Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2010 z dne 20. 9. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2010 z dne 20. 9. 2010

Kazalo

4032. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Športne površine ob osnovni šoli Dobova«, stran 10816.

Na podlagi petega odstavka 61. člena in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO–1B, 108/09) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09, 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 7. izredni seji dne 6. 9. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Športne površine ob osnovni šoli Dobova«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Podlaga)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 41/87, 8/88, 13/91 (z dne 29. 3. 1991), Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04, 104/09), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Športne površine ob osnovni šoli Dobova (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško, pod številko projekta 10029-00.
II. VSEBINA OPPN
2. člen
(Sestavni deli OPPN)
A.       ODLOK
B.       TEKSTUALNI DEL:
1.       OPIS PROSTORSKE UREDITVE
1.1      Namen OPPN
1.2.     Območje OPPN
2.       UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
2.1      Vplivi in povezave prostorske ureditve s
         sosednjimi območji
2.2      Rešitve načrtovanih objektov in površin
2.3      Pogoji in usmeritve za projektiranje in
         gradnjo
3.       ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV
         INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN POGOJEV
         GLEDE PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO
         INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
3.1.     Skupne določbe
3.2.     Prometna ureditev in pogoji
3.3.     Oskrba z vodo
3.4.     Kanalizacija za odvajanje odpadne vode
3.5.     Odpadki
3.6.     Elektroenergetsko omrežje
3.7.     Omrežje zvez
4.       REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJENJE
         KULTURNE DEDIŠČINE
5.       REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN
         NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
5.1.     Ohranjanje narave
5.2.     Varstvo podtalnice
5.3.     Varstvo tal
5.4.     Varstvo zraka
5.5.     Varstvo pred hrupom
6.       REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO
         PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
         VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
6.1.     Varstvo pred poplavami
6.2.     Seizmološke zahteve
6.3.     Požarno varstvo
7.       ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN
         DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
8.       VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
         FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
         REŠITEV
C.       KARTOGRAFSKI DEL:
C 1:     Izsek iz grafičnega načrta kartografskega
         dela občinskega
         plana s prikazom lege prostorske ureditve M 1: 5000
         na širšem območju,
C 2:     Območje podrobnega načrta z obstoječim    M 1: 1000
         parcelnim stanjem
C 3:     Ureditvena situacija                      M 1: 1000
C 4:     Potek omrežij in priključevanje objektov  M 1: 1000
         na gospodarsko javno infrastrukturo ter
         grajeno javno dobro
C 5:     Načrt parcelacije s prikazom namenske     M 1: 1000
         rabe prostora
D.       Povzetek glavnih tehničnih značilnosti
         oziroma podatkov o prostorski ureditvi
E.       PRILOGE OPPN:
E1       Izvleček iz hierarhično višjega
         prostorskega akta
E2       Prikaz stanja prostora na obravnavanem
         območju
E3       Strokovne podlage
E4       Smernice in mnenja
E5       Obrazložitev in utemeljitev
E6       Povzetek za javnost
1. Opis prostorske ureditve
1.1 Namen OPPN
3. člen
(Namen OPPN)
(1) S predmetnim OPPN se na ureditvenem območju ob obstoječem šolskem kompleksu Dobova določijo usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoji za njihovo izvedbo, in sicer za namen prometne ureditve območja, parkirnih mest, zunanjih športnih površin osnovne šole ter dela zunanjih površin vrtca.
(2) V ureditvenem območju OPPN je načrtovana gradnja objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno funkcioniranje, gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.
(3) Rekonstruira oziroma zgradi se nov cestni priključek na mestu obstoječega cestnega priključka, izvede se razširitev dovozne ceste z ureditvijo novega pločnika do dvorišča osnovne šole, ureditev parkirnih mest za osebna vozila in avtobuse ter ustrezne funkcionalne povezovalne poti med objekti kompleksa in novimi športnimi površinami.
(4) V območju se predvidi tudi druge ureditve, potrebne za funkcioniranje obstoječega šolskega in novega športnega kompleksa, ali zaradi eventualnih vplivov na neposredno okolico.
1.2 Območje OPPN
4. člen
(Območje OPPN)
(1) Območje ureditev OPPN obsega dele parc. št.: 223/2, 229/1, 229/4, 230/1, 231, 234/1, 237/1, 237/5, 238/1, 241/1, 241/4, 810/6; vse parcele so v k.o. Gabrje.
(2) Severna meja proti vzhodu poteka vzdolž obstoječega dovoza kompleksa in zajame del zemljišča s parc. št. 223/2. Nato v smeri proti jugu poteka po vzhodni meji parcel. št. 229/1 in nato 229/4. Južna meja območja nato proti zahodu poteka po parc. št. 229/4, 229/1, 230/1, 231, 234/1, 237/1, 237/5, 238/1, 241/4 in 241/1 do parc. št. 241/7. Nato poteka proti severu po meji med parc. št. 241/1 s parc. št. 241/7 ter v območje zajame del parc. št. 810/6. Vse parcele so v k.o. Gabrje.
(3) Velikost območja znaša ca. 17.921 m2. Območje je prikazano na grafičnih načrtih.
(4) Izven meje OPPN se izvede naslednje priključitve in infrastrukturne vode za priključitev območja na obstoječe javno prometno in infrastrukturno omrežje:
– cestni priključek na lokalno cesto LC024271 (v nadaljevanju lokalna cesta Dobova–Kapele) po parcelah št. 810/6, 808/7 in 259/3 (k.o. Gabrje); rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka,
– poljska pot širine do 2,5 m po parcelah št. 227, 226/1, 225/1 in 813/1 (k.o. Gabrje) ter 344/2 in 403/1 (k.o. Veliki Obrež),
– elektroenergetski vod po parcelah št. 259/3, 259/5, 810/4, 810/5 in 810/6 (vse k.o. Gabrje),
– vodovod po parceli št. 810/6 (k.o. Gabrje),
– kanalizacija za odvajanje komunalne odpadne vode po parcelah št. 241/7, 243/3 in 810/4 (k.o. Gabrje) in
– kanalizacija za odvajanje padavinske odpadne vode po parceli št. 229/4 (k.o. Gabrje).
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
5. člen
(Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Obstoječi šolski kompleks se nahaja v severnem delu naselja Dobova, vzhodno od lokalne ceste, ki poteka proti Malemu Obrežu in Kapelam. Zahodno od območja se nahaja naselje Gabrje pri Dobovi, sicer pa kompleks obkrožajo kmetijska zemljišča, ki so v smeri proti zahodu in jugu predvidena za pozidavo.
(2) Ureditveno območje športnih površin se nahaja južno od obstoječega šolskega kompleksa, njegova južna meja je od najbližjih stanovanjskih objektov oddaljena ca. 58 m. Obstoječe območje je ravninsko, teren rahlo pada v smeri proti jugu, in sicer za ca. 2.5 m, obstoječa dovozna cesta šolskega kompleksa vzdolž severne meje pa je za ca. 1 m dvignjena (ca. 146.30 m n.v.).
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
6. člen
(Funkcionalna zasnova)
(1) V območju se predvidi ureditev štirih enot oziroma parcel namenjenih gradnji javne ceste, dovozne ceste šolskega kompleksa, parkirnih površin in zunanjih športnih površin z delom zunanjih površin vrtca. Območje OPPN se tako deli naslednje štiri enote:
– Cesta,
– Dovozna cesta,
– Parkirne površine in
– Športne površine.
(2) Funkcionalnost območja se zagotovi z umestitvijo parkirnih površin ob skrajni zahodni del območja ob obstoječo lokalno cesto, s tem se v čim večji meri zmanjša njihovo križanje s peš povezavami šolskega kompleksa in vrtca. Priključitev na lokalno cesto se uredi preko javne površine – ceste, s katere se proti jugu izvede dovoz do parkirišč, proti vzhodu pa dovozno cesto šolskega kompleksa. Promet na dovozni cesti oziroma v šolskem kompleksu se lahko fizično omeji od javnih prometnih površin. Racionalno se športne površine umesti tako, da se omogoči čim krajši dostop tako iz smeri vrtca, šole in parkirišč (za izvenšolske aktivnosti), hkrati pa pusti prostor oziroma rezervat za širitev športnih površin proti vzhodu in jugu na preostalem plansko namenjenemu območju.
(3) Zunanje športne površine so namenjene šoli ter dejavnosti športnih društev kraja, del tudi zunanjim površinam vrtca. V okviru parkirnih površin se uredi parkirna mesta za potrebe osnovne šole, vrtca ter javno uporabo (v času prireditev in športnih dogodkov). Uredi oziroma rekonstruira se obstoječo dovozno cesto do dvorišča osnovne šole, ob njej pa varno peš povezavo do šolskega dvorišča.
(4) Za dostop do kmetijskih zemljišč ob vzhodnem delu območja OPPN (v območju bodoče širitve športnih površin) se uredi poljska pot dolžine 76 m in širine do 2,5 m in naveže na pot, ki poteka po parceli 813/1 k.o. Gabrje. Do južnega območja bodoče širitve se dostopa preko načrtovane javne ceste in parkirišč.
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
7. člen
(Vrste dopustnih osnovnih objektov glede na namen)
(1) Skladno z uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov, je na območju OPPN in pod pogoji tega odloka dopustna gradnja naslednjih osnovnih objektov:
– v enotah Javna cesta, Dovozna cesta:
– objekti razreda 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
– v enoti Parkirišča:
– objekti razreda 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– objekti razreda 1242 Garažne stavbe, od tega pokrita parkirišča in kolesarnice;
– v enoti Športne površine:
– objekti razreda 2411 Športna igrišča, od tega igrišča za športe na prostem, razen površin za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke,
– objekti podrazreda 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega otroška igrišča,
– objekti razreda 1274, od tega garderobno-skladiščni objekt s prostori za izvajanje športnih dejavnosti (npr. tuši, slačilnice, garderobe in sanitarije), športno opremo in opremo za vzdrževanje.
(2) V vseh enotah je dovoljena gradnja objektov skupine 222 Distribucijski cevovodi, elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja (razen čistilnih naprav) ter priključnih vodov sosednjih območij, če se s tem ne omejuje ali onemogoča izgradnja načrtovanih objektov s tem OPPN.
8. člen
(Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Skladno z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost in pod pogoji tega odloka, so na območju OPPN dopustni naslednji nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe, od tega uta oziroma senčnica (lahko več manjših objektov in samo v enoti športne površine) in utrjene dovozne poti,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti, od tega pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste ter postajališče (v vseh enotah, razen enoti športne površine),
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, od tega kiosk oziroma tipski zabojnik (samo v enoti parkirišče).
(2) Skladno z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost in pod pogoji tega odloka, so na območju OPPN dopustni naslednji enostavni objekti:
– v enotah Javna cesta in Dovozna cesta:
– pomožni infrastrukturni objekti, od tega:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni komunalni objekti, od tega kanalizacijski priključek in vodovodni priključek;
– v enoti Parkirišče:
– objekti za lastne potrebe, od tega nadstrešek namenjen zaščiti koles in nad zbirnim mestom za komunalne odpadke ter rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto,
– pomožni infrastrukturni objekti: kot v enotah cesta in dovozna cesta, poleg tega zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok),
– začasni objekti, od tega pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, začasna tribuna za gledalce na prostem,
– urbana oprema;
– v enoti Športne površine:
– objekti za lastne potrebe, od tega rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto,
– pomožni infrastrukturni objekti, od tega:
– pomožni energetski objekti,
– pomožni komunalni objekti, od tega kanalizacijski priključek in vodovodni priključek,
– začasni objekti: kot v enoti parkirišče,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, od tega igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza,
– urbana oprema, od tega montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče.
9. člen
(Vrste gradenj)
V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del pod pogoji tega odloka:
– gradnje novih objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njegovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njegovih delov v skladu z dopustnimi dejavnostmi,
– vzdrževanje objektov.
2.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
10. člen
(Regulacijski in funkcijski elementi)
(1) Gradbena meja po tem odloku je črta, ki je načrtovane stavbe (garderobno-skladiščni objekt/-i) ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo. Izven gradbene meje lahko segajo le nadstreški nad vhodi in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade.
(2) Za gradnjo drugih objektov po tem odloku ni posebej določenih posebnih regulacijskih elementov, razen za športna igrišča, ki se orientirajo v smeri sever–jug (oziroma vzhod–zahod).
(3) Poseben funkcijski element predstavlja gosta zasaditev ob zahodni in južni meji območja OPPN.
(4) Območje se načrtuje v skladu z zahtevami za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov, ki morajo biti brez ovir. Vsi dostopi morajo biti lahko premagljivi, brez večjega števila diferenčnih stopnic. Ob neizogibnih stopnicah se namesti klančino v naklonu največ 8%.
11. člen
(Lega objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo)
(1) Lega objektov v območju je določena z zakoličbenimi točkami regulacijskih elementov, funkcijskimi elementi, ter posameznimi posebnimi določili OPPN.
(2) Prikaz lege objektov z ureditvenimi kotami terena je razviden na grafičnem prikazu Ureditvena situacija.
(3) Z gosto zasaditvijo zahodne in južne meje območja OPPN se zagotovi ustrezne zavetne in protihrupne pogoje ter zaščito pred prehudim osončenjem. Glavno vodilo zasaditve je uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst kot nadomestitev vegetacije naravnega okolja. Izvede se kot botanični prikaz vrst, ki se v tem območju največkrat pojavljajo in tvorijo sestavo okoliških gozdov in obmejkov. Zasaditev se v čim večji možni meri izvede med parkirnimi površinami in športnimi površinami ter znotraj samega območja. V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev nizkih grmovnic. Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.
(4) Enota Cesta in Dovozna cesta: obstoječi cestni priključek in cesto se rekonstruira in razširi, ob njej pa uredi varna peš povezava med avtobusnim postajališčem ob lokalni cesti Dobova–Kapele do dvorišča osnovne šole. Ob severnem robu ceste ob območju vrtca se zaradi premostitve višinske razlike terena izvede oporni zid. Zaradi omejitve prometa v času izvajanja pouka, se lahko na dovozni cesti namesti zapornica.
(5) Enota Parkirišča: dovoz do parkirnih mest se zagotovi iz severne smeri preko predvidene javne ceste na lokalno cesto Dobova–Kapele. V območju enote se lahko zagotovi do 80 parkirnih mest. V okviru enote se zagotovi ustrezno število parkirnih mest za potrebe vrtca in šole skladno z normativi, ki veljajo na področju, pri tem pa upoštevajo parkirna mesta, ki so zagotovljena v območju šolskega kompleksa. V okviru parkirišč se zagotovi tudi površine za shranjevanje koles, postajališče za avtobuse s čakališčem, ter ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov. Površine so lahko nadkrite.
(6) Enota Športne površine: do enote športna igrišča se izvede dostope iz smeri dvorišča osnovne šole, parkirišč in dovozne ceste. Lega garderobno-skladiščnega objekta (ali več samostojnih, med seboj oblikovno usklajenih objektov) je določena z gradbeno mejo. Lega posameznih športnih igrišč ni natančno določena, v prostor se jih racionalno umesti tako, da se za potrebe osnovne šole lahko zagotovi naslednja igrišča, površine in objekte:
– krožna štiristezna tekaška steza dolžine 200 m in podaljšanje na ravnini za tek na 60 m,
– igrišče za rokomet in mali nogomet,
– ureditev dveh igrišč za košarko (v prečni smeri rokometnega igrišča),
– ureditev travnatega igrišča za nogomet in boj med dvema ognjema,
– igrišče za odbojko na mivki,
– skok v daljino z eno doskočno jamo,
– tribune za gledalce in
– del zunanjih površin za potrebe vrtca.
(7) Športne površine ali njihove dele se zaščiti oziroma ogradi z varovalno ograjo in varovalnimi mrežami skladno s predpisi na tem področju. Lahko se ogradi tudi druge površine ali njihove dele.
(8) Dopustne nezahtevne in enostavne objekte po tem odloku se umešča na način, da ne onemogočajo ali omejujejo gradnje predvidenih osnovnih objektov.
(9) Pri načrtovanju se v čim večji možni meri upošteva trasa obstoječih infrastrukturnih vodov.
2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja
12. člen
(1) Velikost športnih igrišč se določi skladno z veljavnimi normativi pristojnega ministrstva, oziroma, ki veljajo na tem področju.
(2) Velikost zunanjih površin za namen vrtca v okviru enote Športne površine se zagotovi skladno s predpisom, ki določa normative in minimalne tehnične pogoje za prostor in opremo vrtca, s tem, da se pri tem upošteva že zagotovljene zunanje površine v območju kompleksa vrtca.
(3) Garderobno-skladiščni objekt se načrtuje znotraj gradbene meje. Je podolgovate oblike z daljšo stranico v smeri sever–jug. Maksimalne dimenzije objekta na stiku z zemljiščem so: dolžina 12 m, širina 6 m in višina 4 m. Možna je izvedba več manjših samostojnih garderobnih sklopov pod isto povezano nadstrešnico. Maksimalni vertikalni gabarit je pritličje. Streha je ravna. Na strehi je možna izvedba tribun.
(4) Na vsem območju se nadstreške in senčnice oblikovno poenoti. Prav tako se poenoti urbano opremo.
(5) Ograje so transparentne žičnate ograje (istega tipa na celotnem območju), zelene meje iz avtohtonih vrst grmovnic. Prepovedane so polne (zidane), ali netransparentne ograje.
(6) Ceste in površine za mirujoči promet so v asfaltni izvedbi, omejene z dvignjenimi robniki.
(7) Interventne in vzdrževalne poti v območju so lahko utrjene z zatravitvijo, ali peščene.
(8) Pločnike in pešpoti se izvede kot asfaltne ali tlakovane, pešpoti so lahko peščene.
(9) Višinske terenske razlike se premoščajo s travnimi brežinami.
(10) Gradnja opornih zidov je dovoljena v primeru pomanjkanja prostora za umestitev vitalnih objektov kompleksa. Izvedejo se kot kamniti, betonski z oblogo iz kamnitih materialov, ali betonski. Če se izvedejo kot betonski, se jih ustrezno zazeleni z avtohtonim zelenjem. Vse škarpe in podporne zidove se oblikovno poenoti.
2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
13. člen
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo ni določena s kriteriji za izgrajenost zemljišč. V enoti Parkirišča se zagotovi vsaj 35% intenzivno zazelenjenih površin.
2.3.5 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
14. člen
(1) Na ureditvenem območju se določi parcele namenjene gradnji naslednjim osnovnim objektom oziroma enotam: Javna cesta, Dovozna cesta, Parkirišča in Športne površine.
(2) Nova parcelacija z velikostjo parcel namenjenih gradnji objektov je prikazana na grafičnem prikazu Načrt parcelacije s prikazom namenske rabe prostora. Določena je z zakoličbenimi točkami.
3. Zasnova projektnih rešitev infrastrukturnih objektov in pogojev glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1. Skupne določbe
15. člen
(Skupne določbe)
(1) V območju obstoječe dovozne ceste so zgrajeni obstoječi infrastrukturni vodi, ob vzhodnem robu območja športnih površin v smeri proti jugu poteka kanalizacija za odvajanje padavinskih odpadnih vod v ponikovalnico izven ureditvenega območja OPPN, ob zahodni meji parkirnih površin pa obstoječi vodovod.
(2) Obstoječo prometno, energetsko, okoljsko in ostalo infrastrukturo se lahko poruši, rekonstruira, ali zgradi novo. Linijske vode se vodi v enotnih infrastrukturnih koridorjih, kjer je to možno in racionalno.
(3) Pri priključevanju objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se upošteva pogoje upravljavca javne gospodarske infrastrukture.
(4) Infrastrukturna ureditev je razvidna na grafičnem prikazu Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.
3.2. Prometna ureditev in pogoji
16. člen
(Prometna ureditev in pogoji)
(1) Zahodni del območja se nahaja v varovalnem pasu lokalne ceste LC na št. odseka 024271 (Dobova–Kapele). Na cesto je obstoječe območje priključeno z javno mestno ali krajevno cesto št. odseka 027560 »pot k osnovni šoli«. Del ceste na odseku pri priključku na lokalno cesto in dovozu na parkirna mesta se določi kot javno cesto, v nadaljevanju pa kot dovozno interno cesto obstoječega šolskega kompleksa.
(2) Obstoječi cestni priključek in cesto se rekonstruira in razširi na najmanj 5.5 m, ob njej pa uredi pločnik širine min. 1,60 m.
(3) Zaradi omejitve prometa v času izvajanja pouka, se lahko na dovozni cesti namesti zapornica.
(4) Uvozne in izvozne radije ter ostale tehnične elemente se dimenzionira z upoštevanjem požarno-varstvenih zahtev glede neoviranega dostopa in manevriranja gasilskega vozila, interventnih in dostavnih vozil.
(5) Urejanje javnih cest in poseganje v njihovo območje se izvaja skladno z občinskim odlokom o javnih cestah ter drugih javnih površinah. V varovalnem 10-metrskem pasu lokalne ceste Dobova–Kapele je raba prostora omejena in dovoljena le s soglasjem pristojnega upravljavca in pod njegovim nadzorom.
(6) Ceste se načrtuje skladno z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi in standardi s področja gradnje cest in zagotavljanja prometne varnosti, ekonomičnosti gradnje in vzdrževanja cest ter opremi z ustrezno prometno signalizacijo in prometno opremo.
(7) Na prometnih površinah se lahko izvedejo tudi površine za kolesarski promet.
(8) Prečkanja javne ceste se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo. Vse instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto vozišča ceste. Prav tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja infrastrukture v prihodnje, izvedejo zaščitne cevi.
(9) Če bi zaradi gradnje prišlo do onesnaženja občinskih cest, jih mora investitor oziroma izvajalec del takoj očistiti.
3.3. Oskrba z vodo
17. člen
(Oskrba z vodo)
(1) Za potrebe oskrbe območja z vodo se predvidi priključitev območja na javno vodovodno omrežje v območju lokalne ceste Dobova–Kapele v skrajnem severozahodnem delu OPPN, lahko pa se priključi tudi preko obstoječega vodovodnega omrežja šolskega kompleksa. Vodovodni priključek za potrebe napajanja območja se izvede skladno s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja iz soglasja za priključitev.
(2) Za vsako širitev vodovodnega omrežja, komunalno opremljanje območij, povečanje profilov cevovodov vodovodnega omrežja, priključitev večjih porabnikov vode, hidrantnih omrežij, se izdela hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v vodooskrbnem sistemu s podatki o količinskem predvidenem odvzemu pitne vode.
(3) V obstoječem šolskem kompleksu je izvedeno hidrantno omrežje. V primeru potreb po zagotovitvi požarne vode v območju OPPN, se predvidi izvedba hidrantnega omrežja z ustreznim številom hidrantov.
(4) Predvidi se interno omrežje za vzdrževanje športnih objektov, garderobno-skladiščnega objekta in vodnjakov s pitno vodo, ki jih je možno postaviti v celotnem območju.
(5) Pri načrtovanju vodovodnega omrežja in priključevanja na javno omrežje se upoštevajo veljavni sektorski predpisi s področja oskrbe s pitno vodo in veljavni občinski odloki in pravilniki. Pri izdelavi projektne dokumentacije se lahko upoštevajo priporočila upravljavca javnega vodovoda, podana s smernicami k temu OPPN.
(6) Vsi posegi v 3-metrski obojestranski varovalni pas javnega vodovoda se izvedejo pod nadzorom in pod pogoji upravljavca omrežja.
3.4. Kanalizacija za odvajanje odpadne vode
18. člen
(Kanalizacija za odvajanje komunalne odpadne vode)
Komunalna odpadna voda iz območja se preko tlačnega voda odvaja v javni kolektor odpadnih komunalnih vod, ki poteka v območju lokalne ceste Dobova–Kapele. Odvajanje odpadnih vod se načrtuje skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in pravilnikom, ki določa naloge, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe.
19. člen
(Kanalizacija za odvajanje padavinske odpadne vode)
(1) Za odvod padavinske odpadne vode z novo načrtovanih površin in streh objektov se načrtuje kanalizacijsko omrežje z odvodom v ponikovalnico/-e v območju OPPN ali v območju, predvidenem za širitev športnih površin. Odvodnjavanje javne ceste in dovozne ceste se lahko preko obstoječe ali rekonstruirane kanalizacije izvede v obstoječ kanal za odvajanje padavinske odpadne vode, prav tako se lahko v obstoječ kanal in ponikovalnico odvaja novo zgrajene površine. Način ponikanja se izvede na podlagi podatkov o ponikalni sposobnosti zemljine geomehansko-geološkega poročila.
(2) Športne površine se po potrebi drenira.
(3) Padavinska voda iz utrjenih, tlakovanih, ali z drugim materialom pokritih površin, se odvaja s ponikanjem, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(4) Padavinsko odpadno vodo s cest in mirujočih prometnih površin se pred izpusti predhodno očisti na lovilcih olj skladno s SIST EN 858-2.
(5) Padavinska voda, ki nastaja na območju javnih cest, se odvaja skladno s predpisom, ki določa ukrepe v zvezi z zmanjševanjem onesnaževanja okolja zaradi njenega odvajanja.
(6) Odvajanje se izvede na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinske vode z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi njihovo zadrževanje pred iztokom v ponikovalnice (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.). V izračunu se upošteva vse površine območja OPPN. Ponikovalnice se locira izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(7) V projektni dokumentaciji se za odvajanje padavinske odpadne vode poda projektna rešitev celotnega kompleksa. Razvidna mora biti dispozicija objektov, vsa obstoječa in nova komunalna infrastruktura, predvidena rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda s priloženimi detajli in definiranimi tipi posameznih elementov in merskimi mesti za odvzem vzorcev očiščene odpadne vode pred iztokom. Ustreznost izbranih elementov in karakterističnih vodnih količin mora biti računsko dokazana in iz projektne dokumentacije razvidna.
3.5. Odpadki
20. člen
(Odpadki)
(1) V območju enote parkirnih površin se umesti ekološki otok za postavitev tipskih posod za ločeno zbiranje odpadkov.
(2) Predvidi se manjše posode za zbiranje odpadkov kot del urbane opreme znotraj celotnega območja OPPN, ter večje na vhodih v območje športnih igrišč.
(3) Z odpadnim gradbenim materialom se ravna skladno z veljavno uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
3.6. Elektroenergetsko omrežje
21. člen
(Elektroenergetsko omrežje)
(1) Obstoječi šolski kompleks je priključen na elektroenergetsko omrežje, obstoječa dovozna cesta pa opremljena z razsvetljavo.
(2) Ob jugozahodni meji območja OPPN poteka obstoječi SN 20 kV vod za TP Dobova vrtec.
(3) Za potrebe dobave električne energije se izvede priključitev območja z novimi napajalnimi vodi do transformatorske postaje 20/0,4 kV Dobova vrtec, ki se nahaja ob zahodni strani ceste Dobova–Kapele.
(4) Izvede se interno omrežje za razsvetljavo cest, parkirnih in športnih površin in za napajanje predvidenih objektov ter naprav za vzdrževanje športnih objektov.
(5) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte si mora investitor pridobiti od Elektro Celje, d.d. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje, v katerem bodo podani tehnični parametri za projektiranje elektro instalacij in priključnega voda.
(6) Pri načrtovanju elektroenergetskih vodov in izvedbi križanj drugih infrastrukturnih vodov z njimi, se upošteva sektorske predpise s tega področja.
(7) Vsi posegi v 3-metrski obojestranski varovalni pas javnega energetskega voda se izvedejo pod nadzorom in pod pogoji upravljavca omrežja, dela v pasu se izvajajo ročno.
3.7. Omrežje zvez
22. člen
(Omrežje zvez)
V območju je možna gradnja telekomunikacijskega in kabelsko-komunikacijskega omrežja s priključitvijo načrtovanih objektov na omrežje.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjenje kulturne dediščine
4.1 Kulturna dediščina
23. člen
(kulturna dediščina)
(1) Območje OPPN in načrtovane ureditve izven meje OPPN so v celoti znotraj arheološkega območja Dobova – Arheološko območje (EŠD 9804), pri načrtovanju se upošteva varstveni režim, ki velja za registrirano arheološko najdišče.
(2) Investitor za načrtovane ureditve pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav. Za dejansko izvedbo predhodnih arheoloških raziskav je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine, za kar posreduje na pristojno ministrstvo vlogo za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo.
(3) Za podrobnejšo oceno in vrednotenje arheološkega najdišča ter stopnjo ohranjenosti, se najprej izvede naslednje predhodne arheološke raziskave:
– historična analiza prostora in
– analiza obstoječih podatkov.
(4) Glede na rezultate zgoraj navedenih predhodnih arheoloških raziskav, se izvede v smislu podrobnejše določitve vsebine in sestave najdišča v nadaljevanju še:
– ročne izkope testnih sond oziroma vrednotenje z izkopom strojnih testnih jarkov (40 testnih sond velikosti 1 m x 1 m x 0,8 m = 32 m3 (na ca. 0,8 ha površine).
(5) Predhodne arheološke raziskave se opravijo v času priprave PGD dokumentacije in po pridobitvi soglasja lastnikov zemljišč. Rezultate se upošteva pri nadaljnjem načrtovanju. Na podlagi rezultatov teh raziskav, se lahko opredelijo še nadaljnje potrebne raziskave (npr. zaščitna izkopavanja delov najdišč ...).
(6) Ustreznost upoštevanja rezultatov pri nadaljnjem načrtovanju preverja pristojna območna enota ZVKDS z izdajo kulturnovarstvenega soglasja.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave
24. člen
(Ohranjanje narave)
Območje urejanja se ne nahaja v ekološko pomembnem območju, območju naravne vrednote, ali posebnem varstvenem območju.
25. člen
(Varstvo podtalnice)
(1) Celotno ureditveno območje se nahaja na območju Brežiškega polja s podzemnimi vodami (ID št. 19).
(2) Na območju niso dovoljene dejavnosti, ki bi predstavljale nevarnost za onesnaženje podtalnice.
(3) Zaščita podtalnice se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih vod, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanju gradbenih del po določilih tega odloka.
(4) V času gradnje se dela izvedejo na način zmanjšanja vpliva na okolje. Če bi ob zemeljskih delih prišlo do izlitja olja ali goriva iz gradbenega stroja, se tako kontaminirano zemljino takoj odstrani in jo ustrezno embalirano (v zaprte sode) preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s takimi odpadki. Med gradnjo se uporabljajo le standardni brezhibni in s predpisi ustrezni delovni stroji in naprave.
26. člen
(Varstvo tal)
(1) Pri odrivih zemlje se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala, po končani gradnji pa uporabi za zelene površine.
(2) V projektu se prikaže oziroma opiše mesto deponije viškov zemeljskega in drugega materiala. Materialov ni dovoljeno odlagati nekontrolirano po terenu.
(3) Po končanem posegu se ustrezno odstrani vse odpadke in teren uredi / rekultivira, prepreči se nenadzorovan vnos odpadkov v tla in njihovo odlaganje v naravno okolje, v primeru razlitja nevarnih snovi se lokacijo takoj sanira.
27. člen
(Varstvo zraka)
Na območju ni predvidenih dejavnosti, ki bi predstavljale nevarnost glede varstva zraka. V času gradnje se upoštevajo ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih morajo upoštevati investitorji in izvajalci del.
28. člen
(Varstvo pred hrupom)
(1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, spada območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Zasaditev ob lokalni cesti, v območju parkirnih površin in ob južnem robu športnih površin, ima med drugim predvsem funkcijo protihrupne zaščite načrtovanih športnih površin zaradi hrupa, ki ga bo povzroča promet na lokalni cesti.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
29. člen
(Varstvo pred poplavami)
Skladno z opozorilno karto poplav območje ni ogroženo zaradi poplav.
30. člen
(Seizmološke zahteve)
Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oziroma EC8 (SIST EN-1998). V skladu s karto projektnega pospeška tal območje spada v območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal 0,250 g.
31. člen
(Požarno varstvo)
(1) Območje se ureja skladno s predpisom, ki ureja sistem varstva pred požarom.
(2) Pri načrtovanju se upošteva pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, načrtuje potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev, ustrezno načrtuje dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila ter oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Pri graditvi objektov se izpolnjuje zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov.
(4) Naprave, napeljave, postroji, izdelki, elementi ter sklopi konstrukcij objektov se gradijo oziroma izdelajo tako in iz takih materialov, da je zagotovljena požarna varnost. Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati. Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi.
(5) Dovoz za požarna in intervencijska vozila v območju je predviden preko javne ceste, dovozne ceste in predvidenih parkirnih površin.
(6) Za načrtovane objekte mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti, ki se izdela v sklopu PGD projektne dokumentacije.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
32. člen
(Etapnost gradnje)
Gradnja v območju se lahko izvaja etapno, s tem, da so posamezni objekti funkcionalno zaključene celote in na način, da ne bo negativnih vplivov na okolje.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
33. člen
(Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dovoljeno je odstopanje od prikaznih ureditvenih kot v grafičnem delu načrta +/- 0,5 m.
(2) Dovoljeno je odstopanje pri prometnem, komunalnem, energetskem in komunikacijskem urejanju, v kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav ali ustreznejši tehnologiji izvedbe in če te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN.
(3) Vsa odstopanja se lahko izvedejo le v primeru ustreznejših rešitev, ki ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(Nadzor)
Nadzor nad izvajanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
35. člen
(Vpogled)
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Brežice.
36. člen
(Veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-3/2010
Brežice, dne 10. septembra 2010
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti