Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 74/07 – UPB2, 27/08 – odl. US in 76/08), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/04 – UPB4, 139/06 – odl. US, 17/08, 21/08 in 76/08), tretjega odstavka 3. člena in 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Žužemberk (Uradni list RS, št. 27/02) ter 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00, 93/00 115/07 in 17/10) je Občinski svet Občine Žužemberk na 28. redni seji dne 1. 7. 2010 sprejel

S tem odlokom se določajo pogoji in način izvajanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in obvezne gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Žužemberk (v nadaljevanju: občina).

S tem odlokom se določa:
1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
2. vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5. viri financiranja javne službe, načina oblikovanja tarife in obračun storitev javne službe,
6. nadzor nad izvajanjem javne službe,
7. sankcije za kršitev določb tega odloka.

Cilji javne službe po tem odloku so:
1. zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja ravnanja z odpadki v skladu z zakonodajo in ostalimi predpisi,
2. zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
3. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov,
4. zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno rabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek,
5. uveljavitev načela: “stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov“,
6. zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov na področju ravnanja z odpadki,
7. zagotoviti učinkovito izločevanje organskih – biorazgradljivih odpadkov,
8. zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju občine.
2. Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsaka fizična, pravna in druga oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju občine in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe ali pravna oseba, ki v skladu s tem odlokom lahko z izvajalcem javne službe sklene pogodbeno razmerje za ravnanje z odpadki.
3. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe prepuščajo te odpadke. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke po vnaprej določenem in javno objavljenem urniku.
4. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe prevzemanja komunalnih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest. Prevzemno mesto je lahko hkrati zbirno mesto. Za urejenost in čistočo prevzemnega in zbirnega mesta skrbi izvajalec javne službe.
5. Zbirno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posode, v katere povzročitelji komunalnih odpadkov neovirano odlagajo komunalne odpadke. Zbirno mesto komunalnih odpadkov praviloma ni na javni površini. Zbirno mesto komunalnih odpadkov je lahko tudi na drugih površinah. Kolikor je zbirno mesto hkrati tudi prevzemno mesto, le-to ne sme biti oddaljeno od mesta prevzema več kot 10 metrov, sicer mora povzročitelj ob določenem prevzemu zagotoviti prestavitev posode do prevzemnega mesta ter po izpraznitvi ponovno vrnitev na zbirno mesto.
6. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo izvajalcu javne službe te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega centra se lahko uredi tudi zbiralnica nevarnih frakcij.
7. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine Ločeno zbrane frakcije in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v Uredbi o ravnanju z odpadki.
8. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in na katere se nanaša s tem odlokom določen najmanjši obseg oskrbe. Ločene frakcije so določene v prilogi 1 Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
9. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, na katere se nanaša s tem odlokom določen najmanjši obseg oskrbe. Nevarne frakcije so določene v prilogi 2 Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
10. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine Drugi komunalni odpadki s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v Uredbi o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike in teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih za odpadke.
11. Oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi je zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi iz podskupine Ločeno zbrane frakcije s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, kot so hladilniki, zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske naprave, ki vsebujejo klorofluoroogljike ali klorofluoro-ogljikovodike, avdiovizualna, računalniška ali druga elektronska oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu.
12. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije iz klasifikacijskega seznama odpadkov po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave in načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino Ločeno zbrane frakcije ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz Uredbe o ravnanju z odpadki.
13. Biološki odpadki so ločeno zbrane frakcije organskih kuhinjskih odpadkov in odpadkov z vrtov, primernih za kompostiranje.
14. Odpadna embalaža je odpadna primarna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom o ravnanju z odpadki.
15. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža, ki je sestavljena iz več slojev različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.
16. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
17. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
18. Premična zbiralnica je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
19. CEROD – Center za ravnanje z odpadki Dolenjske je sklop objektov in naprav, kjer se izvaja sortiranje, kompostiranje, mehansko-biološka obdelava ostanka odpadkov, začasno skladiščenje ločenih frakcij ter odlaganje nenevarnih odpadkov.
20. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi.
21. Mala komunalna kompostarna je namenski objekt za predelavo biološko razgradljivih odpadkov, z letno zmogljivostjo predelave, ki ne presega 100 ton neobdelanih biološko razgradljivih odpadkov in je namenjena kompostiranju odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in javnih zelenih površin in biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zeleni vrtni odpad. Primerno zemljišče in dostop zagotovi pristojni organ občine.

Izvajalec javne službe je javno podjetje, ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti, ki ga določi občina v skladu s predpisi o gospodarskih javnih službah (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe).
Občina zagotavlja javno službo v javnem podjetju za:
– zbiranje kosovnih odpadkov,
– odpadne električne in elektronske opreme,
– zbiranje nevarnih frakcij,
– zbiranje komunalnih odpadkov,
– zbiranje ločenih frakcij,
– predelava odpadkov in
– odlaganje odpadkov.

Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela:
1. Izločevanje papirja, lepenke, stekla in drugih ločenih frakcij z ločenim zbiranjem (v nadaljnjem besedilu: ločeno zbiranje frakcij) v naslednjem obsegu:
– prevzemanje ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij zbirnih centrih in v okviru sistema uporabe namenskih zbirnih vreč, za zbiranje mešane embalaže,
– prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo v gostinski dejavnosti in v turistični dejavnosti,
– prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo pri kulturnih, športnih in drugih javnih prireditvah in aktivnostih na prostem,
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru,
– prevzemanje odpadne električne in elektronske opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi in jo povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru,
– prevzemanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru,
– oddajanje odpadne embalaže, ki je prevzeta v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,
– zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so prevzete v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih in niso odpadna embalaža,
– oddajanje nevarnih frakcij, prevzetih v zbirnih centrih, izvajalcu zbiranja nevarnih frakcij iz 3. točke tega člena,
– oddajanje v zbirnih centrih prevzetih kosovnih odpadkov izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov iz 2. točke tega člena,
– oddajanje v zbirnih centrih prevzete opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov iz 2. točke tega člena,
– zagotavljanje predelave in oddajanja v predelavo in odstranjevanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in so prevzeti v zbirnih centrih od povzročiteljev komunalnih odpadkov,
– po pooblastilu občine nabava in vzdrževanje zabojnikov za prepuščanje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij,
– po pooblastilu občine nabava in vzdrževanje zabojnikov in druge opreme v zbirnih centrih, ki je namenjena prepuščanju in oddajanju ločenih frakcij in nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in gradbenih odpadkov manjših količin v zbirnih centrih,
– po pooblastilu občine nabava in vzdrževanje ostalih zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij,
– nabava vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo,
– po pooblastilu občine načrtovanje, pridobitev zemljišč, graditev ter urejanje in vzdrževanje prostorov zbiralnic in zbirnih centrov in
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o ločeno zbranih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
2. Zbiranje kosovnih odpadkov v naslednjem obsegu:
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih za kosovne odpadke, kjer po vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo večje kose ločenih frakcij,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij iz prve točke tega odstavka prevzel v zbirnem centru,
– obdelava kosovnih odpadkov,
– oddajanje in odstranjevanje obdelanih kosovnih odpadkov,
– nabava vozil za prevzemanje kosovnih odpadkov,
– po pooblastilu občine nabava in vzdrževanje zabojnikov za prevzemanje kosovnih odpadkov,
– načrtovanje, graditev objektov ter nabava in vzdrževanje opreme za obdelavo kosovnih odpadkov in
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o količinah in vrstah ločenih frakcij po obdelavi kosovnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
3. Zbiranje nevarnih frakcij iz gospodinjstev v naslednjem obsegu:
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij iz prve alineje te točke prevzel v zbiralnici nevarnih frakcij, nameščeni v zbirnem centru,
– začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij,
– oddajanje v odstranjevanje in predelavo prevzetih nevarnih frakcij,
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
4. Zbiranje komunalnih odpadkov v naslednjem obsegu:
– prevzemanje komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo na prevzemnih mestih za komunalne odpadke v posodah za biološke odpadke in v posodah za ostale odpadke,
– oddajanje prevzetih komunalnih odpadkov v CEROD,
– po pooblastilu občine nabava in vzdrževanje posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev prepuščajo komunalne odpadke,
– nabava in vzdrževanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov,
– obračun storitev uporabnikom storitev javne službe za vsa dela javne službe, določena v tem členu,
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
5. Dejavnost CEROD v naslednjem obsegu:
– razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov, ki so namenjeni za odlaganje, kompostiranje bioloških odpadkov, mehansko biološka predelava odpadkov, odlaganje odpadkov,
– oddajanje odpadne embalaže, ki je izločena v okviru razvrščanja komunalnih odpadkov v sortirnici, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,
– zagotavljanje predelave ločeno zbranih odpadkov in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici in niso odpadna embalaža,
– oddajanje nevarnih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici, izvajalcu zbiranja nevarnih ločeno zbranih frakcij iz 3. točke tega člena,
– zagotavljanje odlaganja ostankov komunalnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki in
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov iz dejavnosti CEROD po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
Dejavnost CEROD se podrobno opredeli z Načrtom ravnanja z odpadki po predpisih o ravnanju z odpadki in Poslovniku za obratovanje odlagališča po predpisih za odlaganje odpadkov.

Ločeno zbiranje frakcij se zagotavlja v zbirnem centru, in sicer za območje celotne občine.

Povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnih centrih iz prejšnjega člena naslednje ločene frakcije:
– papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lepenke,
– stekla vseh velikosti in oblik,
– drobno plastiko,
– odpadke iz plastike, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz plastike in kompozitov, ki hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže,
– drobne odpadke iz kovin, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz kovin, ki hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže,
– les, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– doze za razpršila (aerosoli),
– jedilna olja in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso vključeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki,
– odpadno električno in elektronsko opremo in
– kosovne odpadke.
Zbirni centri so opremljeni tudi za prepuščanje odpadkov z vrtov, kot so trava, vejevje, listje, rože in drugi zeleni obrezki in manjših količin gradbenih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in jih v zbirnem centru prepuščajo povzročitelji iz gospodinjstev. Prevzem odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, se prevzema le v primeru, ko so v zbirnem centru zagotovljeni pogoji za prevzem in začasno skladiščenje nevarnih snovi.

V zbiralnicah ločenih frakcij se z zbiranjem ločenih frakcij zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v za to namenjenih zabojnikih, nameščenih na prostoru zbiralnice:
– plastično, kovinsko in drugo sestavljeno drobno embalažo,
– papirja in lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke in
– odpadne embalaže iz stekla.
Ločene frakcije iz prejšnjega odstavka, ki nastajajo v stavbi, v kateri se izvaja gostinska dejavnost ali turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, se prepuščajo izvajalcu zbiranja ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo lastniki ali upravljavci teh stavb sami.
Več izvajalcev turističnih in gostinskih dejavnosti v isti stavbi ali v sosednjih stavbah lahko uredijo skupno zbiranje ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo sami v prostorih enega od njih.

Zbiralnice se uredi v skladu z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

V okviru zbiranja ločenih frakcij se v zbirnih centrih povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja tudi redno oddajanje nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov.
V zbirnih centrih se izvaja prevzemanje nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov nadzorovano z osebjem, ki je usposobljeno za tak prevzem.

Občasno prevzemanje nevarnih frakcij do izgradnje zbirnega centra zagotavlja izvajalec javne službe v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
Oddajanje nevarnih komunalnih odpadkov v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij se povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja enakomerno razporejeno po celotnem območju občine. Podrobna razporeditev se določi s Programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.

Storitve zbiranja komunalnih odpadkov so obvezne za lastnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, ali počitniških hiš in drugih podobnih gospodarskih objektih, ali če se v njih izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki.
Komunalne odpadke izvajalec javne službe prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi.
Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamična etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z izvajalcem javne službe in upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe.
Plačila storitev zbiranja komunalnih odpadkov so izvzeti lastniki stavb, ki na območju občine že plačujejo te storitve.

Prevzemanje komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih prepuščajo povzročitelji komunalnih odpadkov v posodah naslednjih velikosti: 120, 240, 660, 770, 1100 litrov in kesoni 5 m3 in 7 m3.
Povzročitelji komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih razvrščajo komunalne odpadke v skladu s programom (urnikom), ki ga uvede izvajalec javne službe. Za ostale ne tipizirane posode, si mora povzročitelj pridobiti pisno soglasje izvajalca. Tipizirane vrečke za mešane komunalne odpadke so praviloma namenjene za zbiranje in prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ki se občasno pojavijo v večjih količinah pri povzročiteljih.
Kolikor izvajalec javne službe za posamezno območje poselitve odloči, da morajo uporabniki storitev javne službe zagotoviti možnost prepuščanja mešanih komunalnih odpadkov v vrečah, je takšen način obvezen za vse uporabnike na tem območju.
Tipizirane vreče se lahko uporabijo tudi za ostale vrste ločeno zbranih odpadkov, vendar le na način in pogojih, ki jih določi izvajalec javne službe s posebnim programom.

Če se komunalne odpadke prevzema enkrat tedensko, mora biti prostornina posode ali skupna prostornina vseh posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov iz posamezne stavbe prepuščajo komunalne odpadke, večja od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastanejo v tej stavbi v enem tednu.
Pri določitvi najmanjše količine komunalnih odpadkov se upoštevajo:
– ocene o najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki nastane na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi,
– ocene o najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega, ki izvaja v stavbi ali njenem delu dejavnost in
– število prebivalcev in zaposlenih v stavbi, ki prepuščajo komunalne odpadke v isti posodi ali posodah.
Najmanjšo količino komunalnih odpadkov se določi na podlagi naslednjega izračuna:
Vnk = K1·P + K2·Z,
kjer je:
P = število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi ali skupini stavb,
Z = število zaposlenih v stavbi,
K1 = ocena za najmanjšo količino komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na prebivalca in je enaka 40 litrov,
K2 = ocena za najmanjšo količino komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega in je enaka 15 litrov,
V nk = prostornina najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastane v stavbi v enem tednu, izražena v litrih.
Za počitniško hišo ali drugi podobni gospodarski objekt in za stanovanje, ki je v uporabi občasno, je ocenjena najmanjša količina komunalnih odpadkov, ki je enaka povprečni količini odpadkov na prebivalca v občini.

Prostornina najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastane v stavbi v enem tednu (Vnk), izraženo v litrih, se uporabi tudi za določitev prostornine ter števila posod za prepuščanje komunalnih odpadkov iz več stavb, za katere je določeno skupno prevzemno mesto. Skupna prostornina posod se določi kot vsota prostornine najmanjših količin komunalnih odpadkov, ki nastane v posamezni stavbi. Prepuščanje kuhinjskih odpadkov in ostalih biorazgradljivih odpadkov v prevzem izvajalcu na prevzemnih mestih ni obvezno, če jih povzročitelji kompostirajo sami v hišnem kompostniku ali prepuščajo v male kompostarne.

Izvajalec javne službe lahko na podlagi lastnih ugotovitev o dejanski količini nastajanja komunalnih odpadkov določi manjšo ali večjo prostornino posod ali število posod, kot se jih izračuna na podlagi določb iz 15. in 16. člena tega odloka. Povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev lahko z izvajalcem javne službe sklenejo dogovor tudi za dodatne nadstandardne načine zbiranja komunalnih odpadkov. Nadstandardna storitev je prepuščanje preostanka komunalnih odpadkov v lastni individualni posodi ter ostale oblike zbiranja ter odvoza odpadkov, ki niso določene s programom (urnikom) zbiranja odpadkov. Obračun teh dodatnih storitev se opravi po ceniku, ki velja za ostale povzročitelje komunalnih odpadkov. Uporaba teh storitev ne izključuje obveznosti plačevanja osnovnih storitev.

Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem se opravlja s posebnimi smetarskimi vozili.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah, ustrezno označeni, tako da je razvidna vrsta ločene frakcije.
Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik, in pogoji za prepuščanje, če obstajajo.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti:
– redno praznjenje zabojnikov v zbiralnicah in v zbirnih centrih in prevzemnih mestih,
– redno praznjenje zabojnikov, ki so jih za prepuščanje ločenih frakcij zagotovili lastniki ali upravitelji stavb, v katerih se izvaja gostinska dejavnost ali turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev,
– redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo,
– snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij tako glede njihovega izgleda kot namena,
– zamenjavo dotrajanih zabojnikov,
– opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki.
Število zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve občine in njihove lokacije, načrt opremljanja obstoječih zbiralnic ter načrt vzpostavljanja novih se določi v programu opremljanja stavbnih zemljišč z zbiralnicami ločenih frakcij in zbirnimi centri za prepuščanje ločenih frakcij.

Prevzem ločenih frakcij se izvaja po programu (urniku) zbiranja ločenih frakcij, ki ga pripravi izvajalec zbiranja ločenih frakcij v skladu z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Postopnost opremljanja zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem območju poselitve ter druge obveznosti izvajanja javne službe se uredi v prej navedenem programu.

Prevzem kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij se izvaja po programu zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, ki ga pripravi izvajalec javne službe v skladu z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Prevzemanje kosovnih odpadkov na poziv uporabnika ni redna storitev javne službe in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca.

Izvajalec javne službe prazni posode tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice ter ne poškoduje posod.
Če pri prevzemu komunalnih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora javno podjetje zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje onesnaženih površin.

Izvajalec javne službe zagotavlja pranje posod, ki so namenjene prepuščanju preostanka komunalnih odpadkov, enkrat letno, pranje posod namenjene za prepuščanje bioloških odpadkov pa najmanj dvakrat letno.

Izvajalec javne službe zagotavlja za povzročitelje iz gospodinjstev:
– zamenjavo dotrajanih posod z novimi,
– po pooblastilu občine nabavo novih posod za nove uporabnike storitev prevzemanja komunalnih odpadkov,
– zamenjavo posod s posodami drugih velikosti zaradi nastajanja drugačnih količin, kot so bile prvotno izračunane,
– dobavo tipiziranih vreč za zbiranje komunalnih odpadkov in drugih ločenih frakcij.
Tipsko obliko, velikost, barvo, material, označenost zabojnikov za prepuščanje komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe.
Ostali povzročitelji so dolžni na svoje stroške nabaviti in vzdrževati posode za odpadke.

Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke T, z najmanjšim zunanjim radijem 12 m ter najmanjšim notranjim radijem 6,5 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako učinkovito, kot to zagotavlja obračališče iz prejšnjega stavka.
Najmanjša svetla višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 4 m, najmanjša svetla širina dostopne poti pa 3 m. Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča.

Prevzemno mesto za komunalne odpadke je lahko na površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem komunalnih odpadkov ter je podano njegovo pismeno soglasje brez kakršnega koli nadomestila ali odškodnine. Prevzemno mesto za komunalne odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov.

Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za komunalne odpadke, najmanjšo količino komunalnih odpadkov iz 15. člena tega odloka ter velikost in število posod za prepuščanje komunalnih odpadkov se določi za vsako posamezno stavbo ali skupino stavb, v kateri nastajajo komunalni odpadki. Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe v registru prevzemnih mest.

Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi:
– sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi,
– ugotovitev izvajalca javne službe o spremembah količin komunalnih odpadkov v stavbi ali
– pismenega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja komunalnih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora enkrat letno uskladiti podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva. Podatke na stroške izvajalca javne službe zagotovi občina. Podatke o zaposlenih v stavbi morajo zagotoviti pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Lokacijo in ureditev prevzemnega mesta določa izvajalec javne službe.

Pri načrtovanju prevzemnega mesta in zbirnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka. Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega prepuščanja in prevzemanja komunalnih odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojni organ, s tem da le-ta pridobi predhodno mnenje od izvajalca javne službe. Pri izdelavi lokacijske oziroma gradbene dokumentacije je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe glede ravnanja z odpadki.

Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov izvaja izvajalec javne službe po naslednjem razporedu:
– kosovni odpadki najmanj enkrat letno,
– nevarni odpadki iz gospodinjstev enkrat letno,
– ostali odpadki enkrat tedensko,
– biorazgradljive odpadke po uvedbi enkrat tedensko oziroma v hladnejših mesecih na vsakih štirinajst dni.
– ločeno zbrane frakcije (papir in mešano embalažo iz mestnih in lokalni središč najmanj enkrat tedensko, iz ostalih območij najmanj vsakih štirinajst dni. Steklo se iz vseh območij zbira najmanj enkrat mesečno.
V primeru izpada prevzema zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izpadli prevzem komunalnih odpadkov opraviti takoj, ko je to možno. V primerih, ko je izpad prevzema več kot en redni prevzem ali v primerih spremenjenega režima zbiranja odpadkov, mora izvajalec javne službe o vzrokih izpada in ukrepih obvestiti povzročitelje komunalnih odpadkov.

Izvajalec javne službe mora ugotavljati in evidentirati sestavo in količino prevzetih komunalnih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo posod za prevzemanje komunalnih odpadkov. V primeru kršitve mora izvajalec javne službe kršilca prijaviti pristojnim inšpekcijskim službam.

Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje komunalnih odpadkov, ki so opredeljeni v 4. členu tega odloka, obvezna.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo:
– oddajati vse nevarne frakcije v zbirnih centrih ali pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah,
– prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja kosovnih odpadkov,
– prepuščati ločene frakcije, ki nastajajo v stavbah, v katerih se izvaja gostinska ali turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, ali druge poslovne dejavnosti, v posebnih zabojnikih, ki jih zagotovijo sami,
– prepuščati posode s komunalnimi odpadki javnemu podjetju na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja komunalnih odpadkov.

Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije ali posode, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov.
Prepovedano je pisati na zabojnike za ločene frakcije ali posode, ki so namenjene za prepuščanje komunalnih odpadkov, ter nanje lepiti plakate.

Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo:
– hraniti nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje,
– hraniti ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje,
– pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno razstaviti na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo:
– mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,
– mešati ločenih frakcij med komunalne odpadke tako, da ločenih frakcij ni več možno izločiti pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
– prepuščati izvajalcu javne službe nevarne komunalne odpadke in druge ločene frakcije, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način,
– prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije,
– prepuščati odpadkov z vrtov v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov in
– prepuščati odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov.

V posode, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti:
– nevarne frakcije,
– odpadni gradbeni material in kamenje,
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– tople ogorke in pepel,
– kosovne odpadke,
– odpadno električno in elektronsko opremo,
– odpadke z vrtov in
– odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka.

Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi posod zaprti.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati komunalnih odpadkov ob posodah ali na posodah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov.
Lastniki ali upravljavci objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcu javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob posodah ter na njihovih pokrovih.

Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, morajo biološko razgradljive odpadke prepuščati v posode za biološke odpadke.
Če prevzemanja biološko razgradljivih odpadkov prej navedeni povzročitelji komunalnih odpadkov ne uredijo s posebno pogodbo (dogovor) z izvajalcem javne službe, morajo zagotoviti oddajanje teh odpadkov v predelavo sami.

Lastnik ali upravljavec nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe in druge podatke zato, da izvajalec javne službe določi pogoje za izvajanje in obračun storitev javne službe.
Lastnik ali upravljavec iz prejšnjega odstavka mora prijaviti začetek uporabe objekta najkasneje 30 dni pred začetkom uporabe objekta.

Kosovne odpadke mora povzročitelj komunalnih odpadkov odložiti na prevzemno mesto za komunalne odpadke ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema.
Odpadke, ki niso kosovni komunalni odpadki, ni dovoljeno prepuščati kot kosovne odpadke. Če odpadkov, ki niso kosovni komunalni odpadki, izvajalec javne službe ne prevzame, mora lastnik ali upravitelj stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov.

Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje komunalnih odpadkov in njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni odstranjevanju komunalnih odpadkov, je prepovedano.
Povzročitelj komunalnih odpadkov, ki komunalne odpadke kopiči, jih sežiga, jih odloži izven zbirne posode na prevzemnem mestu ali odlagališča, ki je namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Če povzročitelj komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe inšpekcijske službe.
Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne službe na stroške izvajalca javne službe in na podlagi odločbe inšpekcijske službe.

Sežiganje suhih odpadkov z vrtov v majhnih količinah, ki nastajajo na hišnih vrtovih, je dovoljeno samo podnevi in tako, da sežiganje ne traja dlje kot dve uri. Pri sežiganju suhih odpadkov z vrtov je treba preprečiti nevarnosti in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in letenja isker izven mesta sežiganja.

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij in posodami za prepuščanje komunalnih odpadkov.
Najkasneje 6 ur po končani prireditvi morajo organizatorji prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javne službe prevzame zbrane odpadke.

Izvajalec javne službe ravnanja z komunalnimi odpadki pridobiva sredstva iz:
1. storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov,
2. storitve obdelave, odlaganja ostankov obdelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
3. sredstev občinskega proračuna,
4. sredstev državnega proračuna in državnih skladov,
5. dotacij in subvencij,
6. okoljskih dajatev,
7. sredstev finančnega jamstva za zaprtje odlagališča,
8. prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin,
9. drugih virov.

Povzročitelji odpadkov so dolžni plačati stroške zbiranja, odvoza, predelave in obdelave ter odlaganja ostankov odpadkov (smetarino) po ceni, določeni za m3 odpadkov v razsutem stanju na mestu njihovega nastanka (na osnovi specifične teže odpadkov, se cena lahko določi v kilogramih).
Zavezanci za plačilo smetarine so fizične in pravne osebe, ki so povzročitelji odpadkov na območju občine in se delijo v naslednje skupine:
– gospodinjstva in ostali povzročitelji, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali povzročitelji, ki opravljajo pridobitno dejavnost.

Cena storitve javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov vključuje:
– zbiranje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov,
– zbiranje in prevoz bioloških odpadkov,
– zbiranje in prevoz ločenih frakcij,
– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov skladu s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov,
– prevoz preostankov odpadkov po obdelavi na ZRC na regijsko odlagališče.
Cena je sestavljena iz:
1. stroškov javne infrastrukture in
2. stroškov izvajanja,
ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
Stroške javne infrastrukture predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov in zajemajo:
– stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura ali stroške najemnine infrastrukture te javne službe,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– finančne odhodke ki vključujejo obresti in druge stroške povezane z dolžniškim financiranjem izgradnje infrastrukture.
Stroški izvajanja storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov vključujejo:
– proizvajalne stroške (stroški materiala in storitev),
– splošne stroške izvajanja javne službe (uprava, nabava, prodaja),
– donos na vložena sredstva izvajalca (v višini donosa zadnje izdane obveznice RS povečane za 1 odstotno točko).

Cena storitve za obdelavo, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov vključuje:
– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov skladu s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obveznih gospodarskih javnih služb odlaganja odpadkov na odlagališčih,
– odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov,
– prevoz preostankov po obdelavi komunalnih odpadkov na regijsko odlagališče.
Cena je sestavljena iz:
1. stroškov javne infrastrukture,
2. stroškov izvajanja,
3. stroška okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in
4. stroška finančnega jamstva za zaprtje odlagališča in izvajanje ukrepov po zaprtju odlagališča za obdobje najmanj 30 let,
ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
Stroške javne infrastrukture predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe obdelave, odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in zajemajo:
– stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura ali stroške najemnine infrastrukture te javne službe,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– finančne odhodke ki vključujejo obresti in druge stroške povezane z dolžniškim financiranjem izgradnje infrastrukture.
Stroški izvajanja storitev obdelave, odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov vključujejo:
– proizvajalne stroške (stroški materiala in storitev),
– splošne stroške izvajanja javne službe (uprava, nabava, prodaja),
– donos na vložena sredstva izvajalca (v višini donosa zadnje izdane obveznice RS povečane za 1 odstotno točko).

Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva plačujejo zbiranje in prevoz odpadkov po povprečni prostornini odpadkov na prebivalca, izraženi v m3, pomnoženo s številom članov gospodinjstva in s ceno za m3 odpadkov. Povprečna prostornina odpadkov na prebivalca na mesec (Pp) se izračuna enkrat letno na osnovi podatkov za preteklo leto na naslednji način:

                                 Ps
                         Pp = --------
                               12 Nc

Ps – skupna letna količina odpadkov iz gospodinjstev z območja občine, izražene v m3,
Nc – število prebivalcev občine.
Pri izračunu povprečne prostornine odloženih ostankov odpadkov se upoštevajo količine vseh odloženih ostankov odpadkov za gospodinjstva in število vseh prebivalcev, za katere se ostanki odpadkov odlagajo.
Za stavbe, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, se za zaračunavanje stroškov, ki nastajajo ne glede na količino prepuščenih odpadkov, upošteva količine, določene v zadnjem odstavku 15. člena tega odloka.
Ostali povzročitelji, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, plačujejo smetarino po uradnem ceniku za m3 odpadkov v razsutem stanju v odvisnosti od volumna zbirne posode.
Ostali povzročitelji, ki opravljajo pridobitno dejavnost, plačujejo smetarino po ceniku za m3 odpadkov v razsutem stanju glede na velikost zbirnih posod oziroma pri kesonskem odvozu po dejanskih količinah in po ceniku za kosovni odvoz.
Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva plačujejo storitve odlaganja komunalnih odpadkov enako, kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, le da se količine zmanjšajo za volumen ločeno zbranih frakcij.
Pri ostalih povzročiteljih se za storitve odlaganja odpadkov uporabljajo količine, določene v četrtem in petem odstavku tega člena.
Z ostalimi povzročitelji, ki opravljajo pridobitno dejavnost, izvajalec lahko sklene pogodbo (dogovor) o izvajanju storitev. V primeru, da ostali povzročitelji ne sklenejo pogodbe (dogovor) za ravnanje z odpadki, izvajalec javne službe obračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe in znaša najmanj 1 m3 na mesec, ter o tem obvesti pristojne inšpekcijske službe.

Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.

Cene storitev gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter cene odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov pripravi izvajalec javne službe skladno z določili tega odloka in zakonskimi predpisi o določanju cen komunalnih storitev v republiki Sloveniji, potrjuje pa jih občinski svet.
Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.

Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, kot je število prebivalcev v gospodinjstvu, stavbi, spremembo dejavnosti oziroma namembnosti stavbe, pismeno sporočiti izvajalcu javne službe najpozneje v 8 dneh po nastali spremembi. Uporabnik, ki stalno in neprekinjeno biva na drugem naslovu več kot tri mesece v letu, lahko z verodostojno listino izkaže svoj pravni interes. Izdane listine veljajo za obdobje enega leta.
V primeru najemniškega razmerja sta vse spremembe glede tega razmerja dolžna sporočiti najemnik in najemodajalec. V primeru, da spremembe obojestransko niso pismeno potrjene, je zavezanec za plačilo smetarine najemodajalec.
Spremembo iz prvega odstavka tega člena se upošteva pri obračunu za storitve javne službe, ki so opravljene v naslednjem mesecu od dneva prejema pismenega sporočila o spremembi. Obračun komunalnih storitev se praviloma opravi mesečno, za nazaj. Za povzročitelje, ki uporabljajo objekte občasno, se obračun storitev lahko opravi za več mesecev skupaj, najmanj pa dvakrat letno.
V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun storitev javne službe ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec javne službe obračuna storitev javne službe na podlagi uradnih podatkov o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi in/ali ocenjene količine odpadkov.

Za obračun storitev javne službe uporabnikom storitev javne službe zagotavlja občina podatke o prebivalcih iz centralnega registra prebivalstva v obsegu, kot ga določa zakon.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Z globo 850 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
1. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbirnih centrih v obsegu iz 8. člena,
2. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v stavbah, v katerih se izvaja gostinska dejavnost ali turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, v obsegu iz 9. člena,
3. ne prevzema ločenih frakcij skladno z letnim načrtom in po urniku iz letnega programa zbiranja ločenih frakcij iz 21. člena,
4. ne pripravi letnega programa zbiranja ločenih frakcij iz 21. člena,
5. ne vzdržuje zabojnikov v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, jih po potrebi sproti ne očisti, ne popravlja okvar in dotrajanih zabojnikov ne nadomesti z novimi, kot to določa 20. člen,
6. ne zagotavlja snažnosti prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov, kot to določa 20. člen,
7. ne oddaja odpadne embalaže, zbrane v okviru prevzemanja ločenih frakcij, v predelavo skladno s predpisom o ravnanju z odpadno embalažo.
Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne službe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 850 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
1. ne prevzema kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij skladno z letnim načrtom in po urniku iz letnega programa zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij iz 22. člena,
2. ne pripravi letnega programa zbiranja odpadkov iz 22. člena,
3. ne vzdržuje na svoje stroške posod, jih po potrebi sproti ne očisti, ne popravlja okvar in dotrajanih posod ne nadomesti z novimi, kot to določata 24. in 25. člen,
4. povzročitelje komunalnih odpadkov ne obvesti o izpadu prevzema komunalnih odpadkov zaradi višje sile, kot to določa 32. člen,
5. ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri prevzemanju komunalnih odpadkov onesnažil, kot to določa 23. člen,
6. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev javne službe, kot to določa 52. člen,
7. ne izdela registra prevzemnih mest iz 28. člena,
8. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine prevzetih komunalnih odpadkov, kot to določa 33. člen,
9. ne zagotovi zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, kot to določa 32. člen,
10. ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi smetarskimi vozili.
Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne službe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 850 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 13. člen,
2. ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah, kot to določa 34. člen,
3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 35., 36., 37. in 38. člena,
4. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času ali ravna v nasprotju z drugimi določbami 38. člena,
5. prepušča biološko razgradljive odpadke, ki nastajajo zaradi dejavnosti iz 39. člena, v posodah za prepuščanje komunalnih odpadkov,
6. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe, kot to določa 50. člen,
7. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, kot to določa 42. člen,
8. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z določbami 44. člena,
9. piše ali lepi plakate na posode za prepuščanje komunalnih odpadkov ali zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij.
Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:
1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 11. člen ali ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah, kot to določa 34. člen,
2. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 35., 36., 37. in 38. člena,
3. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 38. člena,
4. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (52. člen),
5. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (42. člen),
6. prepušča odpadke, ki niso kosovni odpadki, na prevzemnih mestih za kosovne odpadke (41. člen),
7. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje komunalnih odpadkov ali na zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij,
8. ne prepušča biološke razgradljive odpadke v namenskih posodah za bio odpadke.

Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se do vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz registra prevzemnih mest, ki ga je za izvajanje storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec javne službe.

Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se lahko po uveljavitvi tega odloka kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posameznimi prostori v stavbi ali v več stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepuščanje komunalnih odpadkov uporabljajo podatki o tlorisnih površinah poslovnih prostorov.

Določbe tega odloka, ki se nanašajo na zbiranje ločenih frakcij, ločenih frakcij nevarnih odpadkov, bioodpadkov in ločene frakcije, zbrane v zbirnih centrih, se pričnejo uporabljati v rokih, ki so za izvedbo posameznih aktivnosti določeni in opredeljeni v republiških predpisih, ki urejajo posamezno področje.
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi.
Kolikor republiški predpis, izdan po uveljavitvi tega odloka, vsebuje določila, ki so v nasprotju z določili tega odloka, veljajo določila republiškega predpisa.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 18/02) ter Odlok o spremembi Odloka o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 115/07).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.