena oseba oziroma ne more opravljati te funkcije, če ji je bila dokončno izrečena disciplinska sankcija zaradi disciplinske kršitve in izrečena disciplinska sankcija še ni izbrisana.

Predsednik in člani disciplinske komisije ne odgovarjajo za mnenja, ki so jih dali kot člani disciplinskih organov v disciplinskem postopku.

Član disciplinske komisije ne sme sodelovati v disciplinskem postopku, če:
– je sam oškodovanec v zadevi, ki se obravnava,
– je s kršiteljem ali drugimi udeleženci v disciplinskem postopku v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena,
– je zoper njega podana prijava zaradi suma disciplinske kršitve oziroma vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka,
– v postopku sodeluje kot priča ali izvedenec,
– so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Izločitev lahko zahtevata tudi kršitelj in disciplinski tožilec, vendar najpozneje do začetka glavne obravnave, če jima člani senata niso bili že prej znani, sicer pa v roku treh dni, ko izvesta za imena članov senata. Obrazložena zahteva mora biti podana pisno predsedniku disciplinske komisije.

O zahtevi za izločitev člana disciplinske komisije odloči predsednik disciplinske komisije s sklepom, zoper katerega ni pritožbe.

Disciplinsko sodišče pri Zbornici za arhitekturo in prostor (v nadaljevanju: disciplinsko sodišče) je neodvisno in samostojno ter kot drugostopenjski disciplinski organ odloča o pritožbah zoper sklepe disciplinske komisije.

Za člana disciplinskega sodišča ne more biti izvoljena oseba oziroma ne more opravljati te funkcije, če ji je bila dokončno izrečena disciplinska sankcija zaradi disciplinske kršitve in izrečena disciplinska sankcija še ni izbrisana.

(1) Disciplinsko sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije v senatu treh članov. En član senata mora biti iz matične sekcije, ki ji pripada kršitelj, o čigar disciplinski odgovornosti se odloča. Senat disciplinskega sodišča za vsak konkretni primer določi predsednik disciplinskega sodišča.
(2) Ne glede na določila predhodnega odstavka tega člena je lahko predsednik disciplinskega sodišča član senata disciplinskega sodišča brez omejitve.

Disciplinsko sodišče odloča praviloma na sejah senata, izjemoma tudi na obravnavah.

Predsednik in člani disciplinskega sodišča ne odgovarjajo za mnenja, ki so jih dali kot člani disciplinskih organov v disciplinskem postopku.

(1) Predsednik ali član disciplinskega sodišča ne sme sodelovati v disciplinskem postopku, če:
– je sam oškodovanec v zadevi, ki se obravnava,
– je z domnevnim kršiteljem ali drugimi udeleženci v disciplinskem postopku v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena,
– je zoper njega podana prijava zaradi suma disciplinske kršitve oziroma vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka,
– je z domnevnim kršiteljem zaposlen v isti gospodarski organizacijski enoti,
– v postopku sodeluje kot priča ali izvedenec,
– so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Predsednik disciplinskega sodišča oziroma njegov član lahko zahteva izločitev:
– če bi njegovo delo v disciplinskem sodišču lahko imelo posledice za delo in odnose med zaposlenimi gospodarske organizacijske enote, v kateri opravlja delo,
– zaradi drugih utemeljenih razlogov, ki vplivajo na njegovo delo v disciplinskem sodišču.
(3) Izločitev lahko zahteva tudi domnevni kršitelj, vendar najpozneje do zasedanja disciplinskega sodišča, če mu člani senata niso bili že prej znani, sicer pa v roku treh dni po tem, ko izve za imena članov senata. Ustrezno utemeljena zahteva mora biti podana pisno predsedniku disciplinskega sodišča.

(1) O zahtevi za izločitev člana disciplinskega sodišča odloči predsednik disciplinskega sodišča s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
(2) Če je zahtevana izločitev predsednika disciplinskega sodišča, predsednik določi svojega namestnika izmed članov disciplinskega sodišča.

(1) Vloge se podajajo pisno. Vloge morajo biti razumljive in morajo obsegati vse potrebno, da jih je mogoče obravnavati.
(2) Vsak organ zbornice, ki prejme vlogo, ki po vsebini spada v pristojnost disciplinskega organa, mora tako vlogo odstopiti pristojnemu disciplinskemu organu. Za takšno vlogo se šteje, da je pravočasno vložena, če je v predvidenem roku prispela k nepristojnemu organu.

(1) Vse vloge, za katere je določeno, da jih je treba vročiti domnevnemu kršitelju osebno, se vročajo na njegov zadnji znani naslov, ki je razviden iz imenika.
(2) Osebna vročitev se opravi tako, da se članu zbornice vroči pisanje na njegovem delovnem mestu ali na naslovu bivališča proti podpisu na vročilnici ali originalu pisanja.
(3) Kadar ima domnevni kršitelj zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu. Če ima domnevni kršitelj več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.

Če domnevni kršitelj noče sprejeti pošiljke, namenjene za osebno vročitev, se mu pošiljka vroči po pravilih pravdnega postopka s fikcijo vročitve.

Vabilo na obravnavo pred disciplinskimi organi zbornice je treba domnevnemu kršitelju vročiti osebno vsaj osem dni pred obravnavo.

Smiselno se za primere vročitve, ki niso urejeni v tem pravilniku, vročitev opravi po določbah Zakona o pravdnem postopku.

Disciplinski postopek se deli na naslednje faze:
– disciplinska preiskava oziroma predhodni disciplinski postopek,
– disciplinski postopek na prvi stopnji,
– disciplinski postopek na drugi stopnji.

Predhodni disciplinski postopek se prične, ko tožilec prejme prijavo disciplinske kršitve ali sam zazna tako kršitev.

(1) Uvedba disciplinskega postopka ni več dovoljena, če je od storjene disciplinske kršitve preteklo več kot pet let, in več kot šest mesecev od takrat, ko je disciplinski tožilec prejel prijavo oziroma sam zaznal disciplinsko kršitev.
(2) Kadar ima disciplinska kršitev znake kaznivega dejanja, zastara uvedba disciplinskega postopka po šestih mesecih od dneva, ko je disciplinski tožilec zvedel za kršitev in kršitelja, oziroma v enem letu od dneva, ko je disciplinski tožilec zvedel za pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil kršitelj spoznan za krivega, in absolutno zastara v rokih, določenih za pregon tega kaznivega dejanja.
(3) Vodenje disciplinskega postopka zastara po enem letu od uvedbe disciplinskega postopka.
(4) Izvršitev disciplinske sankcije ni mogoča, če je minilo devetdeset dni od dneva pravnomočnosti sklepa, s katerim je bila sankcija izrečena.

(1) Zastaranje pretrga vsako procesno dejanje zoper domnevnega kršitelja pred disciplinskimi organi.
(2) S pretrganjem zastaranja prične zastaralni rok teči znova.
(3) Disciplinski postopek zastara v vsakem primeru, če preteče od storjene kršitve več kot osem let.

(1) Prijavo za uvedbo disciplinskega postopka lahko da vsakdo, ki zazna disciplinsko kršitev.
(2) Prijava se vloži pisno in mora praviloma obsegati:
– priimek in ime domnevnega kršitelja,
– kraj, čas in opis kršitve,
– dejstva in dokaze, s katerimi se utemeljuje prijava,
– ime, priimek in podpis prijavitelja.

(1) Disciplinski tožilec po prejemu prijave ali ko sam zazna disciplinsko kršitev, nemudoma začne disciplinsko preiskavo in v njej oceni prijavo, po potrebi zasliši domnevnega kršitelja, zbere listinske in druge dokaze ter izjave prič in opravi dejanja, potrebna za razjasnitev zadeve do stopnje, da je omogočena sestava in vložitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka.
(2) Če disciplinski tožilec pri preizkusu prijave ugotovi, da je nepopolna, pozove prijavitelja, da v določenem roku prijavo ustrezno dopolni.

(1) Disciplinski tožilec zavrže prijavo, če na podlagi opravljene disciplinske preiskave ugotovi:
– da dejanje očitno ni disciplinska kršitev po tem pravilniku,
– da o kršitvi ni zadosti dokazov,
– da je disciplinski pregon zastaran,
– da prijavitelj v določenem roku ni dopolnil prijave in postopka zato ni mogoče uvesti.
(2) Disciplinski tožilec zavrže prijavo tudi, če jo prijavitelj do vložitve zahteve za uvedbo postopka umakne, disciplinski tožilec pa oceni, da postopka po uradni dolžnosti ni smotrno nadaljevati, ker ugled zbornice zaradi kršitve ni pomembneje prizadet.
(3) Če disciplinski tožilec prijavo zavrže, o tem pisno obvesti prijavitelja in dejstvo vpiše v evidenčno knjigo disciplinskih postopkov ter dokumentacijo arhivira.

(1) Disciplinska preiskava mora biti končana v šestih mesecih od prejema popolne prijave oziroma v šestih mesecih od dne, ko se je preiskava začela na podlagi lastne zaznave disciplinskega tožilca, da je podan sum o storitvi disciplinske kršitve, oziroma v enem letu, kadar ima disciplinska kršitev znake kaznivega dejanja.
(2) Disciplinska preiskava se konča z zavrženjem prijave ali vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka pri disciplinski komisiji.

Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka obsega:
– označbo naslovnika,
– ime in priimek domnevnega kršitelja z osebnimi podatki in podatki o članstvu v zbornici,
– opis dejanja, iz katerega izhajajo znaki disciplinske kršitve, čas in kraj kršitve ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kršitev kar najbolj natančno označi,
– označbo disciplinske kršitve z navedbo določb pravilnika, ki naj se po predlogu disciplinskega tožilca uporabijo,
– predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, z navedbo prič in izvedencev,
– kratko obrazložitev.

Disciplinski tožilec sme do konca glavne obravnave, na katero se vabijo stranke, spremeniti ali umakniti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, kar lahko na obravnavi stori ustno, prej pa pisno.

Disciplinski postopek se prične z vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka.

(1) Predsednik disciplinske komisije mora prejeto zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka v sedmih dneh preizkusiti, ali obsega vse zahtevane podatke.
(2) Če zahteva za uvedbo disciplinskega postopka ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, predsednik disciplinske komisije zahteva od disciplinskega tožilca, da v postavljenem roku zahtevo dopolni. Če disciplinski tožilec zahteve ne dopolni, predsednik disciplinske komisije zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zavrže.

(1) Po ugotovitvi, da je zahteva za uvedbo disciplinskega postopka popolna, predsednik disciplinske komisije imenuje senat, ki je pristojen za obravnavanje konkretne disciplinske zadeve.
(2) Predsednik senata pošlje zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka skupaj z morebitnimi prilogami (pisnimi dokazili) domnevnemu kršitelju, ki lahko na zahtevo odgovori v roku osmih dni od vročitve zahteve.

(1) Po prejemu odgovora domnevnega kršitelja oziroma v roku trideset dni po vročitvi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka predsednik disciplinskega senata razpiše obravnavo.
(2) Na obravnavo se povabijo domnevni kršitelj in njegov morebitni pooblaščenec ter disciplinski tožilec. Prav tako se na glavno obravnavo povabijo priče in izvedenci, ki sta jih predlagala disciplinski tožilec v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in domnevni kršitelj v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.

(1) V vabilu mora biti naveden kraj, dan in ura obravnave ter zadeva, ki bo obravnavana.
(2) Vabilo, ki je poslano domnevnemu kršitelju, mora vsebovati opozorilo, da se bo obravnava opravila v njegovi odsotnosti, če bo neopravičeno odsoten.
(3) Opravičila in utemeljeni predlogi za preložitev obravnave morajo biti senatu disciplinske komisije predloženi najkasneje tri dni pred obravnavo.

(1) Obravnavo vodi predsednik senata.
(2) Na začetku obravnave predsednik senata naznani predmet obravnave in sestavo senata. Nato ugotovi, ali so prišli vsi, ki so bili povabljeni; če niso, se prepriča, ali so jim bila vabila vročena in so svoj izostanek opravičili.
(3) Če predsednik senata ugotovi, da se obravnave ni udeležil domnevni kršitelj, ki je bil pravilno vabljen, pa svojega izostanka ni opravičil ali njegov izostanek ni opravičljiv, lahko disciplinski senat sklene, da se glavna obravnava izvede v njegovi odsotnosti.
(4) Za opravičljiv razlog odsotnosti se šteje bolezen domnevnega kršitelja, ki jo izkaže z ustreznim zdravniškim potrdilom, smrt v ožji družini ali neodložljiv službeni opravek oziroma drug razlog, ki ga senat oceni kot objektivno sprejemljivega.

(1) Obravnava se lahko opravi tudi v odsotnosti disciplinskega tožilca.
(2) Udeležba prič in izvedencev v postopku je obvezna, če so člani zbornice.

Na obravnavi se piše zapisnik, ki ga piše zapisnikar.

(1) Stranke v postopku imajo pravico pregledati končani zapisnik in njegove priloge, razen posvetovalnega zapisnika, podati pripombe glede vsebine in zahtevati popravek zapisnika.
(2) O glasovanju se piše posebni zapisnik.

(1) Po ugotovitvi istovetnosti domnevnega kršitelja se obravnava nadaljuje s tem, da disciplinski tožilec prebere zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka. Če je disciplinski tožilec odsoten, zahtevo prebere predsednik senata.
(2) Disciplinski tožilec lahko ves čas postopka na prvi stopnji umakne ali spremeni zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.

(1) Po podani zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka predsednik senata pozove domnevnega kršitelja, da poda svoj zagovor.
(2) Zagovor je usten. Domnevni kršitelj lahko predloži pisne dokaze ali predlaga zaslišanje novih prič ali izvedencev. O izvedbi dokazov odloča senat disciplinske komisije s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

(1) Senat disciplinske komisije na obravnavi izvaja dokazni postopek in pri tem pregleduje listinske dokaze in zaslišuje priče ter izvedence.
(2) Če je treba pridobiti nove dokaze ali izvedensko mnenje, predsednik senata preloži obravnavo.
(3) Predsednik senata določi, kaj vse mora biti podano senatu do naslednje obravnave, in določi rok.

Predsednik senata skrbi, da se na obravnavi izvedejo vsi potrebni dokazi. Pričam in izvedencem lahko postavljajo vprašanja člani disciplinskega senata, disciplinski tožilec in domnevni kršitelj. Predsednik senata lahko na obravnavi tudi sooči priče in domnevnega kršitelja. Predsednik senata lahko zahteva od izvedenca, da dopolni izvedensko mnenje in mu pove, v čem izvedensko mnenje ni bilo zadostno.

(1) Po izvedenem dokaznem postopku da predsednik senata besedo tožilcu, da se dokončno izjavi o svoji zahtevi in predlaga disciplinsko sankcijo.
(2) Zadnjo besedo ima domnevni kršitelj, ki ima možnost še enkrat povzeti svoj zagovor in pri tem odgovoriti na navedbe disciplinskega tožilca.

(1) Predsednik senata po zadnji besedi domnevnega kršitelja zaključi obravnavo in senat se umakne na glasovanje, ki je tajno.
(2) Senat sprejema odločitve z večino glasov. Član senata se ne more vzdržati glasovanja.

Po sprejetju sklepa predsednik senata sklep razglasi in ga na kratko obrazloži.

(1) Senat s sklepom spozna kršitelja za krivega ali pa ga oprosti obtožbe.
(2) V primeru smrti ali opravilne nesposobnosti domnevnega kršitelja senat s sklepom ustavi postopek.

Disciplinski senat domnevnega kršitelja oprosti obtožbe, če:
– dejanje, za katero je obtožen, ni disciplinska kršitev po tem pravilniku,
– ni dokazano, da je domnevni kršitelj storil očitano mu dejanje,
– je disciplinski tožilec med postopkom umaknil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.

(1) Najkasneje v petnajstih dneh po končani obravnavi predsednik disciplinskega senata izda pisni odpravek sklepa, ki mora vsebovati:
– imena članov senata, ki so odločali v zadevi,
– osebne podatke kršitelja,
– kraj in čas obravnave,
– opis kršitve z navedbo določb tega pravilnika,
– izrečeno disciplinsko sankcijo,
– odločitev o stroških disciplinskega postopka,
– obrazložitev,
– pravni pouk.
(2) Pisni odpravek sklepa podpiše predsednik senata disciplinske komisije.

(1) Pisni odpravek sklepa se vroči:
– kršitelju osebno oziroma njegovemu pooblaščencu,
– disciplinskemu tožilcu,
– prijavitelju,
– strokovni službi, pristojni za vodenje knjige evidenc v disciplinskih postopkih,
– po dokončnosti sklepa evidenčni službi zbornice.
(2) Pisni odpravek sklepa se vloži v disciplinski spis, ki se odda v arhiv strokovne službe zbornice.

Stroški postopka so izdatki, ki so bili potrebni za izvedbo disciplinskega postopka po tem pravilniku in obsegajo stroške dela disciplinskega tožilca, disciplinskega senata in senata disciplinskega sodišča ter druge stroške, določene s Pravilnikom o plačevanju članarine in drugih prispevkov zbornici. Stroški se določijo kot povprečnina, in sicer:
– stroški predhodnega postopka v višini od 300,00 EUR do 600,00 EUR,
– stroški obravnave pred senatom disciplinske komisije od 300,00 EUR do 1.500,00 EUR,
– stroški pritožbe in stroški obravnave pred senatom disciplinskega sodišča od 300,00 EUR do 1.000,00 EUR,
– stroški izvedencev po tarifi, ki ureja področje njihovega delovanja,
– stroški prič v višini dejanskih stroškov (prevoz, stroški odsotnosti z dela),
– stroški administrativno-strokovnih opravil v višini 10% stroškov iz prve, druge in tretje alineje oziroma najmanj 100,00 EUR.

(1) Stroške disciplinskega postopka mora plačati kršitelj, če je spoznan za krivega očitane mu kršitve, in sicer v višini, ki jo odmeri v skladu s tem pravilnikom disciplinski organ s sklepom. Kršitelj mora stroške disciplinskega postopka plačati v petnajstih dneh po dokončnosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o stroških. Zahtevek za plačilo se kršitelju izstavi takoj po dokončnosti sklepa na drugi stopnji.
(2) Stroške disciplinskega postopka evidentira evidenčna služba zbornice v poslovnih knjigah zbornice in se v primeru neplačila prisilno izterjajo.
(3) V primeru oprostitve ali ustavitve postopka nosi stroške disciplinskega postopka zbornica.

(1) Priče in izvedenci so upravičeni do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo zaradi postopka pred disciplinsko komisijo. Izvedenci imajo pravico do nagrade za svoje delo v skladu s tarifo, ki ureja področje njihovega delovanja.
(2) Domnevni kršitelj oziroma njegov pooblaščenec nimata pravice do povračila stroškov udeležbe oziroma zastopanja v postopku na prvi in drugi stopnji, tudi če je domnevni kršitelj oproščen obtožbe oziroma je postopek zoper njega ustavljen.

(1) Prijavitelj in/ali oškodovanec nista/ni stranka v disciplinskem postopku.
(2) Disciplinskega postopka se lahko udeležuje(-ta) le, če ga/ju je povabil pristojni organ.

(1) Zoper sklep disciplinske komisije se smejo upravičenci pritožiti najkasneje v petnajstih dneh od vročitve pismenega odpravka disciplinskega sklepa.
(2) Pravico do pritožbe imajo kršitelj, njegov pooblaščenec in disciplinski tožilec.
(3) Pravočasna pritožba upravičenca zadrži izvršitev sklepa disciplinske komisije.

(1) Pritožba se sme podati le pisno.
(2) Pritožba mora obsegati:
– navedbo disciplinskega sklepa, zoper katerega se podaja pritožba,
– razlog za izpodbijanje,
– obrazložitev pritožbe,
– predlog, da se izpodbijani sklep popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni,
– na koncu podpis osebe, ki se pritožuje.

Sklep disciplinske komisije se sme izpodbijati zaradi:
– bistvene kršitve določb disciplinskega postopka,
– zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja,
– izreka o disciplinski sankciji.

(1) Postopek pred disciplinskim sodiščem se prične z vložitvijo pritožbe zoper sklep senata disciplinske komisije.
(2) Prepozno in nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata disciplinske komisije.

(1) Izvod pritožbe vroči predsednik senata disciplinske komisije kršitelju oziroma disciplinskemu tožilcu, ki smeta v osmih dneh po njenem prejemu podati odgovor na pritožbo. Pritožbo in odgovor na pritožbo z vsemi listinami v spisu predloži predsednik senata disciplinske komisije disciplinskemu sodišču.
(2) Ko dobi predsednik disciplinskega sodišča spise s pritožbo, imenuje senat, ki bo zadevo obravnaval.

(1) Predsednik senata razpiše sejo.
(2) Sejo vodi predsednik senata.
(3) Seja senata se začne s poročilom člana, ki ga določi predsednik senata. Član senata poročevalec poda poročilo o predmetni zadevi.
(4) Če senat ugotovi, da je stvar dovolj jasna in zrela za odločitev, odloči o pritožbi s sklepom.

Če senat ugotovi, da je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti že izvedene, in če so podani upravičeni razlogi, da se zadeva ne vrne disciplinski komisiji v novo obravnavo, razpiše obravnavo.

(1) Na obravnavo pred disciplinskim sodiščem se povabijo kršitelj, njegov pooblaščenec in disciplinski tožilec ter tiste priče in izvedenci, za katere disciplinsko sodišče sklene, da jih je treba zaslišati.
(2) Če predsednik senata ugotovi, da se obravnave ni udeležila stranka, ki je bila pravilno vabljena, pa svojega izostanka ni opravičila ali njen izostanek ni opravičljiv, lahko senat disciplinskega sodišča sklene, da se obravnava izvede v odsotnosti pravilno vabljenega.

Za opravičljiv razlog odsotnosti se šteje bolezen, smrt v ožji družini ali neodložljiv službeni opravek.

Če ni drugače določeno, se določbe o obravnavi pred disciplinsko komisijo smiselno uporabljajo tudi v postopku pred disciplinskim sodiščem.

(1) Ko predsednik senata zaključi sejo senata oziroma obravnavo, senat preide na odločanje.
(2) Odločanje senata je tajno in se izvede z glasovanjem.
(3) Senat sprejema odločitve z večino glasov. Član senata se ne more vzdržati glasovanja.

Senat lahko:
– zavrže pritožbo kot prepozno ali nedovoljeno,
– zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep disciplinske komisije,
– sklep disciplinske komisije razveljavi in vrne zadevo disciplinski komisiji v novo obravnavo,
– sklep disciplinske komisije razveljavi in ga spremeni.

O glasovanju se piše posebni zapisnik, ki se vloži v ovojnico in jo zapečati.

(1) Najkasneje v petnajstih dneh po končani seji oziroma obravnavi predsednik senata izda pisni odpravek sklepa, ki vsebuje:
– imena članov senata, ki so odločali v zadevi,
– kraj in čas obravnave,
– odločitev o pritožbi,
– odločitev o stroških disciplinskega postopka,
– obrazložitev,
– pravni pouk.
(2) Pisni odpravek sklepa podpiše predsednik senata.

(1) Pisni odpravek sklepa se vroči:
– kršitelju osebno oziroma njegovemu pooblaščencu,
– disciplinskemu tožilcu,
– prijavitelju,
– strokovni službi, pristojni za vodenje knjige evidenc v disciplinskih postopkih,
– službam zbornice, pristojnim za izvršitev sklepa (po dokončnosti).
(2) Pisni odpravek sklepa se vloži v disciplinski spis, ki se odda v arhiv strokovne službe zbornice.

Pravnomočno končan disciplinski postopek je mogoče obnoviti najkasneje v petih letih od storitve očitanega dejanja in tridesetih dneh od takrat, ko je kršitelj zvedel za enega od razlogov, navedenih v nadaljevanju, in sicer samo v korist kršitelja. Postopek se obnovi, če:
– se dokaže, da je bil disciplinski ukrep izrečen zaradi krive izpovedi priče, izvedenca ali na podlagi lažnih podatkov ali neresnične ali ponarejene listine,
– kršitelj izve za nova dejstva in nove dokaze, ki jih brez svoje krivde ni mogel prej predložiti, bi pa obravnava teh dejstev in dokazov bistveno vplivala na izrek disciplinske sankcije v njegovo korist,
– je bila zaradi iste kršitve že izrečena disciplinska sankcija pred disciplinsko komisijo.

(1) Obnovo disciplinskega postopka smejo zahtevati kršitelj, njegov pooblaščenec in disciplinski tožilec, po smrti kršitelja pa tudi njegovi sorodniki v ravni ali stranski vrsti do drugega kolena.
(2) Zahteva za obnovo postopka se obravnava pred disciplinskim sodiščem, vendar pri odločanju ne sme sodelovati član, ki je sodeloval v prvotnem postopku.

(1) Strokovna služba zbornice za disciplinske organe vodi evidenco o vodenih disciplinskih zadevah, tako imenovano Evidenčno knjigo disciplinskih postopkov, ki se lahko vodi tudi v elektronski obliki in iz katere morajo biti razvidni:
– dan vložitve vloge,
– predmet vloge,
– vložnik in naslovnik vloge,
– potek obravnave zadeve,
– končna rešitev zadeve,
ločeno po rubrikah »postopek pred disciplinskim tožilcem«, »postopek pred disciplinsko komisijo«, »postopek pred disciplinskim sodiščem«, »postopek pred rednim sodiščem«.
(2) Strokovna služba zbornice za disciplinske organe vodi celoten arhiv obravnavanih disciplinskih zadev po pravilih, kot veljajo za vodenje druge poslovne dokumentacije zbornice.

(1) Končani disciplinski spisi se vlagajo v arhiv zbornice in se hranijo deset let od zadnjega sklepa disciplinskega organa.
(2) Po preteku desetih let od izreka disciplinske sankcije se izrečena disciplinska sankcija izbriše iz evidence.
(3) Disciplinske sankcije, izrečene v zadnjih petih letih, se objavljajo na spletni strani zbornice.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.