Na podlagi petega odstavka 61. člena in sedmega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09, 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 27. redni seji dne 12. 7. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »21C2/1/423_CU – Ob Cesti svobode«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga in predmet odloka)
S tem odlokom se na podlagi prostorskih sestavin planskih dokumentov Občine Brežice (Uradni list SRS, št. 41/87, 8/88, 13/91 (z dne 29. 3. 1991) in Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04, 59/08, 78/08, 104/09) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje »21C2/1/423_CU – Ob Cesti svobode« (v nadaljevanju: OPPN).
2. člen
(sestavni deli OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
– opis prostorskih ureditev
– program dejavnosti
– zasnovo umestitev načrtovanih ureditev
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in naravnih virov
– rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(3) Grafični del OPPN vsebuje:
– Izsek iz kartografskega dela veljavnega planskega prostorskega akta občine
– List 1: Območje podrobnega načrta s prikazom na digitalnem orto-foto posnetku, M 1:2.500
– List 2: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, M 1:1.000
– List 3.1.: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – ureditvena situacija, M 1:1.000
– List 3.2.: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – prerezi, tipični profil Ue1, M 1:100
– List 4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:1.000
– List 5: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno za varstvom pred požarom, M 1:1.000
– List 6: Načrt parcelacije, M 1:1000.
(4) Priloge OPPN so:
– Izvleček iz nadrejenega prostorskega akta
– Prikaz stanja prostora
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Povzetek za javnost.
II. OBMOČJE OPPN
3. člen
(Območje OPPN)
(1) Območje meri okvirno 5,4 ha in leži severozahodno od krožnega križišča med Cesto svobode in Pleteršnikovo ulico. Območje predstavlja enklavo kmetijskih zemljišč (travnik) znotraj meje ureditvenega območja mesta Brežice. Območje na SV omejuje mestna obvoznica – Cesta svobode z objektom trgovskega centra Mercator na severnem vogalu območja, na JV Pleteršnikova ulica s trgovskim objektom Spar na južnem vogalu območja, na JZ območje enodružinske stanovanjske gradnje in nepozidane površine Splošne bolnišnice Brežice ter na SZ območje enodružinske gradnje.
(2) Meja območja OPPN je določena v grafičnem delu OPPN.
4. člen
(Urejevalne enote)
Območje OPPN je razdeljeno na več manjših urejevalnih enot, kot sledi:
– Ue1: območje javnih cest in javnih ter interventnih površin
– Ue2: območje poslovnih površin
– Ue3: območje trgovskih in poslovnih površin
– Ue4: območje namenjeno večstanovanjski gradnji s spremljajočim mirujočim prometom
– Ue5/(1-5): območje namenjeno enodružinski stanovanjski gradnji s spremljajočim mirujočim prometom in urejenimi zelenimi površinami.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
A. Funkcije in oblikovanje območja OPPN
5. člen
(Opis stanja in načrtovane prostorske ureditve)
(1) Območje se nahaja na zahodni strani Ceste svobode (regionalna cesta), ki ima trenutno vlogo obvoznice v naselju Brežice. Glede na že vzpostavljene številne programe na zahodni strani prometnice, pa le-ta dobiva vse bolj mestni značaj. Območje omejujejo na severu Finžgarjeva ulica, na jugu Pleteršnikova, na zahodu pa obstoječa povezava upoštevajoč zeleno cezuro do območja namenjenega zdravstveni dejavnosti – bolnišnica.
(2) Na obravnavanem območju se ob Cesti svobode razvije poslovno trgovsko območje, na notranji strani območja pa se oblikuje novo stanovanjsko območje. Vzpostavi se nova interna povezava, ki sledi zasnovi cestnega omrežja, hkrati pa razmejuje dve različni namenski rabi prostora in deli območje na dve osnovni enoti urejanja.
(3) Predmet prostorskega načrtovanja s tem OPPN je gradnja poslovno trgovskih objektov, večstanovanjskih stavb in enostanovanjskih stavb ter pripadajočih zunanjih in infrastrukturnih ureditev.
6. člen
(Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) V skladu s konceptom širšega območja urejanja, se je zasnoval koncept urejanja na predmetnem območju OPPN. Tako se območje OPPN razdeli na dva dela, in sicer območje ob regionalni cesti, ki se nameni za potrebe poslovno trgovske dejavnosti in območje ob kompleksu bolnice, ki se nameni za potrebe stanovanjske dejavnosti.
(2) Območje poslovno trgovske dejavnosti se ureja v skladu z urejanjem celotne poteze ob regionalni cesti in v skladu s konceptom razvoja mesta Brežice.
(3) Območje stanovanjske dejavnosti je locirano ravno na prehodu, kjer se konča enodružinska stanovanjska gradnja na severu in začne večstanovanjska gradnja na jugu ob območju OPPN. Tako se je na območju zasnovala stanovanjska gradnja na način, da se ta prehod umili, in sicer tako, da se na severu območja OPPN umešča enodružinske stanovanjske objekte v višinskih gabaritih, ki se ujemajo s sosednjimi območji, nato pa te višine postopno prehajajo do višinske strukture večstanovanjskih objektov na jugu izven območja OPPN, vendar jih ne dosežejo, ampak se te višinske strukture le nakažejo z nekoliko višjo strukturo gradnje kot je na območju enodružinske stanovanjske gradnje. S tako strukturo gradnje se nakaže tudi prehod iz nekoliko vaške strukture, ki je v tem delu Brežic še izrazita, v strukturo, ki je bolj mestnega značaja, kar še bolj poudarja Pleteršnikova ulica, ki pridobiva na vlogi v mestu v obliki mestne ulice.
B. Funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov s pogoji za projektiranje za celotno ureditveno območje OPPN
7. člen
(Pogoji za ureditev prometnih površin na celotnem območju OPPN)
(1) Elementi cest in izbrana konstrukcija morajo zagotavljati dovoz interventnih vozil, vozil za odvoz komunalnih odpadkov in vozil zimske službe.
(2) Z izbiro elementov in oznak mora biti zagotovljena preglednost in jasnost v križiščih in križanju različnih vrst prometnih površin.
(3) Povozne površine morajo biti v asfaltni izvedbi, površine za pešce so lahko tudi tlakovane.
(4) Javno parkirno mesto mora biti najmanj dimenzij 2,40 m x 5,0 m v primeru parkiranja pravokotno na os vozišča oziroma dimenzij 2,0 m x 5,50 m z varovalnim pasom 0,5 m, v primeru vzdolžnega parkiranja.
(5) Zagotoviti je potrebno parkirna mesta za invalidne osebe enakomerno po območju.
8. člen
(Parkirna mesta na nivoju terena na celotnem območju OPPN)
(1) Število parkirnih mest izhaja iz potreb, ki jih posamezna načrtovana dejavnost za normalno funkcioniranje potrebuje.
(2) Za urejevalne enote v katerih parkiranje v tem OPPN v grafičnem delu ni določeno, se število parkirnih mest in prostorska razmestitev le-teh določi glede na vrsto dejavnosti pri čemer je potrebno upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
+---------------------------------------+----------------------+
|Namembnost objekta |Število parkirnih mest|
| |(PM) |
+---------------------------------------+----------------------+
|Stanovanja in bivanje | |
+---------------------------------------+----------------------+
|11100 Enostanovanjske stavbe | |
+---------------------------------------+----------------------+
|11210 Dvostanovanjske stavbe |2 PM/stanovanje |
+---------------------------------------+----------------------+
|11221 Tri- in večstanovanjske stavbe | |
+---------------------------------------+----------------------+
|– za stanovanje do 35 m2 koristne |1 PM |
|stanovanjske površine | |
+---------------------------------------+----------------------+
|– za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 |1,5 PM |
|koristne stanovanjske površine | |
+---------------------------------------+----------------------+
|– za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 |2 PM |
|koristne stanovanjske površine | |
+---------------------------------------+----------------------+
|– za stanovanje nad 100 m2 koristne |3 PM |
|stanovanjske površine | |
+---------------------------------------+----------------------+
|– dodatno za obiskovalce |+10% za posamični |
| |večstanovanjski objekt|
+---------------------------------------+----------------------+
|Poslovno trgovske dejavnosti | |
+---------------------------------------+----------------------+
|12201 Stavbe javne uprave |1 PM/30 m2 BEP |
+---------------------------------------+----------------------+
|12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic |1 PM/30 m2 BEP |
|(pisarniški in upravni prostori ter | |
|druge storitve) | |
+---------------------------------------+----------------------+
|12203 Druge upravne in pisarniške |1 PM/30 m2 BEP |
|stavbe (mešani poslovni programi) | |
+---------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe (nakupovalni |1 PM/35 m2 BEP |
|center do 2500 m2) | |
+---------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe (večnamenski |1 PM/25 m2 BEP |
|trgovsko zabaviščni, poslovni centri) | |
+---------------------------------------+----------------------+
|12304 Stavbe za druge storitvene |1 PM/30 m2 BEP |
|dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti |ne manj kot 2 PM |
|– frizer, urar, čistilnica, | |
|fizioterapija, lekarne …) | |
+---------------------------------------+----------------------+
|12304 Stavbe za druge storitvene |3 PM/pralno mesto |
|dejavnosti (avtopralnice) | |
+---------------------------------------+----------------------+
|Posebne dejavnosti | |
+---------------------------------------+----------------------+
|12111 Hotelske in podobne stavbe za |1 PM/1,5 sobo |
|kratkotrajno nastanitev (hotel, | |
|prenočišča, penzioni) | |
+---------------------------------------+----------------------+
|12112 Gostilne, restavracije, |1 PM/4 sedeže + |
|točilnice, bari |1PM/tekoči meter |
| |točilnega pulta |
| |ne manj kot 5PM |
+---------------------------------------+----------------------+
|Proizvodne dejavnosti | |
+---------------------------------------+----------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča |1 PM/150 m2 BEP |
|(skladišča s strankami) | |
+---------------------------------------+----------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča |ne manj kot 3 PM |
|(skladišča brez strank) | |
+---------------------------------------+----------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča |1 PM/80 m2 BEP |
|(razstavni in prodajni prostori) | |
+---------------------------------------+----------------------+
|12510 Industrijske stavbe (delavnice |6 PM/popravljalno |
|za servis motornih vozil) |mesto |
+---------------------------------------+----------------------+
C. Funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov s pogoji za projektiranje po urejevalnih enotah OPPN
9. člen
(Urejevalna enota Ue1)
(1) Prometne površine novih cestnih povezav opisanih v zasnovi prometnih površin se opredelijo v skupno urejevalno enoto Ue1. Lega prometnih površin, karakteristični prečni profili in prostorske ureditve so razvidne iz grafičnega dela tega OPPN. Del urejevalne enote je tudi javna zelenica in ekološki otok ob enotah Ue5/4 in Ue5/5.
(2) Cesta svobode in Pleteršnikova ulica predstavljata osnovno omrežje javnih cest, na katero se navezuje novo omrežje vseh vrst prometnih površin.
(3) Območje OPPN se priključuje na omrežje javnih cest v štirih točkah. S severno-vzhodne strani z regionalne ceste Krško–Brežice – odsek 1334 (priključek 1), s severne strani iz Finžgarjeve ulice (priključek 2 in 3), ter z južne strani iz Pleteršnikove ulice (priključek 4).
(4) Priključek 1 se vzpostavi kot nov priključek na obvoznico – Cesto svobode, omejen s priključevanjem 'desno-desno'.
(5) Znotraj območja se ustvari osrednjo povezovalno cesto, ki povezuje priključek 2 in 4. S to povezavo se tudi fizično loči poslovno-trgovsko območje od območja namenjeno stanovanjski dejavnosti. Glavna nova prometnica, povezuje iz Finžgarjeve ulice glavni dostop preko obstoječega križišča z Ulico Kozjanskih borcev (priključek 2). Priključek 3 je sekundarne narave in samo za potrebe priključevanja območja enodružinskih stanovanjskih objektov in se navezuje na Finžgarjevo ulico.
(6) Priključek 4 se vzpostavlja preko obstoječega križišča z Ulico Stanka Škalerja.
(7) Na območje poslovne urejevalne enote (Ue2) je možen dostop iz Finžgarjeve ulice.
(8) Na območje trgovskega centra (Ue3) je možen dostop samo iz osrednje povezovalne ceste.
(9) Območja enodružinske stanovanjske gradnje (Ue5) so dostopna iz Finžgarjeve ulice ali iz osrednje povezovalne ceste, in sicer preko sekundarnih povezav.
(10) Območje večstanovanjske pozidave (Ue4) je dostopno preko sekundarnih povezav z uvozom v kletno garažo.
(11) Na območju OPPN so vzpostavljene nove kolesarske steze in hodniki za pešce. Ob cesti Svobode in Pleteršnikovi ulici se ob območju OPPN vzpostavi nova kolesarska pot in hodnik za pešce.
(12) Omrežje javnih cest v ureditvenem območju (Ue1) se deli na 7 odsekov v skladu z grafičnim delom. Odseki imajo različne prečne profile, in sicer:
– odsek A in B – prečni profil ceste je širok najmanj 10 m in je sestavljen iz vozišča v širini 2x2,75 m in dvostranski hodnik za pešce širine najmanj 1,5 m ter enostransko kolesarsko stezo širine najmanj 1,5 m, ki se nahaja ob enoti Ue2 in Ue3. Vozišče mora biti obrobljeno z obojestranskimi dvignjenimi robniki.
– odsek C – predstavlja rekonstruirani priključek novih odsekov A in B na Finžgarjevo ulico s prečnimi elementi Finžgarjeve ulice.
– odsek D, E in F – prečni profil ceste je širok najmanj 8 m in je sestavljen iz vozišča v širini 2x2,5 m in dvostranskega hodnika za pešce širine 1,5 m. Vozišče mora biti obrobljeno z obojestranskimi dvignjenimi robniki.
– odsek G – prečni profil ceste je širok najmanj 8 m in je sestavljen iz vozišča v širini 2x2,5 m in dvostranski hodnik za pešce širine 1,5 m. Vozišče mora biti obrobljeno z obojestranskimi dvignjenimi robniki. Vozišče se na jugu izteče v podzemno garažo v enoti Ue4. Pred garažno rampo se zagotovi obračališče. Hodnika za pešce se stečeta v urejene zelene površine in naprej proti Pleteršnikovi ulici. Urejene zelene površine na jugu odseka G se oblikujejo v smislu urejene zelenice s prosto zasaditvijo avtohtonih vrst in umeščanjem urbane opreme. Hodnika za pešce v območju urejenih zelenih površin se tlakujeta.
(13) OPPN predvideva naslednje posege na prometni infrastrukturi:
– novogradnje cest,
– novogradnje oziroma rekonstrukcije priključkov na obstoječe cestno omrežje,
– rekonstrukcije obstoječih cest na območju priključkov,
– gradnje hodnikov za pešce in kolesarskih stez brez grajenih ovir,
– ureditev parkirnih površin,
– ureditev ekološkega otoka.
(14) Pri dovozih do stavb, ekoloških otokov in prostorov za odlaganje smeti se uredijo spuščeni robniki.
10. člen
(Urejevalna enota Ue2)
(1) Urejevalna enota leži severo-vzhodno v neposredni bližini regionalne ceste Krško–Brežice (Cesta svobode) in Finžgarjeve ulice. Površina urejevalne enote je 9.918 m². Namenjena je poslovni dejavnosti.
(2) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v urejevalni enoti dovoljena gradnja:
– 122 – Upravne in pisarniške stavbe
– 12301 – Trgovske stavbe
– 12304 – Stavbe za druge storitvene dejavnosti
– 1242 – Garažne stavbe
– 126 – Stavbe splošnega družbenega pomena
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami)
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank)
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori)
– 12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil).
(3) V skladu s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti so v urejevalni enoti dovoljene dejavnosti:
– C32 – Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti
– C33 – Popravila in montaža strojev in naprav
– G45 – Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
– G46 – Posredništvo in trgovina na debelo
– G47 – Trgovina na drobno
– I – Gostinstvo
– J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti
– K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti
– L – Poslovanje z nepremičninami
– M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
– N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
– O – Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti
– R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
– S – Druge dejavnosti.
Urbanistični izvedbeni pogoji in arhitekturne in oblikovalske rešitve za gradnjo objektov:
(4) Na območju se objekti prilagajajo v prostoru že vzpostavljeni gradbeni meji sosednjih območij v skladu z grafičnim delom.
(5) Dostop je možen iz Finžgarjeve ulice ali preko nove osrednje povezovalne ceste. Neposreden dostop iz regionalne ceste ni možen. Potrebne manipulativne in interventne površine so zagotovljene znotraj urejevalne enote z ozirom na pozidavo. Na območju so predvideni največ štirje poslovni objekti. Ne glede na število objektov mora zasnova območja temeljiti na usmerjenosti objektov vzhod-zahod, da se vzpostavi predahe med objekti in omogoči poglede proti notranjosti območja OPPN.
(6) Objekti v urejevalni enoti so oblikovani enostavno, minimalistično, s sodobnim oblikovanjem, enostavnejšo členitvijo fasad in uporabo prefabriciranih fasadnih elementov iz sodobnih materialov. Vse strehe stavb v urejevalni enoti so enako oblikovane, ravne oziroma z minimalnim naklonom skritim za vencem objekta. Strehe nadstreškov so krite s transparentno kritino. Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celem območju. Fasade so nevtralnih barv z dovoljenimi barvnimi poudarki do 20% fasadne površine.
(7) Vertikalni gabarit objektov je maksimalno P (pritličje) + 1 (število nadstropij).
(8) Največji dovoljeni faktor zazidanosti, ki je izračunan kot količnik med pozidano površino pod stavbami in celotno površino urejevalne enote, znaša Fz ≤ 0,4 in je pogojen z deležem zelenih površin in s potrebnimi odmiki objektov zaradi požarne varnosti in potrebnih manipulacijskih površin. Maksimalen faktor izrabe Fsi ≤ 0,8.
(9) Najmanjši delež skupnih zelenih površin v celotni urejevalni enoti je ≥ 30%.
(10) Objekti so z daljšo stranico usmerjeni v smer pravokotno na osrednjo prometno povezavo.
(11) Robni pas med poslovnim in stanovanjskim območjem ob novi povezovalni cesti se intenzivno ozeleni z drevoredno zasaditvijo in urejanjem skupnih zelenih površin v skladu z grafičnim delom.
Ureditev parterja in ostale ureditve:
(12) Znotraj urejevalne enote se uredijo poudarjene utrjene površine v smeri vzhod-zahod. Ob odseku ceste A in B se izvede linijska zasaditev listavcev.
Nezahtevni in enostavni objekti:
(13) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(14) Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov se zagotavljajo skladno s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(15) Vsi nezahtevni objekti morajo biti načrtovani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(16) Dovoljena je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– spominska obeležja
– objekt za oglaševanje
– nadstrešek
– pomožni cestni objekti
– pomožni energetski objekti
– pomožni komunalni objekti
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja
– začasni objekti
– urbana oprema.
11. člen
(Urejevalna enota Ue3)
(1) Urejevalna enota leži jugo-zahodno v neposredni bližini regionalne ceste Krško–Brežice (Cesta svobode) in Pleteršnikove ulice. Površina urejevalne enote je 11.931 m². Namenjena je trgovski in poslovni dejavnosti.
(2) Urejevalna enota se razdeli na dva dela, in sicer:
– Ue3/1 – enota namenjena trgovski dejavnosti (9.068 m2)
– Ue3/2 – enota namenjena poslovni dejavnosti (2.863 m2).
(3) Dostop do enot je skupen in je možen iz osrednje povezovalne ceste. Neposreden dostop iz regionalne ceste ali Pleteršnikove ulice ni možen. Potrebne manipulativne in interventne površine so zagotovljene znotraj urejevalnih enot z ozirom na pozidavo.
Urbanistični izvedbeni pogoji in arhitekturne in oblikovalske rešitve za gradnjo objektov v enoti Ue3/1:
(4) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v urejevalni enoti dovoljena gradnja:
– 122 – Upravne in pisarniške stavbe
– 12301 – Trgovske stavbe
– 12304 – Stavbe za druge storitvene dejavnosti
– 1242 – Garažne stavbe.
(5) V skladu s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti so v urejevalni enoti dovoljene dejavnosti:
– G47 – Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
– I – Gostinstvo
– J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti
– K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti
– L – Poslovanje z nepremičninami
– M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
– N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
– O – Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti
– R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
– S – Druge dejavnosti.
(6) Vsi objekti v urejevalni enoti so oblikovani enostavno, minimalistično. Vse strehe v urejevalni enoti so ravne oziroma minimalnih naklonov skrite za vencem objekta. Fasade vseh objektov so enostavne, nevsiljive, iz prefabriciranih fasadnih elementov namenjenih poslovnim objektom in iz sodobnih materialov. Fasade so nevtralnih barv z dovoljenimi barvnimi poudarki do 20% fasadne površine.
(7) Vertikalni gabarit objektov je maksimalno P (pritličje) + 1 (število nadstropij).
(8) Maksimalni faktor zazidanosti na gradbenih parcelah je Fz = 0,35 in je pogojen z deležem zelenih površin in s potrebnimi odmiki objektov zaradi požarne varnosti in potrebnih manipulacijskih površin. Maksimalen faktor izrabe Fsi = 0,80.
(9) Najmanjši delež skupnih zelenih površin v celotni urejevalni enoti: ≥ 30%.
Nezahtevni in enostavni objekti:
(10) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(11) Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov se zagotavljajo skladno s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(12) Dovoljena je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov znotraj območja gradbenih mej v skladu s predpisi.
(13) Vsi nezahtevni objekti morajo biti načrtovani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Urbanistični izvedbeni pogoji in arhitekturne in oblikovalske rešitve za gradnjo objektov v enoti Ue3/2:
(14) Na območju se objekti prilagajajo gradbeni meji v skladu z grafičnim delom.
(15) Objekti se prilagodijo ulici oziroma se ob objektu ustvarja ambient, ki bo neposredno služil mestni cesti (Pleteršnikovi ulici). Poslovni objekti se oblikujejo mestotvorno, proti cesti se ne smejo zapirati, ravno tako se proti cesti ne sme umeščati parkirnih površin.
(16) Vsi objekti v urejevalni enoti so oblikovani enostavno, minimalistično. Vse strehe v urejevalni enoti so ravne oziroma minimalnih naklonov skrite za vencem objekta. Fasade vseh objektov so enostavne, nevsiljive, iz prefabriciranih fasadnih elementov namenjenih poslovnim objektom in iz sodobnih materialov. Fasade so nevtralnih barv z dovoljenimi barvnimi poudarki do 20% fasadne površine.
(17) Vertikalni gabarit objektov je P (pritličje) + 2 (število nadstropij).
(18) Maksimalni faktor zazidanosti na gradbenih parcelah Fz = 0,35 in je pogojen z deležem zelenih površin in s potrebnimi odmiki objektov zaradi požarne varnosti in potrebnih manipulacijskih površin. Maksimalen faktor izrabe Fsi = 1,00.
(19) Najmanjši delež skupnih zelenih površin v celotni urejevalni enoti: ≥ 30%.
(20) Zelena površina ob Pleteršnikovi ulici se uredi skladno z ostalimi ureditvami ob ulici vzhodno in zahodno v skupni mestotvorno oblikovan zeleni pas. Ograjevanje površine ob Pleteršnikovi ulici ni dovoljeno.
Nezahtevni in enostavni objekti:
(21) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(22) Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov se zagotavljajo skladno s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(23) Vsi nezahtevni objekti morajo biti načrtovani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(24) Dovoljena je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nadstrešek za kolesa,
– zbirno mesto za komunalne odpadke,
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– spominska obeležja.
12. člen
(Urejevalna enota Ue4)
(1) Urejevalna enota leži južno v neposredni bližini Pleteršnikove ulice. Površina enote je 5.013 m². Namenjena je stanovanjski dejavnosti.
(2) Območje je dostopno preko sekundarnih povezav iz osrednje povezovalne ceste z uvozom v kletno garažo (Ue1-odsek G). Neposredni dostop iz Pleteršnikove ulice ni dovoljen.
(3) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v urejevalni enoti dovoljena gradnja:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe
– 12420 Garažne stavbe.
(4) Poslovne in druge dejavnosti v skladu s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti v Ue4 niso dovoljene.
Urbanistični izvedbeni pogoji in arhitekturne in oblikovalske rešitve za gradnjo objektov:
(5) Večstanovanjski objekti so zasnovani tako, da ustvarjajo interno zeleno skupno površino. Parkiranje se zagotavlja samo v kletni garaži. Dovoljeno je sodobno oblikovanje objektov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov).
(6) Strehe stavb v urejevalni enoti so enako oblikovane, ravne oziroma z minimalnim naklonom skritim za vencem objekta. Strehe nadstreškov so krite s transparentno kritino.
(7) Ker objekti ležijo neposredno ob Pleteršnikovi ulici, ki predstavlja eno izmed mestnih cest, se objekt oblikovno podreja ulici oziroma se ob objektu ustvarja ambient, ki bo neposredno služil mestni cesti. Oblikovanje objektov je mestotvorno. Objekt se proti cesti ne sme zapirati, ravno tako se proti cesti ne sme umeščati parkirne površine.
(8) Vertikalni gabarit objektov je K+P (pritličje) + 2 (število nadstropij) + T (terasna etaža).
(9) Največji dovoljeni faktor izrabe v urejevalni enoti: FSI ≤ 1,0.
(10) Največji faktor zazidanosti v urejevalni enoti: FZ ≤ 30%.
(11) Bruto etažna površina terasne etaže je največ 70 % bruto etažne površine spodnje etaže.
(12) Najmanjši delež zelenih in odprtih urbanih površin v urejevalni enoti znaša ≥ 50%. Celoten obseg teh površin je namenjen skupni rabi.
(13) Dovoljena je uporaba gradbenih materialov, primernih za nestanovanjske objekte.
Ureditev parterja in ostale ureditve:
(14) Pritlična stanovanja objektov imajo lahko zasebne atrije, ki v skupni površini ne smejo presegati 15% površine urejevalne enote. Atriji ne smejo biti umeščeni proti Pleteršnikovi ulici.
(15) Zelena površina ob Pleteršnikovi ulici se uredi skladno z ostalimi ureditvami ob ulici vzhodno in zahodno v skupni mestotvorno oblikovan zeleni pas. Ograjevanje površine ob Pleteršnikovi ulici ni dovoljeno.
Nezahtevni in enostavni objekti:
(16) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(17) Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov se zagotavljajo skladno s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(18) Vsi nezahtevni objekti morajo biti načrtovani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(19) Dovoljena je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nadstrešek za kolesa,
– zbirno mesto za komunalne odpadke,
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– spominska obeležja.
13. člen
(Urejevalna enota Ue5)
(1) Urejevalna enota leži na zahodnem delu ureditvenega območja in se navezuje na obstoječo stanovanjsko gradnjo in na kompleks splošne bolnišnice Brežice. Urejevalna enota je namenjena enodružinski stanovanjski gradnji in je razdeljena na podenote:
+-------------------------+---------+
|Urejevalna enota/podenota| Površina|
+-------------------------+---------+
|Ue5/1 | 2.987 m2|
+-------------------------+---------+
|Ue5/2 | 3.212 m2|
+-------------------------+---------+
|Ue5/3 | 5.839 m2|
+-------------------------+---------+
|Ue5/4 | 5.961 m2|
+-------------------------+---------+
|Ue5/5 | 1.419 m2|
+-------------------------+---------+
|Skupaj |19.418 m2|
+-------------------------+---------+
(2) Območje je dostopno iz osrednje povezovalne ceste ter preko sekundarne povezave iz Finžgarjeve ulice.
(3) Gradnja objektov je dovoljena v urejevalnih enotah Ue5/1 do Ue5/4 znotraj regulacijskih črt določenih v grafičnem delu OPPN. Gradnja objektov v Ue5/5 ni dovoljena.
(4) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v urejevalni enoti dovoljena gradnja:
– 11100 – Enostanovanjske stavbe
– 11210 – Dvostanovanjske stavbe
– 12420 – Garažne stavbe za lastne potrebe.
(5) V skladu s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti so v urejevalni enoti dovoljene manjše storitvene in poslovne dejavnosti za samozaposlitev, pri čemer pa niso dovoljene dejavnosti z večjo frekvenco strank (npr. trgovske dejavnosti) in dejavnosti, ki bi povzročale nesprejemljive okoljske vplive (hrup, zrak ipd.) na stanovanjsko območje. Maksimalna površina namenjena poslovnim dejavnostim je 60 m2.
(6) V primeru poslovnih dejavnosti mora investitor na parceli objekta zagotoviti najmanj eno dodatno parkirno mesto v primeru poslovnih površin velikosti ≤30 m2 in dve parkirni mesti pri večji poslovni površini.
Urbanistični izvedbeni pogoji in arhitekturne in oblikovalske rešitve za gradnjo objektov:
(7) Predvidena je gradnja okvirno 24 objektov. Oblikovanje stanovanjskih objektov naj bo poenoteno v celotni urejevalni enoti, kar pomeni poenotenje glede:
– višinskih gabaritov;
– velikosti tlorisnih gabaritov in razmerja glavnih stranic objektov;
– naklona strehe;
– uporabe oblikovnih elementov (frčade, napušči, fasadni materiali, barve fasad, razmerja med steklenimi površinami in zidovi);
– gabaritov in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov;
– velikosti in oblikovanja zelenih površin na gradbenih parcelah objektov.
(8) Največji dovoljeni faktor izrabe v urejevalni enoti: FSI ≤ 0,4.
(9) Največji faktor zazidanosti v urejevalni enoti: FZ ≤ 0,30.
(10) Maksimalni višinski gabarit stavb je P (pritličje) + M (mansarda).
(11) Strehe objektov so dvokapnice z naklonom 35–40 stopinj, brez čopov. Frčade niso dovoljene. Maksimalen napušč strešine je 60 cm. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Dovoljena so nadkritja teras in odprtih parkirišč z ravnimi strehami ali s strehami v naklonu in z oblikovanjem strešine (naklon, barva strešine, material kritine) osnovnega objekta. Barva kritine je opečnato rdeče, temno rdeče, temno rjave ali temno sive barve. Konstrukcija nadstreškov je lahka in montažna (les, jeklo ipd.). Kritina nadstreškov nad terasami je transparentna.
(12) Možna je izvedba kletne etaže.
Nezahtevni in enostavni objekti:
(13) Dovoljena je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe.
(14) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(15) Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov se zagotavljajo skladno s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost in v skladu z občinskimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
A. Prometno omrežje
14. člen
(prometno omrežje)
(1) Gradnja javnih cest in drugih javnih prometnih površin se ureja v skladu z določili za urejanje ureditvene enote Ue1 v 9. členu.
(2) Posamezen investitor gradnje na območju OPPN mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja v skladu z določili Zakona o graditvi objektov in Zakona o javnih cestah pridobiti projektne pogoje, projektna soglasja in dovoljenja za priključevanje na državno cestno omrežje in za gradnjo v varstvenem pasu tega omrežja.
(3) Za preveritev ustreznosti priključevanja nove poslovno-trgovsko-stanovanjske cone na cestno omrežje Brežic in obremenjenosti obstoječega krožišča na križišču Ceste svobode in Pleteršnikove ulice je bila izdelana študija »Prometna preveritev navezave območja B4-21C2/1/423_CU – Ob Cesti svobode na cestno omrežje Brežic« (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Prometno tehniški inštitut, št. proj. 091/2010, junij 2010). S študijo je ugotovljeno, da nova raba prostora in dodatne prometne obremenitve ne bodo bistveno poslabšale prometnih razmer v tem delu Brežic oziroma da ne bo večjega vpliva novih priključkov na zamude in kolone sedanjega omrežja, ker bodo nove dodatne obremenitve v primerjavi s sedanjimi skoraj zanemarljive.
(4) Odmiki s tem OPPN načrtovanih objektov od državnih cest morajo biti večji od 5,00 m v skladu z grafičnim delom tega OPPN.
(5) Na območjih priključevanja na javne ceste mora biti zagotovljena preglednost v skladu s predpisi o projektiranju cest.
(6) Vzorec zasaditve površin je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste, priključevanja, namestitvi prometne signalizacije in opreme v skladu s predpisi o projektiranju cest. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.
(7) Poteki komunalne infrastrukture ob regionalni cesti in prečkanja le-te so določena v grafičnem delu OPPN. Minimalna globina vodov glede na nivo vozišča ceste se določi v skladu s predpisi o projektiranju cest. Vzdolžnih posegov v vozišče regionalne ceste se ne dovoljuje. Vsa prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oziroma podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste.
(8) Osvetljevanje objektov mora biti načrtovano v skladu s predpisi s področja osvetljenosti državnih cest in ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu. Obstoječo ureditev cestne razsvetljave je potrebno uskladiti z načrtovano osvetlitvijo z upoštevanjem Priporočil SDR – Cestna razsvetljava PR5/2 in predpisov s področja določanja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja.
(9) Padavinske vode s parcel in objektov v območju OPPN ne smejo biti speljane na državno cesto ali v naprave za odvodnjavanje državne ceste. Poteki meteorne kanalizacije so določeni v grafičnem delu OPPN.
(10) V celotnem varovalnem pasu državne ceste je prepovedana postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje. Postavitev objektov v tem pasu je dovoljena v skladu s predpisi o javnih cestah, varnosti cestnega prometa ter projektiranju cest in prometne signalizacije. Za postavitev tovrstnih objektov je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.
(11) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov v območju OPPN je potrebno predvideti ustrezno zaščito vozišča državne ceste, tako da ne bi pri gradbenem posegu v bližini državne ceste prišlo do zmanjšanja nosilnosti vozišča.
(12) Morebitna izgradnja protihrupnih zaščit objektov v tem OPPN zaradi hrupa ali drugih vplivov, ki jih bo povzročal promet na državni cesti je obveznost investitorja objekta in ni breme upravljavca ceste.
B. Energetsko omrežje
15. člen
(Električno omrežje)
(1) Električna energija je na razpolago na NN zbiralkah v transformatorski postaji 20/0.4 kV Brežice Pleteršnikova. V primeru večjega odjema ali odjema na SN nivoju, pa je potrebno zgraditi transformatorsko postajo 20/0.4 kV v območju, ki ga ureja OPPN. Za potrebe napajanja je potrebno izgraditi nove napajalne nizkonapetostne električne vode na osnovi izdelane projektne dokumentacije PGD, PZI.
(2) Razvodi do odjemalcev se zaključijo v priključni omarici, ki morajo biti locirane na vedno dostopnem mestu na parceli stavbe, kjer se vrši odjem. Možna je ureditev skupinskih omaric.
16. člen
(Javna in interna razsvetljava)
(1) Javna razsvetljava je deloma zgrajena ob Pleteršnikovi ulici in Finžgarjevi ulici. Znotraj območja OPPN ni obstoječega omrežja javne razsvetljave.
(2) Na območju OPPN je predvidena izgradnja javne in interne razsvetljave ob cestah, parkirnih površinah in poteh. Omrežje javne razsvetljave je del komunalne opreme območja in se locira v območju urejevalne enote Ue1. Omrežje javne razsvetljave se napaja iz nizkonapetostne zanke, ki je vodena v ali tik ob cestnih koridorjih. Predvideva se uporaba drogov uličnih svetilk višine do 9 m, opremljenih s sodobnimi svetlobnimi telesi in napajanjem, reguliranim preko sistema, ki omogoča večstopenjsko intenzivnost osvetlitve. Ulične svetilke javne razsvetljave se postavijo na razdalji od 30 do 40 m.
(3) Interno razsvetljavo se oblikuje skladno ostali opremi v posamezni urejevalni enoti.
(4) Svetila morajo biti izbrana skladno predpisom, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja.
17. člen
(Plinovodno omrežje)
(1) Neposredno ob območju OPPN poteka že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje. Priključitev je možna na križišču s Finžgarjevo ulico in ulico Kozjanskih borcev, na križišču Trubarjeve ulice in Finžgarjeve ulice ter na križišču Ulice Stanka Skalerja in Pleteršnikove ulice.
(2) Za ogrevanje v stavbah in drugo uporabo znotraj OPPN je predvidena gradnja novega omrežja.
(3) Trase javnega omrežja plinovoda bodo potekale v sklopu urejevalne enote Ue1. Znotraj 2 x 2,0 m zaščitnega pasu plinovoda je potrebno skladno predpisom s področja graditve plinovodov z delovnim tlakom do 16 bar zagotoviti potrebne odmike pri križanjih in približevanjih z drugo infrastrukturo.
18. člen
(Ogrevanje)
Za potrebe ogrevanja stavb v območju OPPN je predviden zemeljski plin. Dovoljena je tudi uporaba vseh okoljsko sprejemljivih, alternativnih virov energije (sončna energija, toplotne črpalke ipd.).
C. Omrežje zvez
19. člen
(Elektronske komunikacije)
Neposredno ob območju OPPN poteka telekomunikacijsko omrežje, ki ga je potrebno dograditi z novim optičnim kablom.
D. Komunalno omrežje
20. člen
(Vodovodno omrežje)
(1) Ob ureditvenem območju v Pleteršnikovi ulici (vod TRM Duktil 150) in ob obstoječem območju pozidave na jugo-zahodnem delu območja OPPN (vod PE 125) poteka obstoječe vodovodno omrežje, na katerega se navezuje novo načrtovano vodovodno omrežje, na katerega se priključujejo načrtovani objekti. Trase javnega vodovodnega omrežja bodo potekale v sklopu urejevalne enote Ue1.
(2) Objekti se priključijo na novozgrajeno vodovodno omrežje v skladu z občinskimi predpisi, ki urejajo tehnično izvedbo in uporabo vodovodnih objektov in naprav.
(3) Priključki se izvedejo za vsak objekt posebej. Za vsak poslovni subjekt se izvede ločena meritev vode.
(4) Pri večstanovanjskih stavbah morajo biti vodomerni jaški vgrajeni v javno dostopni zelenici za vsak objekt oziroma skupni funkcionalni del objekta (stopnišče) posebej.
21. člen
(Hidrantno omrežje)
(1) Za potrebe gašenje požara se v okolici objektov izvede krožno mrežo z nadtalnimi hidranti.
(2) Natančno razmestitev in vrsto hidrantov, potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v študiji požarne varnosti, v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pred izgradnjo prvega objekta v posamezni urejevalni enoti.
22. člen
(Kanalizacijsko omrežje)
Komunalne odpadne vode
(1) Objekti se priključijo na predvideno novozgrajeno kanalizacijsko omrežje, katero se priključi na obstoječo javno kanalizacijo vod BC 60, ki poteka ob Pleteršnikovi ulici ter na kanalizacijo ABC 60, ki poteka ob Finžgarjevi ulici. Trase javnega kanalizacijskega omrežja bodo potekale v sklopu urejevalne enote Ue1.
(2) Pred gradnjo trgovskih in poslovnih objektov v urejevalnih enotah Ue2 in Ue3 oziroma pred gradnjo večstanovanjskih objektov v Ue4 je potrebno izdelati hidravlični izračun za sprejem predvidenih količin odpadnih komunalnih vod, dimenzioniranje ponikovalnic oziroma odvajanje meteornih vod v kanalizacijsko omrežje.
Padavinske vode
(3) Odvajanje padavinskih vod z ureditvenega območja se uredi s ponikanjem, oziroma če to ne bo mogoče z odvajanjem vod z novim omrežjem ločenega sistema meteorne kanalizacije oziroma s kombinacijo obeh sistemov.
(4) Meteorna kanalizacija za potrebe odvajanja padavinskih vod z javnih povoznih površin urejevalne enote Ue1 se uredi z navezavo na lovilce olj in ponikovalnice locirane na lokacijah izven povoznih površin v skladu z grafičnim delom.
(5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje.
(6) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred izpustom v kanalizacijo očiščene do predpisane stopnje.
(7) V primeru servisnih dejavnosti mora biti projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz servisnih objektov usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99, 40/04). Iz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardnih lovilcev olj (SIST EN 852-2).
(8) Padavinske odpadne vode iz cest, parkirišč in ostalih utrjenih povoznih površin je treba pred izpusti predhodno očistiti na lovilcih olj. Iz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardnih lovilcev olj (SIST EN 852-2).
(9) Za izvedbo meteorne kanalizacije se predvideva uporaba vodotesnih cevi in tipskih revizijskih jaškov. Sistem čiščenja meteornih vod s cest in utrjenih površin je lahko centralen (za zadrževalnikom) ali s posameznimi lovilci olj.
(10) Način odvodnje meteornih vod se določi za celotno obravnavano enoto v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja prvega objekta v tej enoti.
23. člen
(Zbiranje odpadkov)
(1) Zbiranje odpadkov poteka ločeno. Prostori za zbiranje odpadkov se določijo na parceli posameznega objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Lokacije odjemnega mesta se določijo tako, da so dostopne komunalnim vozilom. Lokacije večjih odjemnih mest za poslovne, trgovske in večstanovanjske objekte se določijo na vizuelno neizpostavljenih delih objekta. Lociranje odjemnih mest ob Pleteršnikovo ulico ni dovoljeno.
(2) Velikost odjemnega mesta oziroma velikost in število zabojnikov je odvisno od števila uporabnikov oziroma gospodinjstev. Na prostoru za zbiranje odpadkov sta najmanj dve posodi, in sicer posoda za mešane odpadke in posoda za biološke odpadke oziroma skladno z občinskimi predpisi, ki urejajo zbiranje odpadkov.
(3) Na ekološkem otoku se z vsega območja OPPN ločeno odlagajo odpadni papir, plastenke in steklo.
(4) Za dejavnosti, za katere je v skladu z veljavnimi predpisi posebej zahtevano ločeno zbiranje odpadkov, se le-to zagotovi na posamezni urejevalni enoti.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
24. člen
(Ohranjanje narave)
Na območju OPPN ni opredeljenih območij varstva narave, zato ni predpisanih dodatnih režimov s tega področja.
25. člen
(Ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni opredeljenih območij in objektov varstva kulturne dediščine, zato ni predpisanih dodatnih režimov s tega področja.
26. člen
(Tla in podzemne vode)
(1) Vse odpadne komunalne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem v skladu z določili tega odloka in pod pogoji upravljavca.
(2) Za varstvo tal in podzemnih vod je v fazi priprave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in med gradnjo posebej potrebno upoštevati smernice in mnenje pristojnega nosilca urejanja prostora, ki so priloge tega prostorskega načrta.
27. člen
(Zrak)
(1) Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti uporabi energije v objektih.
(2) Med obratovanjem je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki ščitijo okolje pred negativnimi učinki onesnaženega zraka kljub temu, da ne pričakujemo prekomernih emisij snovi v zrak iz prometa in obratovanja objektov:
– redni pregled in čiščenje kurilnih naprav in dimnovodnih tuljav dimnika v predpisanih rokih;
– redno vzdrževanje in pravilno delovanje kurilne naprave.
28. člen
(Hrup)
Območje OPPN je opredeljeno v III. območje varstva pred hrupom.
29. člen
(Svetloba)
Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
30. člen
(Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) V fazi priprave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja v urejevalnih enotah Ue2, Ue3 in Ue4 je potrebno določiti nivo podtalnice in nadaljnje načrtovanje prilagoditi ugotovitvam.
(2) V ureditvenem območju OPPN niso načrtovani objekti za katere je v skladu s predpisi obvezna gradnja zaklonišč.
(3) Za zaklanjanje ljudi v primeru nevarnosti je potrebno zgraditi ojačeno stropno ploščo nad kletjo tako, da zdrži rušenje stavbe nanjo.
(4) Z zasnovo konstrukcije, dimenzioniranjem in načrtovanjem stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev za VIII. stopnjo MSK lestvice potresne nevarnosti.
31. člen
(Rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za stavbe, ki v skladu s predpisi sodijo med požarno zahtevne objekte je v sklopu priprave projektne dokumentacije za gradnjo obvezna izdelava študije požarne varnosti, pred izdajo gradbenega dovoljenja pa je potrebno pridobiti soglasje k projektnim rešitvam pristojne Uprave RS za zaščito in reševanje.
(2) Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Natančno razmestitev hidrantov, potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v študiji požarne varnosti v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) S projektno dokumentacijo in gradnjo je potrebno zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila.
(4) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
VII. NAČRT PARCELACIJE
32. člen
(Načrt parcelacije)
(1) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je določen v grafičnem delu.
(2) Dovoljena je delitev parcel za gradnjo v urejevalni enoti Ue1 za potrebe fazne izgradnje ceste in druge gospodarske infrastrukture s priključki za priključevanje stavb.
(3) Dovoljena je delitev parcel za gradnjo v urejevalni enoti Ue2, in sicer na največ 4 parcele za gradnjo. Minimalna velikost parcele za gradnjo je 2000 m2.
(4) Dovoljena je drugačna delitev parcel v zazidalnih karejih med cestami v urejevalni enoti Ue5, pri čemer je potrebno upoštevati:
– zaradi ustrezne dostopnosti se ohranja dva niza objektov, tako da vzdolžne parcelacijske črte iz načrta parcelacije ni mogoče spreminjati;
– dovoljena je drugačna parcelacija v prečni smeri, pri čemer je potrebno z novo parcelacijo vzpostaviti celotni posamezni niz parcel objektov v velikosti posamezne parcele med 600 in 1.200 m2.
VIII. DOLOČITEV JAVNIH POVRŠIN IN LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
33. člen
(Javne površine in lokalna gospodarska javna infrastruktura)
(1) Javne površine so vse površine v urejevalni enoti Ue1.
(2) Gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena v območju OPPN so javne ceste, omrežja in naprave vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave, ekološki otoki ter ureditve skupnih zelenih površin na območjih javnih površin v urejevalni enoti Ue1 ter v drugih enotah za katere je za gradnjo in uporabo te infrastrukture pridobljena stvarna pravica.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV
34. člen
(Etapnost izvedbe)
Objekti v posameznih urejevalnih enotah se lahko gradijo etapno. Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske infrastrukture, pri čemer morajo biti posamezne etape jasno definirane in opredeljene, kot funkcionalno zaključene celote, ki ne bodo imele negativnih vplivov na okolje. Upoštevati je potrebno:
– pred ali sočasno z izgradnjo prve etape pridobiti gradbeno dovoljenje za izgradnjo povezovalne ceste med poslovnim (Ue2, Ue3) in stanovanjskim delom (Ue4, Ue5) ureditvenega območja OPPN (odsek A) ter pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za prvi objekt v ureditvenem območju pridobiti uporabno dovoljenje za navedeno cesto;
– etapna gradnja objektov v naslednjih etapah mora omogočati prometno dostopnost preko povezanega omrežja cest brez slepih krakov; etapna gradnja posamičnih odsekov javnih cest lahko poteka le v celotnem odseku (od križišča do križišča) z že izgrajenimi odcepi posamičnega križišča;
– pred ali sočasno z izgradnjo objekta posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za vso, z OPPN načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo, potrebno za priključevanje posameznega objekta v tej etapi gradnje;
– pred ali sočasno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje za gospodarsko infrastrukturo na območju priključevanja objekta, gospodarska infrastruktura pa predana v upravljanje pristojnemu upravljavcu.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
35. člen
(Velikost dopustnih odstopanj)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN. Spremembe gabaritov so možne le v okviru urbanističnih parametrov za prostorsko izrabo oziroma v skladu z določbami tega člena.
(2) Šteje se, da je dopustna toleranca tudi drugačna razporeditev in oblikovanje stavb in zunanjih ureditev, kot je prikazano v grafičnem delu akta, v urejevalni enoti Ue2, pod pogojem, da je v okvirih urbanističnih izvedbenih pogojev, določenih v 10. členu tega odloka.
(3) Šteje se, da je dopustna toleranca tudi drugačna razporeditev in oblikovanje stavb in zunanjih ureditev, kot je prikazano v grafičnem delu akta, v urejevalni enoti Ue3/2 in Ue4, pod pogojem, da je v okvirih urbanističnih izvedbenih pogojev, določenih v 11. in 12. členu tega odloka.
(4) Šteje se, da je dopustna toleranca tudi drugačna razporeditev parkirnih mest, kot je prikazano v grafičnem delu akta, pod pogojem, da je v skladu s predpisanim minimalnim številom parkirnih mest določenih za vrsto dejavnosti v 8. členu tega odloka.
(5) Šteje se, da je dopustna toleranca tudi drugačna razporeditev in oblikovanje stavb in zunanjih ureditev, kot je prikazano v grafičnem delu akta, v urejevalni enoti Ue5, pod pogojem, da je v okvirih urbanističnih izvedbenih pogojev, določenih v 13. členu tega odloka.
(6) Višinski gabariti načrtovanih objektov ne smejo presegati dimenzije določene v besedilu za posamezne urejevalne enote. Dovoljeno je znižanje objektov razen v urejevalni enoti Ue3/2 in Ue4.
(7) Odstopanja od zakoličbene situacije ceste so +1, 0/-1,0 m.
(8) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske javne infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske javne infrastrukture.
36. člen
(Upoštevanje smernic nosilcev urejanja prostora)
(1) Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki so priloga temu OPPN, štejejo kot projektni pogoji soglasodajavcev k projektnim rešitvam načrtovanih objektov.
(2) Smernice in mnenja so na vpogled kot priloga tega OPPN.
37. člen
(Obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo, načrtovano s tem OPPN, sprejme občina program komunalnega opremljanja.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(hramba in vpogled)
OPPN skupaj s prilogami je na vpogled na Občini Brežice, Oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj.
39. člen
(Veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Brežice, dne 12. julija 2010
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.
