Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09), in 14. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 110/08 in 45/10) je Občinski svet Občine Kamnik na 36. seji dne 8. 9. 2010 sprejel

(1) S tem odlokom se, v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije in prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik, sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje B 16 KAMNIŠKA BISTRICA - DEL (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelala družba POPULUS, Prostorski inženiring d.o.o., Ljubljana, pod številko naloge: 313/01/08, na podlagi strokovnih podlag objektov in prometne ter komunalne in energetske infrastrukture.
(3) Odlok določa merila in pogoje ter ukrepe za realizacijo ureditev ob upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-1990 (dopolnitev 2002), ki jih je sprejel Občinski svet Občine Kamnik na 31. seji dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 90/02).

(1) OPPN iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del vsebuje:
I. Splošne določbe
II. Opis območja
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
V. Merila in pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje območja, stavb, objektov in naprav ter drugih posegov v prostor
VI. Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
VII. Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin
VIII. Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
X. Merila in pogoje za izvedbo parcelacije
XI. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
XII. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
XIII. Določbe glede nadzora nad izvajanjem
XIV. Končne določbe.
(3) Grafični del vsebuje:

1. Prikaz lege prostorske ureditve na širšem
območju;
2. Prikaz lege prostorske ureditve na
temeljnem topografskem načrtu - TTN;
3. Prikaz lege prostorske ureditve na ortofoto
posnetku in digitalnem planu;
4. Izsek iz grafičnega dela urbanistične            M 1:2000;
zasnove mesta Kamnik
5. Izsek iz grafičnega dela urbanistične            M 1:2000;
zasnove z ureditveno situacijo
6. Območje podrobnega načrta z obstoječim           M 1:1000;
parcelnim stanjem
7. Načrt zazidalne in ureditvene situacije z        M 1: 500;
značilnimi prerezi
8. Prikaz ureditve poteka omrežij in                 M 1:500;
priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro
9. Načrt prometne ureditve                           M 1:500;
10. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi          M 1:1000;
območji, ureditev potrebnih za varovanje
okolja ter obrambo pred naravnimi in drugimi
nesrečami
11. Načrt parcelacije                                M 1:500.

(4) Priloge OPPN:
- izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta - Urbanistične zasnove mesta Kamnik;
- prikaz stanja prostora;
- strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve;
- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
- obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
- povzetek za javnost, spis postopka priprave in sprejemanja OPPN.

(1) OPPN zajema del območja B 16 iz Urbanistične zasnove mesta Kamnik. Obravnavano območje leži v večjem okljuku reke, med obvodnim prostorom reke Kamniške Bistrice in obvozno kamniško cesto.
(2) Območje OPPN obsega 4,5 ha.
Meja območja se na severu začne ob obvozni kamniški cesti in preči parcelo 423/3 proti reki Kamniški Bistrici do parcele 935/15, kjer zavije na jug vzporedno z vodotokom, kjer se zalomi v južnem delu parcele 935/10, kjer se pravokotno zaključuje nazaj proti obvozni cesti preko parcele 430/1 in južnega roba parcele 428. Od JV vogala se spet priključuje na izhodišče vzdolž 427/3 in 942/2, ki so izven območja urejanja OPPN.
(3) KATASTRSKA OBČINA VOLČJI POTOK
parcele št.: 423/3 del, 424/1, 424/2, 935/15 del, 935/14, 935/13, 935/18 del, 935/19 del, 935/10 del, 424/3, 425, 426, 427/2, 896/2, 936/1, 428, 429, 430/1 del.
(4) Vplivno območje obsega vsa zemljišča, ki so neposredno ob meji območja urejanja.
Vplivno območje predstavlja na zahodu pas zemljišč v sklopu katerih je predvidena izgradnja pešpoti in kolesarske steze. Na vzhodu obsega zemljišča do predvidene razširjene obvozne ceste, na katerih je predvidena tudi ureditev potoka Krajček. Vplivno območje obsega parcele: 423/4 del, 935/12 del, 430/2 del, 935/11del, 935/18, 935/19, 935/13 del, 935/14, 896/2 del, 427/3 del, 942/2, 431/1 del in 431/2 del, vse k.o. Volčji Potok.
Širše vplivno območje zaradi vodnogospodarskih ureditev obsega tudi obvodni in vodni prostor ter parkovne in rekreacijske površine na desnem bregu Kamniške Bistrice, nad Stolovim jezom v sklopu območja urejanja B 16 Kamniška Bistrica - del.

(1) V območju OPPN je v urbanistični zasnovi opredeljenih več rab prostora.
Na stavbnih zemljiščih je predvideno rezidenčno stanovanjsko naselje z varovanimi stanovanji in stanovanjske stavbe za posebne namene. Zaradi pretežne rabe rezidenčnega stanovanjskega naselja - oskrbovana stanovanja in institucionalno bivanje starejših občanov - je možno vključiti tudi negovalno bolnico saj to ne povzroča negativnih medsebojnih vplivov. Poleg te rabe so v območju še obvodni in vodni prostor ter gozd.
(2) Območje se po namenu deli na:
A - območje oskrbovanih stanovanj v večstanovanjski gradnji in v individualnih vrstnih objektih;
B - območje oskrbovanih stanovanj v večstanovanjski gradnji;
C - območje doma za starejše občane;
D - območje negovalne bolnice;
E - območje gozda;
F - območje dostopne ceste s protipoplavno ureditvijo.

(1) Predvideni poseg meji na vodni in obvodni pas reke Kamniške Bistrice ter na gozd in kmetijske površine. Vpliv predvidenega posega na sosednja območja bo omejen le na uporabo javnih prometnih površin, po katerih se bo odvijal tako motorni promet (ceste), kot tudi peš promet (obstoječe in predvidene peš poti). Zaradi celovitega sistema peš poti in kolesarskih poti vzdolž reke Kamniške Bistrice je na zahodnem robu v vplivnem območju predlagana trasa, ki je neposredno povezana s samim območjem urejanja, prav tako pa tudi s širšim prostorom. Vizualno bo predvideni poseg kvalitetno dopolnjeval veduto na obrobje obstoječega naselja na nasprotnem bregu reke Kamniške Bistrice.
Posredni vplivi bodo na širše območje vodnogospodarskih ureditev, ki dolgoročno rešujejo tudi poplavno ogroženost obstoječih objektov. Z zeleno cezuro bo območje OPPN ločeno od obvoznice.

(1) A - območje oskrbovanih stanovanj v večstanovanjski gradnji in v individualnih vrstnih objektih
Pri načrtovanju se upošteva Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (Uradni list RS, št. 110/04, 81/09) oziroma v času načrtovanja veljavne predpise s tega področja.
Objekt - vrstna hiša mora izkoriščati ugodno orientacijo V-Z, zato morajo biti bivalni prostori praviloma umeščeni v zahodni del objekta, spalni pa na vzhodni del, pri čemer se omogoča fleksibilno razporejanje bivalnega okolja brez prečne nosilne konstrukcije ki bi prečno na objekt opredeljevala prostore. Streha objekta je enokapnica, padajoča proti severu. Naravna osvetlitev se lahko omogoči v sklopu strehe ali fasade. V sklopu območja vrstnih hišic so trije objekti vila blok, ki so prilagojeni orientaciji S-J in se v prvi vrsti izogibajo izključni orientiranosti bivalnih enot na sever. Zato se na sever umešča vhod z vsemi servisnimi površinami in skupnimi prostori za stanovalce. Stanovanja so z bivalnimi prostori usmerja na jug, spalnimi prostori na sever, sanitarni prostori pa so brez naravne osvetlitve v jedru objekta. Zaradi gradnje prilagojene standardom požarne varnosti so stranske fasade, ki so v bližnjem stiku s sosednjimi objekti, prebite le v omejenem obsegu.
(2) B - območje oskrbovanih stanovanj v večstanovanjski gradnji
Predvidena je gradnja enega večstanovanjskega objekta z oskrbovanimi stanovanji z urejenim skupnim dovozom in parkirnimi mesti. Objekt je optimalno orientiran vzhod-zahod. Stanovanja so z bivalnimi prostori usmerja na vzhod, spalnimi prostori na zahod, sanitarni prostori pa so brez naravne osvetlitve v jedru objekta. Streha je predvidena ravna, možna je ozelenitev. Na vzhodu je urejeno skupno zeleno dvorišče, ki ga lahko vzdržujejo prebivalci objekta.
(3) C - območje doma za starejše občane
V sklopu stanovanjskega naselja je predvidena gradnja doma starejših občanov, doma koncipiranega v smislu »stanovanjske hiše za ljudi, ki potrebujejo nego« za maksimalno 150 stanovalcev. Objekt je deljen v dva sklopa, od katerih je južni sklop višine P+2, severni pa P+3. Bruto etažna površina znaša 7004 m2. Streha je predvidena ravna, možna je ozelenitev.
(4) D - območje negovalne bolnice
Negovalna bolnica je idejno zasnovana kot bolnica za neakutno oskrbo predvsem starostnikov. Bolnišnični del je v grobem členjen na oddelek splošne ambulantne oskrbe, diagnostični oddelek, manjši oddelek urgentne obravnave, oddelek navadne in intenzivne oskrbe in oddelek fizioterapije in rehabilitacije. V ločenem objektu, ki je z bolnišnico povezan s širokim mostovžem v prvem nadstropju, so umeščeni programi uprav (tako bolnice kot doma starejših občanov), diagnostični laboratorij in v primeru prostorske možnosti še prostori zasebnih ambulant. Bolnišnica je podkletena, v kleti je garažna hiša, povezana z obema krakoma objekta, hkrati pa je v kleti umeščen še ves servisni program bolnišnice.
(5) E - območje gozda
Osrednje gozdne površine imajo zelo pomembno rekreacijsko in varovalno funkcijo (bariera proti obvozni cesti). Zaradi obstoječe planske rabe prostora - gozd, se situacija v tem območju ne spreminja, razen v tistih delih, ki neposredno pogojujejo realizacijo pozidave (nasutja, oporni zidovi). Dovoljena je ureditev vodotoka, ureditev poti in postavitev urbane opreme s pridobitvijo pravice graditi na zemljišču.
(6) F - območje dostopne ceste s protipoplavno ureditvijo
Za gradnjo naselja je potrebna najprej izgradnja protipoplavnega nasipa, ki omejuje novo naselje s strani reke Kamniške Bistrice. Na podlagi tega izhodišča je oblikovana glavna dovozna cesta na celotnem območju soseske, ki se na zahodnem delu niveletno spusti na obstoječi teren, ter se proti vzhodu ponovno dvigne na predvideno niveleto. Zaradi značaja naselja je v naselju cesta opremljena z obojestranskimi parkirnimi mesti.

(1) A - območje oskrbovanih stanovanj v večstanovanjski gradnji in v individualnih vrstnih objektih
Hiša je zasnovana v dveh variantnih rešitvah. Manjša pritlična je namenjena bivanju dveh oseb, z možnostjo dveh ločenih spalnih prostorov, večja, ki nad pritličjem vsebuje še široko galerijo, pa omogoča udobno bivanje trem osebam.
Predvideni sklop vrstnih hišic je opremljen z urejenim skupnim dovozom in parkirnimi mesti. Pritlične hišice so nepodkletene, zunanjih dimenzij približno 6.80 m x 13.00 m. Brutto tlorisna površina objekta znaša 75.00 m2. Oskrbovano stanovanje, v objektu omogoča bivanje 2 osebam v 2-sobnem stanovanju (vetrolov, hodnik - garderoba, sanitarije, bivalni prostor s kuhinjo in spalnica). Podstrešje je neizkoriščeno.
Dvoetažne hišice so prav tako nepodkletene, zunanjih dimenzij približno 6,80 m x 12,00 m. Brutto tlorisna površina objekta znaša 136.00 m2. Oskrbovano stanovanje, projektirano v tem objektu, omogoča bivanje 3 osebam.
Večstanovanjski objekti z oskrbovanimi stanovanji so predvideni kot vila bloki, izvedeni s pritličjem in dvema nadstropjema, skrajnih zunanjih dimenzij približno 21.00 m x 13.50 m, členjenega tlorisa. Streha je ravna, možna je ureditev zelene strehe. Brutto tlorisna površina objekta znaša 807.00 m2. V etaži so lahko štiri stanovanja, dostopna s stopnišča in z dvigalom s površino kabine najmanj 1.10 m x 2.10 m. Oskrbovana stanovanja, projektirana v objektu, so si različna in zasnova omogoča združevanje ali razdruževanje stanovanj.
Pri načrtovanju se mora upoštevati Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (Uradni list RS, št. 110/04, 81/09) oziroma v času načrtovanja veljavne predpise s tega področja.
(2) B - območje oskrbovanih stanovanj v večstanovanjski gradnji
Večstanovanjski objekt z oskrbovanimi stanovanji je predviden kot vila blok, izveden s pritličjem in dvema nadstropjema, skrajnih zunanjih dimenzij približno 21.00 m x 13.50 m, členjenega tlorisa. Brutto tlorisna površina objekta znaša 807.00 m2. V etaži so lahko štiri stanovanja, dostopna s stopnišča in z dvigalom s površino kabine najmanj 1.10 m x 2.10 m. Oskrbovana stanovanja, projektirana v objektu so si različna in zasnova omogoča združevanje ali razdruževanje stanovanj.
Stanovanje oziroma objekt mora biti projektirano v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o zagotavljanju pogojev za njihovo obratovanje (Uradni list RS, št. 110/04, 81/09) in s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03, 77/09) oziroma v času načrtovanja veljavne predpise s tega področja.
(3) C - Dom za starejše občane
Pri projektiranju objeta je treba upoštevati Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 67/06) in Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03, 77/09) oziroma v času načrtovanja veljavne predpise s tega področja.
Predvidena je gradnja doma starejših občanov s kletjo, pritličjem in 2 nadstropjema členjenega tlorisa. Izvede se podzemna povezava med domom in negovalno bolnišnico. Brutto tlorisna površina objekta znaša maksimalno 6500.00 m2. V vhodnem delu stavbe je recepcija s kavarno in osrednja komunikacijska povezava s posameznimi funkcionalnimi enotami (uprava in bivalno stanovanjske skupine). Uprava je locirana na vidnem mestu poleg vhoda. Vhodna avla je zasnovana kot osrednja komunikacijska povezava z vsemi ostalimi trakti celotne stavbe. Na levi strani je vhod za skupino dementnih, na desni pa do skupnih prostorov. Stanovalci bodo nameščeni v:
- štirih stanovanjskih skupinah (4 x 15 stanovalcev) za osebe, ki potrebujejo različne oblike oskrbe in nege ter so ob sprejemu gibalno neovirane ali delno ovirane. Vsaka skupina je avtonomna in vse aktivnosti (prehranjevanje, koriščenje čajne kuhinje, delovne aktivnosti, družabništvo) se odvijajo na nivoju posamezne skupine. Število sob v eni skupini: 7 x 1-p, 4 x 2-p.
- eni hišni skupnosti (1 x 12 stanovalcev) za osebe z demenco. Skupina je avtonomna, osebje pa je usposobljeno za delo z osebami z demenco. Število sob v skupini: 12 x 1-p.
- dveh stanovanjskih skupinah za stanovalce, ki potrebujejo največ nege in paliativno nego (2 x 20 stanovalcev). Poudarek bo na 24-urnem izvajanju oskrbe in nege ter dodatnih zdravstvenih storitvah. Število sob v eni skupini: 4x1-p, 8x2-p.
Razporeditev sob in število oskrbovancev na sobo je lahko različno, mora pa biti skladno s predpisi na tem področju.
Skupna zmogljivost doma znaša 150 oseb (postelj). Skupni prostori (kuhinja, pralnica, skladišča, shrambe, kurilnica, garderobe za zaposlene, mrliški prostor) so locirani v kleti. Prostori, kjer je predvidena tudi zunanja dejavnost (frizerski salon, fizioterapija …), imajo možnost lastnega zunanjega dostopa in so locirani na vidnem mestu v objektu, z navezavo na trg. Sobe so nanizane okoli centralnega dela vsake skupine, kjer je kuhinja z jedilnico in dnevnim prostorom ter ostalimi skupnimi prostori (sestrska soba, shramba, kopalnica ipd.). Poleg dnevne oskrbe in nege ter uprave bodo zaposleni delovali še v ambulanti, fizioterapiji, frizerskem salonu s pedikuro. Omenjeni prostori morajo biti razporejeni tako, da je možen neposreden dostop tudi zunanjim obiskovalcem. Predvidene so večje zunanje površine za stanovanjske skupine. Vsi prostori, v katerih bodo bivali stanovalci z demenco, morajo biti v nivoju terena. Njihove sobe morajo imeti lasten izhod na vrt. Vrt je ograjen za vsako posamezno skupino posebej in tako stanovalci lahko uporabljajo enakovredno svoj dom in vrt. Vrt mora biti oblikovan kot krožna pot, da se stanovalci lahko vračajo na izhodišče.
Dovoz do objekta je urejen z ulice. Ob ulici so parkirni prostori - ca. 25 parkirnih mest.
(4) D - območje negovalne bolnice
V sklopu stanovanjskega naselja je predvidena gradnja negovalne bolnišnice, ki zajema celovito dejavnost neakutne obravnave bolnikov.
Predvidena je gradnja negovalne bolnišnice s kletjo, pritličjem in 2 nadstropjema. Izvede se podzemna povezava med negovalno bolnišnico in domom. Brutto tlorisna površina objekta znaša maksimalno 8316.00 m2. Objekt je sestavljen iz več krakov, ki jih povezujejo vezni členi. Tako dobimo dva sklopa. V prvem se nahaja dejavnost zdravstvene nege in institucionalnega varstva, v drugem pa so prostori za spremljajoče dejavnosti, ki so locirani na vzhodni strani, tako da zaščitijo prostore z bolniki pred hrupom iz obvoznice. V veznih členih stavbe je recepcija s kavarno, spremljevalnimi programi in osrednja komunikacijska povezava s posameznimi funkcionalnimi enotami (uprava, negovalni oddelki, sprejemni prostori, izobraževalni sklop, ordinacije …). Uprava je locirana na vidnem mestu poleg vhoda. Zgradba ima glavni vhod, gospodarski vhod in izhod iz sobe za umrle.
V negovalni bolnišnici bo možno sprejeti 140 bolnikov. Bolniki bodo razvrščeni po etažah glede na stopnjo zahtevnosti zdravstvene nege.

(1) Krajinske ureditve morajo služiti predvsem za kvalitetno oblikovanje prostora vodnogospodarskih ureditev in celovitosti sistema odprtih površin v celoti. Na dvignjenem platoju je predvidena intenzivna parkovna ureditev s sistemom drevoredov in pešpoti, ki so neposredno navezani na rekreacijski prostor s peš potmi in kolesarsko stezo na spodnjem nivoju ob reki Kamniški Bistrici, ki se ohranja čim bolj prvobiten. Zaradi zmanjševanja vizualnega vpliva gradnje opornega zidu je ta predviden v obliki, ko se del višine premošča z vidnim opornim zidom, polovica premoščene površine pa je urejena z brežino, ki se jo rekultivira z avtohtono obvodno vegetacijo.
Okolica objektov se uredi v skladu s potrebami prebivalcev. Obvezno je potrebno zagotoviti dostop in dovoz, dostavo, parkiranje za zaposlene in za obiskovalce ter omogočiti intervenco.
Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urejene, posebno ob javni cesti in poteh za sprehajalce. Za zagotavljanje potrebnih odmikov predvidenega drevja od komunalnih vodov, se le-ti lahko sadijo v betonske cevi, z usmejanjem korenin, tako da so v tem primeru lahko odmiki 3 m od osi komunalnega voda, z izjemo javne razsvetljave, ki lahko poteka tudi bližje. Diferenciacija zelenih površin obravnava tako individualne vrtove ob vrstnih objektih, vrtne - dvoriščne objekte večstanovanjskih objektov, vrtne površine zaprtega tipa ob domu starejših, interne dvoriščne površine ob negovalni bolnici in parkovne površine odprtega tipa.
Sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje mora biti načrt krajinske arhitekture. Za vse površine je potrebno določiti vzdrževalca.
(2) Gradnja pomožnih objektov, ki niso navedeni v tekstualnem ali prikazani v grafičnem delu ni dovoljena. Dovoljena je le gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture, ograj in postavitev urbane opreme.
Postavitev ograj na parcelno mejo je možna ob soglasju obeh lastnikov, sicer pa ob upoštevanju predpisov, ki urejajo graditev pomožnih objektov.

(1) V območju urejanja se nahaja ena prometnica z enim uvozom in izvozom na obvoznico. V neposredni bližini negovalne bolnice je predviden urgentni izvoz na obvoznico, ki je za ostali promet zaprt z zaporo.
(2) Vse javne površine za pešce, v območju urejanja, morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi, morajo ustrezati veljavnim normativom. Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo. Invalidom ne sme biti ovirano gibanje po prometnih površinah. Hodniki za pešce morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike. Dovozne poti do stavb in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene in odvodnjavane.
(3) Potrebno je zagotoviti ustrezne in zadostne parkirne površine, za potrebe vrstnih objektov, vila blokov, doma za starejše ter negovalne bolnice. Zaradi izpušnih plinov je potrebno zagotoviti ustrezno oddaljenost parkirnih mest od stanovanjskih in drugih stavb, kjer se zadržujejo ljudje.
(4) Kanalizacija, vodovodi, plinovodi, telefonski in drugi vodi ter naprave se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določen s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa. Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo prometnic predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi ceste, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju obravnavane prometnice.
(5) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob občinski cesti določen varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnje in rekonstrukcije gradbenih stavb in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljene le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste in v skladu s tem odlokom.
(6) Pri načrtovanju nove navezave na državno cestno omrežje je potrebno upoštevati interna navodila DRSC (oktober 2001). Za priključevanje obravnavane planske celote je potrebno na osnovi predhodno pridobljenih projektnih pogojev Direkcije RS za ceste izdelati poseben projekt PGD, PZI ter nanj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste skladno z Zakonom o graditvi objektov.

(1) Območje urejanja se prometno napaja preko cestnega priključka na R1-225/1359, km 1.000. Za zagotavljanje ustrezne ravni prometne varnosti je potrebna izvedba razširitve vozišča regionalne ceste za izvedbo pasu za zavijanje v levo z naslednjimi geometrijskimi elementi:

vozni pas                            2 x 3.25 m     = 6.50 m
robni pas                            2 x 0.25 m     = 0.50 m
bankina                              2 x 1.25 m     = 2.50 m
-------------------------------------------------------------
skupaj                                              = 9.50 m
 
pas za leve zavijalce:                                3.25 m
-------------------------------------------------------------
skupaj                                              =12.75 m
dolžina prehodnega dela:            L(Z) = 70 m
dolžina čakalnega dela:            L(A) = 24 m.

V km 1.210 je predvidena izvedba urgentnega priključka za obravnavano območje. Uporaba priključka je s prometno signalizacijo dovoljena le za intervencijska vozila, uporaba nepooblaščenim vozilom pa bo preprečena tudi z zapornico.
(2) Notranje cestno omrežje
Za zagotavljanje dostopa do predvidenih objektov je predvidena izgradnja notranje dovozne ceste z naslednjim prečnim prerezom:

vozni pas                            2 x 3.00 m     = 6.00 m
niša za vzdolžno parkiranje          2 x 2.50 m     = 5.00 m
hodnik za pešce                      2 x 1.50 m     = 3.00 m
--------------------------------------------------------------
skupaj                                              =14.00 m

V majhnih krivinah je upoštevana dodatna površina, ki je potrebna za srečanje kamiona in osebnega avtomobila.
V primerih, kjer je hodnik za pešce predviden tik ob vozišču dovozne ceste, znaša njegova širina minimalno 1.70 m (0.50 m varnostna širina + 1.20 m širina površine za uporabo invalidskega vozička).
(3) Trasirni elementi
Horizontalni radij znaša od R=15 m do R=580 m, na začetku pa cesta poteka v ca. 170 m dogi premi. Iz tega razloga in zaradi prisotnosti motorno oviranih oseb je v območju urejanja potrebno izvesti ukrepe za umirjanje prometa.
Na mestih pričakovanega koncentriranega prehajanja vozišča se izvedejo trapezne ploščadi s prehodi za pešce, ki bodo imele tudi učinek umirjanja prometa. Poleg omenjenih ploščadi je za doseganje zadovoljivega učinka na vozno hitrost potrebna še izvedba grbine za umirjanje prometa v km 0.640.
Niveletni potek ceste je pogojen z višinsko postavitvijo objektov in zahtevami protipoplavne zaščite. Tako se na zahodnem delu območja cesta spusti na obstoječo niveleto. Minimalna kota dovozne ceste znaša 355.76 (v območju profila P6), maksimalna pa 359.1 (profil P12). Vzdolžni naklon ceste je med 0.5% in 1.5%, zaokrožitve so zaokrožene z radijem r=2000 m.
Prečni sklon ceste je prilagojen horizontalnim geometrijskim elementom in znaša med 2.5% in 5.0%.
(4) Mirujoči promet
Na območju ureditve je predvidena ureditev 190 nepokritih parkirnih mest, 8 garaž in garažne hiše pod domom starejših občanov in pod negovalno bolnico. Slednja je namenjena predvsem zaposlenim, višek kapacitet pa tudi obiskovalcem. 12 PM (5%) od zgoraj omenjenih je namenjenih invalidom.
Večinoma je predvidena označitev mesta za pravokotno parkiranje, vzdolž dovozne ceste pa je predvidena izvedba obojestranske niše za vzdolžno pakiranje, ki jo mestoma prekine otok za zasaditev drevesa. Parkira niša je prekinjena tudi v območju prehodov za pešce.
(5) Peš promet in kolesarski promet
Za pešce so v območju OPPN predvidene površine vzdolž notranje dovozne ceste, predvidene pa so tudi pešpoti na območju zelenih površin. Vse površine za pešce omogočajo srečanje dveh pešcev in so prevozne za invalidski voziček.
Preko dovozne ceste je predvidena označitev 5-ih prehodov za pešce, v območju katerih so predvidene ploščadi trapezne oblike (ukrep za umirjanje prometa), zato pešci lahko prečkajo vozišče v nivoju pločnika. Na vseh prekinitvah pločnikov je potrebna izvedba invalidskih klančin.
Kolesarski promet na tangiranem območju poteka po vozišču notranje dovozne ceste. Severno in zahodno od predvidenega območja je po območju obstoječega kolovoza predvidena izvedba kolesarske poti širine 2.50 m. Povezava med območjem urejanja in omenjeno kolesarsko potjo ob Kamniški Bistrici bo urejena na severnem in južnem delu tangiranega območja.

Gradnja v obravnavanem območju določa prestavitve, zamenjave in zaščite več komunalnih in energetskih objektov, naprav in vodov. Načrtovanje, projektiranje in izvedba komunalnih in energetskih objektov, naprav in vodov mora biti usklajeno z zahtevami, smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora in upravljavci.

(1) Izvesti je potrebno dograditev javnega vodovodnega omrežja skladno s pogoji upravljavca, ki se bo priključilo na obstoječ javni vodovod PVC DN 225, ki v severozahodnem delu prečka predvideno ureditveno območje.
Na omenjenem področju je potrebno v cestnem telesu izvesti krožno zanko DN 250. Izvesti je potrebno priključek vsakega posameznega objekta na sekundarni vod, kjer ima vsak objekt svoje odjemno mesto.
Primarno in sekundarno omrežje se projektira iz nodularne litine (NL) in znotraj zazidalnega območja poteka v javnih površinah (cest, hodnikov za pešce, kolesarskih stez).
Priključki posameznih objektov se izvedejo preko vodomernega jaška. Do maksimalnega premera DN50 mm se priključek naredi iz poliestrskih PE-LD ali PE-HD cevi.
Upoštevati se morajo vsi, z zakonom določeni, vertikalni in horizontalni odmiki podzemnih komunalnih vodov od vodovoda. Križanja podzemnih komunalnih vodov z vodovodom večjih od vključno DN 90 se mora obvezno obdelati s projektom. Zunanja ureditev mora biti na predvideni trasi vodovoda urejena tako, da je dostop do omrežja v primeru okvare ali drugih vzdrževalnih del neoviran in mogoč ob vsakem času.
Za sanitarno vodo se lahko uporablja voda s strešin, dovoljena je postavitev podzemnih zbiralnikov v okviru funkcionalnih površin.
(2) Pri dimenzioniranju cevovoda je predvidena maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode. Poleg porabe vode za sanitarne namene je pri dimenzioniranju cevovoda upoštevana potreba požarnega varstva, kar znese 10 l/s vode in minimalna dimenzija zunanjih vodov NL - DN 100 na katere so priključeni tudi nadzemni hidranti DN 80. Za kompleks se upošteva en požar istočasno. Pri projektiranju mora biti upoštevan »Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo« (Uradni list RS, št. 30/91).
Globine vkopa cevi so min. 1,2 m od dokončno urejenega terena do temena cevi. Upoštevati se morajo zakonsko določeni vertikalni in horizontalni odmiki podzemnih vodov od vodovoda.
(3) Zaradi optimalnega izkoriščanja naravnih virov, je za namen ogrevanja ali hlajenja objektov ali vodovodnega sistema dovoljeno izvesti alternativne oblike za ta namen, kot so sončni kolektorji, toplotne črpalke in podobno.

(1) Zaradi obremenjenosti srednjenapetostnega (SN) omrežja na širšem obravnavanem območju je predvidena vključitev nove TP, namenjene oskrbi območja urejanja OPPN. Priključitev predvidenih objektov na obstoječi sistem je dovoljena do zapolnitve prostih kapacitet v omenjenem elektroenergetskem omrežju oziroma po izgradnji ustreznih ojačitev v obliki novih izvodov iz RTP 110/20 kV Kamnik do obstoječega SN omrežja na odseku med TP 20/0,4 kV Svit in TP 20/0,4 kV Ljubljanska.
Natančnejši opis SN in NN vodov je vsebovan v IDP transformatorske postaje, SN in NN omrežja, ki ga je izdelalo podjetje Elektro Ljubljana d.d., št. nač. ELR3-029/09T, november 2009.
(2) Opremljanje območja z javno razsvetljavo se rešuje sistemsko; omrežje sedaj ni zgrajeno, zato se določa izdelava novega projekta. Vse ceste, peš poti in parkirišča na celotnem območju morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da bo zagotovljen ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa. Za napajanje razsvetljave je potrebno predvideti novo odjemno mesto. Pri načrtovanju se morajo upoštevati mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja, zato se morajo predvideti okolju prijazne svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%. Vsa instalacija v cestnem svetu mora biti v zaščitnih ceveh.
Celotno območje se mora opremiti s tipskimi enotnimi drogovi in svetilkami, ki jih določita upravljavec in projektant glede na obstoječe omrežje.
(3) Vsi objekti morajo biti opremljeni z interno zunanjo razsvetljavo, ki mora biti v skladu z javno razsvetljavo na tem območju.
(4) Upoštevani morajo biti vsi z zakonom določeni vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih komunalnih vodov.
(5) Novogradnje je možno priključevati tudi na alternativne vire električne energije skladno z zakoni, ki urejajo to področje.

(1) Celotno področje OPPN mora imeti urejeno ustrezno odvodnjavanje meteorne in fekalne vode v ločenem sistemu kanalizacije.
(2) Pri projektiranju dograditve kanalizacijskega sistema se mora upoštevati izgradnja celotnega novega sistema v ločenem sistemu, ki bo preko kolektorja speljan v Centralno čistilno napravo Kamnik - Domžale d.o.o., in projekt Generalna rešitev kanalizacijskega sistema Kamnik številka projekta: 43-085-00-99, izdelano v novembru 2000, ki ga je izdelala družba Hidroinženiring d.o.o., Ljubljana.
(3) Vse odpadne vode je treba pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo pogojem za priključitev v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
(4) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin mora biti urejeno na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali po možnosti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. Meteorna kanalizacija ne sme biti speljana v fekalno kanalizacijo.
(5) Za potrebe odvajanja zalednih voda je obvezno izvesti odvodni jarek, ki bo potekal vzdolž obvozne ceste na vzhodu in na južnem delu območja, z iztokom v Kamniško Bistrico, kot je prikazano v grafičnem delu. Izvedba odvodnega jarka je sestavni del komunalnega opremljanja območja in mora biti po izvedbi redno vzdrževan s strani izbranega izvajalca komunalnih storitev.
(6) Vsi objekti morajo biti od kanalizacije oddaljeni minimalno 5,00 m in na podlagi 45. člena Odloka o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v Občini Kamnik je prepovedano v varstvenem pasu 5,00 m od osi kanalizacije nasaditev drevesnih vrst, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in širino, zaradi česar lahko povzročijo okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja.

(1) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah oziroma poteh).
(2) Pred pričetkom kakršnihkoli posegov na predvidenem območju pozidave je potrebno izvesti vse ukrepe za ohranitev poplavne varnosti širšega območja, in sicer zadrževalnik na desnem bregu Kamniške Bistrice ter znižanje in ureditev terase na levem bregu Kamniške Bistrice na višini od 355,50 do 356,19 m n.v.m, v skladu s podanimi izhodišči v Hidrološko-hidravlični analizi in idejni zasnovi vodnogospodarskih ureditev na vplivnem območju načrtovane gradnje na območju OPPN B16 Kamniška Bistrica-del, št. 864-FR/09, Inženiring za vode d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, marec 2009 in maj 2010.
(3) Pri načrtovanju in gradnji objektov, ki se nahajajo znotraj vodovarstvenih območij je potrebno upoštevati vse pogoje iz Odloka o varovanju virov pitne vode, ki velja za posamezno območje. Za posege na teh območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje, v skladu z Zakonom o vodah, ki ureja to področje.

(1) Telekomunikacijsko omrežje v območju urejanja ni izvedeno in se mora povezati s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli ter se priključiti na TC Kamnik - Center.
(2) Določa se zemeljski razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja. Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti, skladno s predhodno izdelano projektno dokumentacijo. Za zadovoljivo število priključkov se določa izgradnja novega sistema kabelskega telefonskega omrežja z navezavo na obstoječo TC s potekom v trasi javne ceste.
(3) Izdelovalec projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja mora pri izdelavi le-teh upoštevati:
- 35. in 40. člen Zakona o graditvi objektov ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03, 45/04, 47/04, 126/07 in 108/09),
- 75. in 83. člen Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom (Uradni list RS, št. 43/04, 129/06, 110/09),
- Pravilnik o delu komisije za pregled projektne dokumentacije (Uradno glasilo Telekoma Slovenije, številka: 372004).

(1) Obravnavano območje ima delno že izvedene zemeljske povezave kabelskega komunikacijskega sistema Kamnik.
(2) Za novo predvidene stavbe se določa priključitev na obstoječi kabelsko komunikacijski sistem z izvedbo podzemnih razvodov. Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh v predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih komunalnih vodov. Načeloma trase kablovoda potekajo izven vozišča cest, z odmikom 2,0 m od roba asfaltne ceste, oziroma v hodnikih za pešce javnih cest. Navezava projektiranega KKS omrežja na obstoječe KKS omrežje se izvede ob povezovalni cesti B31 - Povezovalka.

(1) Predvidena je dograditev plinovodnega omrežja skladno s pogoji upravljavca. Severno od območja ureditvenega načrta poteka obstoječ plinovod (p=100 mbar), na katerega se priključi novozgrajeni plinovod za predvideno ureditveno območje.
(2) Izvede se nov plinovod v koridorju komunalnih vodov, ki se nato ob internih cestah razdeli tako, da so preko priključnih plinovodov na omrežje priključeni vsi objekti na območju OPPN.
(3) Pri projektiranju oziroma izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati obstoječe že zgrajene komunalne naprave in napeljave, tako da je križanje oziroma vzporedni vod izveden po zahtevah tehničnih predpisov in normativov. Poleg tega se morajo predvideti ustrezni ukrepi za zagotavljanje nemotenega vzdrževanja plinovoda in varnost pri obratovanju plinovoda.
(4) Investitor plinovodnega omrežja do območja B16 Kamniška Bistrica - del bo sistemski operater distribucijskega omrežja na osnovi sklenjenih pogodb s končnimi odjemalci o priključitvi na distribucijsko omrežje.
(5) Način priključevanja novo predvidenih objektov se izvede po postopku in na način, kot to določajo vsakokrat veljavni Splošni pogoji za dobavo in odjem in Sistemska obratovalna navodila.
(6) Investitorje načrtovanih objektov bremenijo tudi morebitni nesorazmerni stroški priključitve na distribucijsko plinovodno omrežje.

(1) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Sočasno se dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja.
(2) Posamezni investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb, dolžan, da na podlagi izdelanega programa opremljanja zemljišč zgradi, prestavi, zamenja oziroma zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne funkcionalne celote.

(1) Izvajanje posegov v območju urejanja bo glede na obseg načrtovanih posegov imelo vpliv na konfiguracijo terena ter ureditve zemeljskih mas. Zato je potrebno upoštevati s tem odlokom določene rešitve in ukrepe za varstvo tal.
(2) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Z gradnjo spremljajoče gospodarske javne infrastrukture, razen nujnih povezav, se ne sme posegati izven območja urejanja. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Tovorna vozila med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na gozdnih in travniških površinah na robovih območja. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Odvečni odkopni gradbeni material je prepovedano odlagati v sosednja gozdna in kmetijska območja. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(3) Vse ureditve znotraj območja urejanja, ki se načrtujejo ob reki, morajo upoštevati ohranjanje obvodne vegetacije in bregov. Neposredni posegi v brežine vodotoka so prepovedani. Pri novih zasaditvah v sklopu zunanje ureditve območja naj bo upoštevan izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
(4) Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili pravilnika, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah.
(5) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je treba upoštevati določila poglavja obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev.

(1) Na območju OPPN se morajo upoštevati določila uredbe, ki določa mejne vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Obratovanje gradbišča in mehanizacije mora biti v skladu s tehničnimi predpisi. Med uporabo ocenjena raven emisije hrupa pri viru ne sme presegati maksimalne dopustne ravni hrupa. Hrupna gradbena dela lahko potekajo le v dnevnem času med 7.-18. uro.
(3) Pri novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupno zaščito (namestitev protihrupne rešetke).
(4) Na fasadah hrupu izpostavljenih objektov najbližje ceste je potrebno predvideti ustrezne pasivne protihrupne ukrepe. Ti ukrepi vključujejo uporabo protihrupnih gradbenih materialov za izvedbo fasad in protihrupnih oken.

(1) Območje se nahaja v vodovarstvenem pasu podtalnice. V skladu z zakonom, ki ureja področje voda so na vodovarstvenih območjih prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. Upoštevati je potrebno tudi ukrepe za varovanje podtalnice (3. varstveni pas z blagim režimom varovanja) po odloku, ki varuje podtalnico Domžalsko-Mengeškega polja na območju Občine Kamnik.
(2) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem vod, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano.
(3) Območje je ogroženo z redkejšimi poplavami. Na širšem območju ni visokih pregrad, zato ne obstaja nevarnost porušitve. Na poplavnem območju so v skladu z zakonom, ki ureja področje voda, prepovedane dejavnosti in posegi, ki imajo ob poplavi lahko škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Pri projektiranju je potrebno predvideti vse morebitne ukrepe za odpravo negativnih posledic gradnje na poplavno ogroženem območju. Vsem novo predvidenim objektom mora biti zagotovljena poplavna varnost pred visokimi vodami s povratno dobo 500 let z upoštevanjem varnostne višine 50 cm, pri tem pa ne sme biti poslabšana poplavna varnost območja in ne sme priti do škodljivih vplivov na vode in vodni režim. V primeru obravnavanega območja je nevarnost preliva iz južnega dela, zato so potrebni posegi na nasprotni strani reke Kamniške Bistrice za zadrževalnik in razlivno območje skladno s hidrološkim poročilom.
V celoti je potrebno upoštevati strokovne podlage:
- Hidrološko-hidravlična analiza in idejna zasnova vodnogospodarskih ureditev na vplivnem območju načrtovane gradnje na območju OPN B16 Kamniška Bistrica-del (izdelala družba IZVO d.o.o., 864-FR/09) v sklopu katere je predvideno znižanje ravnice ob levi brežini Kamniške Bistrice na odseku od Stolovega jezu do leve krivine (gledano v smeri toka) nad Stolovim jezom. Ukrep je načrtovan z namenom znižanja gladin na območju tik nad Stolovim jezom in posledično zmanjšanje poplavne ogroženosti območja zahodno (desno) od Mlinščice. Kot izravnalni ukrep je predvideno dodatno aktiviranje poplavnega območja med reko Kamniško Bistrico in Mlinščico pod novo povezovalno cesto, ki predstavlja po OPN obvodni in vodni prostor ter parkovne in rekreacijske površine v sklopu območja urejanja B16 Kamniška Bistrica-del.
- PGD: Sanacija Kamniške Bistrice, Odsek od Volčjega Potoka do Kamnika, ki ga je po naročilu MOP, izdelala družba Vodnogospodarski biro d.o.o., Maribor (številka projekta: 3010/08-NS, izdelano v avgustu 2008).
- Elaborat: Skladnost predlaganih ureditev Kamniške Bistrice v sklopu OPPN B16 Kamniška Bistrica s predlaganimi ureditvami Kamniške Bistrice v sklopu PGD Sanacija Kamniške Bistrice, Odsek od Volčjega Potoka do Kamnika (izdelala družba IZVO d.o.o., 864-2-FR/10).
(4) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti v skladu z zakonom, ki ureja področje voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana. Vse padavinske odpadne vode s ceste, parkirišč in manipulacijskih površin morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvideva uredba, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5) V primeru, da ponikanje padavinskih voda z urbanih površin ni možno, kar je potrebno dokazati, je padavinske vode možno speljati v površinske vodotoke, pred tem pa je potrebno analizirati njihovo pretočno sposobnost. Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer, kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave, pri tem pa je potrebno vključiti vse novo predvidene zazidane površine za celotno območje in površine, ki gravitirajo na to območje. Upoštevati je potrebno odtočne količine padavinskih ter zalednih odpadnih voda in vpliv teh dodatnih količin na poplavno varnost.
(6) V primeru odvajanja padavinskih voda z urbanih površin v površinske vodotoke je potrebno analizirati pretočno sposobnost obstoječih odvodnikov. Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave, pri čemer je potrebno vključiti vse novo predvidene zazidalne površine za celotno območje in površine, ki gravitirajo na to območje. Upoštevati je treba odtočne količine padavinskih ter zalednih odpadnih voda in vpliv teh dodatnih količin na poplavno varnost dolvodno.
(7) Vsi morebitni iztoki v vodotok morajo biti urejeni z iztočnimi glavami, oblikovanimi v naklonu brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno (tako po obsegu, kakor tudi po načinu) protierozijsko zaščito struge v območju iztoka.
(8) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti usklajeno z zakonom, ki ureja področje voda in predpisi s področja varstva okolja, uredbo, ki ureja snovi in toploto pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, uredbo, ki ureja emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, uredbo, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, uredbo, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav in pravilnikom, ki določa ustrezno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ter veljavnimi predpisi, ki urejajo odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz objektov in naprav.
(9) Kanalizacija mora biti projektirana v ločenem sistemu. Odvajanje padavinskih odpadnih voda iz asfaltiranih manipulativnih površin oziroma dvorišča je nujno projektirati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj.
(10) Vse komunalne odpadne vode morajo biti odvajane v kanalizacijske odvodne sisteme, ki morajo poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike.
(11) Gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega 15 m od meje vodnega zemljišča se izvaja skladno z zakonom, ki ureja področje voda. Kot mejo vodnega zemljišča je potrebno šteti zgornje robove brežin vodotokov. Znotraj priobalnega zemljišča se zahteva tudi ohranitev obstoječe višine terena zaradi vsaj delne ohranitve poplavnega območja.
(12) Morebitni objekti komunalne in prometne infrastrukture, ki bi potekali vzporedno z vodotoki, morajo biti v takšni oddaljenosti od struge, da bo zagotovljena stabilnost brežin in struge ter da bo zagotovljena tudi varnost objektov - vodov v primeru poškodovanja vodotoka in vodnogospodarskih objektov zaradi visokih voda. Na odsekih, kjer trasa morebitne komunalne infrastrukture poteka po vodnem ali priobalnem zemljišču, je potrebno upoštevati tudi prometno obremenitev in predvideti ustrezno zaščito cevi za čas uporabe strojne mehanizacije za potrebe vodnogospodarske javne službe.

Med gradnjo in obratovanjem je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
- zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami;
- preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča;
- vlaženje sipkih materialov nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča in sprotno kultivirati območja večjih posegov.

(1) V strugo in obvodni svet tik ob strugi Kamniške Bistrice je prepovedano posegati (ohrani se 15-metrski pas).
(2) Na celotnem ureditvenem območju se ohranijo obstoječa drevesa in grmovnice, kjer je le-to mogoče. Na podlagi načrta krajinske arhitekture se izvede parkovna ureditev z avtohtonimi rastlinskimi in grmovnimi vrstami.
(3) Hrupna gradbena dela ter odstranjevanje (sečnja) dreves in grmovne vegetacije na ureditvenem območju je dovoljeno izvajati izven gnezditvenega obdobja večine vrste ptic (gnezditveno obdobje je med koncem februarja in avgustom).
(4) V obravnavanem območju ni evidentirane ali zavarovane kulturne dediščine, zato pridobitev kulturno varstvenega soglasja k PGD ni potrebna.

(1) Zaradi izgradnje objektov in prometnic se požarna varnost okolja ne sme bistveno poslabšati. Upoštevati je potrebno ukrepe varstva pred požarom, 22. člen Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 105/06 in 3/07 - uradno prečiščeno besedilo).
Obvezno je potrebno zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upošteva se Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91) ter 6., 7. ali 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07). Obvezno je potrebno zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. Upošteva se 3. člen Pravilnika o požarni varnosti (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
Obvezna je zagotovitev pogojev za varen umik ljudi ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila. Upošteva se 5. in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
V okviru varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
− intervencijske poti in površine,
− požarna voda in hidrantno omrežje,
− potrebni odmiki med objekti,
− poti za evakuacijo.
(2) Intervencijske poti in površine
Vsa zemljišča v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so v primeru požara dostopna po predvideni dostopni cesti F. Uvozi na posamezne funkcionalne enote morajo ustrezati širinam in radijem glede na SIST DIN 14090.
Funkcionalna enota A ima za intervencijo opredeljeno interno komunikacijo z omogočenimi intervencijami preko dostopnih poti. Do objektov v enoti B je intervencijska pot mogoča z dveh strani. Do objekta doma starejših občanov v enoti C je možna intervencija s treh strani, do objekta negovalne bolnice v enoti D, pa iz vseh štirih strani.
Vse ceste v ureditvenem območju morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. Javne ceste in tudi notranje ceste v funkcionalnih enotah morajo biti dovolj široke, da je na njih mogoče zagotoviti delovne površine.
V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za nove objekte na gradbenih parcelah v ureditvenem območju je treba zagotoviti utrjene intervencijske poti in dostope do stavb, če to zahtevajo požarni predpisi. Intervencijske poti in dostopi do stavb morajo biti široki najmanj 3 m s potrebnimi razširitvami v območju radijev. Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 t.
(3) Požarna voda in hidrantna mreža
V primeru požara se bo za gašenje uporabljala voda iz javnega vodovodnega omrežja, na katerega se bo navezovalo interno hidrantno omrežje. Vsaka funkcionalna enota mora zagotoviti nadzemno hidrantno omrežje na svoji funkcionalni enoti skladno s požarnimi predpisi. Če se v fazi projektiranja posamezne stavbe izkaže, da javno vodovodno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu s požarnimi predpisi. V primeru, da pretok in tlak vode ne zadoščata za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen s črpališčem ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(4) Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji za posamezno stavbo v ureditvenem območju v skladu s požarnimi predpisi.
Zunanje stene morajo biti zgrajene tako, da je onemogočen vertikalni prenos požara po zunanji strani stavbe, in horizontalni prenos požara zaradi toplotnega sevanja ali porušitve stavbe, kar lahko ogrozi sosedovo lastnino ali sosednjo stavbo, ali izhodne poti zunaj stavbe.
Če je razdalja katerega koli dela zunanje stene od nižje ležeče strehe manjša od 10 m v vertikalni smeri, oziroma 5 m v horizontalni smeri, se mora zaščititi streho ali zunanjo steno na naslednje načine:
- vgradnja sprinkler gasilnega sistema v požarni sektor pod streho,
- pas strehe v širini 5 m od zunanjega zidu mora imeti požarno odpornost najmanj RE 30, če je požarna obremenitev manjša od 800 MJ/m2,
- pas strehe v širini 5 m od zunanjega zidu mora imeti požarno odpornost najmanj RE 60, če je požarna obremenitev višja od 800 MJ/m2,
- zaščita zunanje stene se izvede tako, da ima stena 10 m nad streho požarno odpornost.
V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in prepreči širitev na sosednje zemljišče.
(5) Evakuacijske poti
V projektni dokumentaciji za posamezno stavbo je treba predvideti način varne evakuacije iz objektov na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija možna po sistemu javnih cest v ureditvenem območju. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.
(6) Obravnavana lokacija se nahaja v seizmičnem območju z intenziteto VIII. stopnje po lestvici MCS. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) oziroma veljavne predpise s tega področja.
Potrebno je izvesti ojačitev prve plošče ali gradnjo zaklonišč, kot to izhaja iz 68. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 - odločba US, 87/01 in 51/06) in celotno Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96).
V vseh novopredvidenih objektih s kletjo, se mora stropna konstrukcija nad kletjo graditi tako, da zdrži rušenje objektov nanjo. Zaklonišče, ki se ga mora zgraditi za negovalno bolnico, se gradi v sklopu objekta kot dvonamenski objekt. Zaklonišče osnovne zaščite mora zagotavljati zaščito pred nadpritiskom, ruševinami, radioaktivnimi padavinami, požari in učinki kemičnega orožja.
Investitor graditve objekta negovalne bolnice mora poskrbeti za revizijo projektne dokumentacije za zaklonišče.
(7) Območje se nahaja v vodovarstvenem pasu podtalnice. Vodnogospodarske ureditve so vezane na zaščitne ukrepe v primeru izgradnje kletnih etaž, na ukrepe, ki zagotavljajo popolno eliminacijo negativnih vplivov podtalnice na stavbe in stavb na podtalnico. Podkletitve objektov so zaradi podtalne vode predvidene v sklopu nasutja, ki sočasno omogoča protipoplavno varnost.
V fazi pridobitve gradbenega dovoljenja je potrebno za stavbe, ki bodo imele kletno etažo ugotoviti najvišji nivo podtalnice. Podkletitev stavb je dovoljena do en meter nad ugotovljenim najvišjim nivojem podtalnice.
(8) Zemljišča se nahajajo v območju, ki je ogroženo z redkejšimi poplavami vodotoka Kamniška Bistrica. Na širšem območju ni visokih pregrad, zato ne obstaja nevarnost porušitve.
Kota pritličja predvidenih objektov mora biti najmanj 0,50 m nad koto petstoletne visoke vode. Ta je določena v Hidrološko-hidravlični študiji za občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja B16 Kamniška Bistrica - del, ki jo je izdelal Inženiring za vode, d.o.o., Ljubljana.
V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti ustrezno prikazani vsi ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim tako kot tudi vplivi vode na objekte. Priloženi morajo biti vsi detajli in definirani tipi posameznih elementov (peskolovi, lovilci olj).
Za zagotovitev poplavne varnosti naselja je obvezno redno vzdrževanje obrežnih zidov in redno čiščenje naplavin iz struge, posebno nad jezovi in premostitvami.
(9) Potrebno je v sklopu predvidenih posegov preprečiti razlitje nevarnih snovi, ki bi kakorkoli lahko vplivale na stanje v prostoru.
(10) Na obravnavanem območju ni ugotovljena nevarnost zaradi plazov.

(1) OPPN se izvaja v več etapah, ki so medsebojno odvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka skupina stavb predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. Pogoj za začetek kakršnekoli gradnje na območju je ureditev poplavne varnosti.
V okviru vsake etape, oziroma, če je to za koncept urejanja nujno, je treba predčasno izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah, prav tako pa je obvezno dokončati tiste objekte, ki vsebujejo izhodiščni program za zagotavljanje pogojev za varovana stanovanja ali dom starejših občanov. Vsaka etapa se vsebinsko opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje območja, ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

Sestavni del OPPN je načrt parcelacije. Načrt parcelacije je sestavni del grafičnega dela OPPN in prikazuje nove gradbene parcele v odnosu do obstoječih parcel (karta št. 10). Prikaz parcel v geodetskem načrtu je informativen, zato se upošteva pozicijsko natančnost objektov. Načrt parcelacije se upošteva smiselno z zagotavljanjem funkcionalne celote objektov in dejavnosti.

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom za infrastrukturne objekte, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dovoljena so odstopanja tlorisnih gabaritov do + / - 1.00 m tam, kjer so na grafičnih prilogah gradbene meje identične obliki predvidenega objekta, pri čemer morajo biti razdalje med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov. Dovoljena so odstopanja + / - 5 m za kletne etaže, da bi se izvedla racionalizacija podzemne garaže in zaklonišča, vendar pod pogojem, da se v celoti upošteva koncept ureditve zelenih površin, predvsem zasaditve drevja, kar mora biti prikazano v načrtu krajinske arhitekture. Prav tako mora biti zagotovljen požarni odmik med stavbami in upoštevani varovalni pasovi vodotoka ali cest. Dovoljena so vertikalna odstopanja ničelne kote pritličja do + / - 0.50 m, če se s tem ne povečajo vplivi na okolje. Toleranc za višino objektov ni.
(3) Toleranc glede namembnosti območja ni.
(4) Dovoljena so odstopanja od predvidene parcelacije v soglasju z mejaši, vendar ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in ne smejo onemogočati realizacije posegov po OPPN.
(5) Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja OPPN in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so + / - 5.00 m. Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov na območju OPPN, razen ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov, so lahko tudi večja, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev.
(6) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.

Po prenehanju veljavnosti OPPN so dovoljeni vsi posegi v skladu s prostorsko ureditvenimi pogoji občine oziroma z občinskim prostorskim načrtom (OPN).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Poleg vseh obveznosti navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev v času pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi:
(1) zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
(2) organizirati promet v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje bistveno ne poslabša;
(3) odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
(4) za čas gradnje in obratovanja na vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa tako, da v dnevnem in nočnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča ali objekta;
(5) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter sanacijo okolice objektov;
(6) pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;
(7) glede na to, da se območje nahaja v 3. vodovarstvenem pasu podtalnice Domžalsko-Mengeškega polja, mora upravljavec gospodarske javne infrastrukture s področja oskrbe z vodo, v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, zagotoviti skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v nadaljnjih postopkih priprave projektne dokumentacije;
(8) sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse javne poti in ceste, ki se zaradi gradnje oziroma priključkov ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo;
(9) začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo;
(10) vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape ali dela posamezne etape.

Gradbišče je omejeno na površine funkcionalne celote ter vplivnega območja. Za potrebe gradbišča se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čimmanj novih dovoznih poti. Poleg vseh obveznosti navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
(1) zagotoviti varno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju;
(2) vse ceste in poti, ki bi služile obvozu ali transportom med gradnjo pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi sanirati;
(3) obnoviti oziroma sanirati infrastrukturne vode in ostale objekte, če bo na njih pri gradnji cone zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb;
(4) v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči prekomerno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Razmejitev investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture se določi skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja.

OPPN je na vpogled na Občini Kamnik in na Upravni enoti Kamnik.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.