Na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09)) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 118/07 – UPB in 18/10) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 37. seji dne 9. 9. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Pristava – večstanovanjski objekt
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990, za območje Občine Slovenske Konjice, dopolnitve v letu 2002 (Uradni list RS, št. 75/04), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Pristava – večstanovanjski objekt (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Podrobni načrt je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 415/08.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Občini Slovenske Konjice.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet podrobnega načrta)
(1) Območje podrobnega načrta se nahaja v Občini Slovenske Konjice, v predelu Pristava in se navezuje na obstoječo pozidavo.
(2) Po prostorskih sestavinah planskega akta Slovenske Konjice je obravnavano območje opredeljeno kot stavbno zemljišče. Glede na urbanistično zasnovo naselja Slovenske Konjice se parcele nahajajo na območju, opredeljenem za centralne dejavnosti naselja (območje objekta) ter za šport in rekreacijo (območje igrišča).
(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom so:
– umestitev treh večstanovanjskih objektov,
– umestitev večnamenskega športnega igrišča,
– rekonstrukcija obstoječe lokalne ceste (Cesta pod goro) z umestitvijo hodnika za pešce,
– krajinska ureditev: zasaditve dreves,
– komunalna in prometna ureditev območja.
III. OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA
4. člen
(območje podrobnega načrta)
(1) Območje podrobnega načrta obsega parcele oziroma dele parcel št. 918/5 del, 918/2, 918/4 del, 917/2 del, 115 del, 1335/1 del (ceste), 917/1 del, 887/2, 887/3, 887/4, 887/5, 887/6, vse k.o. Slovenske Konjice. Površina območja meri 0,80 ha.
(2) Zemljišča, ki so zunaj meje podrobnega načrta, obsegajo parcele, opredeljene zaradi izgradnje:
– električnih vodov: parcele št. 918/3, 914/2, 890/1 in del 1335/1, k.o. Slovenske Konjice,
– vodovoda: parcela št. 885/1 k.o. Slovenske Konjice,
– komunalnih odpadnih voda (fekalne in meteorne), plin: parcela št. 1337/1, k.o. Slovenske Konjice.
(3) Za izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča izven podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.
(4) Na območju podrobnega načrta stoji več gospodarskih in pomožnih objektov, ki so predvideni za odstranitev (parc. št. 887/4 in 887/5, k.o. Slovenske Konjice).
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(A) Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje je obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo. Izpostavljenost lokacije narekuje premišljeno oblikovanje objektov za stanovanjsko dejavnost – večstanovanjski objekti. Območje vključuje del obstoječe lokalne ceste (Cesta pod goro), ki je predvidena za rekonstrukcijo in umestitev enostranskega hodnika za pešce.
(2) Območje se navezuje na sosednja območja preko obstoječih cest in predvidenih peš komunikacij.
(B) Namembnost območij, vrste gradenj in opredelitev dejavnosti
6. člen
(namembnost območja)
S podrobnim načrtom so načrtovane prostorske ureditve za umestitev treh večstanovanjskih objektov.
7. člen
(vrste gradenj)
(1) Na območju podrobnega načrta so dopustni posegi:
– gradnja novih objektov,
– redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela,
– rekonstrukcija objektov,
– gradnja gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih zunanjih površin.
(2) Pogoji za urejanje okolice večstanovanjskega objekta so:
– v previsu objektov na severni strani je predvidena umestitev parkirnih površin,
– proste površine okrog objektov se ne ograjuje, ograja je možna okrog športnega igrišča.
(C) Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
8. člen
Umestitev objekta je določena z:
– odmikom od ceste in obstoječih parcelnih meja,
– horizontalnim gabaritom določenih dimenzij.
9. člen
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objekta)
(1) Večstanovanjski objekti so sodobno oblikovani (3 objekti). Orientacija objektov je vzporedno s severno cesto. Streha je ravna ali enokapna z minimalnim naklonom. Barva strehe bo v rdeči barvi.
(2) Etažnost objektov je K+P+1+T (terasa). V kletni etaži objektov se umesti podzemna garaža, dodatna parkirna mesta so pod previsom na severni strani objektov.
(3) Fasade:
– fasade bodo oblikovane in konstrukcijsko zasnovane sodobno (kontaktna fasada, obešena fasada) z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov,
– materiali; omet, beton, steklo ali sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv (svetle in pastelne).
(4) Tlorisni gabariti objektov:
– oblika pravokotna,
– tlorisni gabariti podzemnega dela objekta 22.40 m x 21.50 m,
– tlorisni gabariti nadzemnega dela objekta 26.00 m x 19.00 m.
(5) V objektih bo do šestintrideset stanovanjskih enot.
(6) Večnamensko športno igrišče, tlorisnih dimenzij 33.00 m x 16.00 m.
(7) Kota kletne etaže se določi na osnovi kote prometnih površin + 0.20 m. Kota venca objekta (od kote kletne etaže ± 0.00) je +13.50 m.
10. člen
(zunanja ureditev)
(1) Površine med objekti in cesto so namenjene dostopom, dovozom do objektov ter zunanjim parkirnim in manipulativnim površinam. Okolica objektov bo zatravljena, zasajena z avtohtonimi grmovnicami in nizkim drevjem. Ograja se izvede ob športnem igrišču v žičnati izvedbi.
(2) Za celotno območje je potrebno izdelati projekt zunanje ureditve. Odvajanje meteornih vod ne sme biti izvedeno na sosednje parcele. Ureditev naj vključuje umeščanje opornih zidov na mestih, kjer ni mogoča premostitev višinskih razlik z brežinami. Predvidi se enotna urbana oprema, ki je lahko oblikovana sodobno, skladno z arhitekturo večstanovanjskih objektov. Predvidi se avtohtona zasaditev listopadnih grmovnic in drevnin.
(3) Zunanja ureditev se načrtuje in izvede tako, da omogoča dostope funkcionalno oviranim ljudem.
11. člen
(ekološki otoki)
Ekološki otok se predvidi v zelenici ob severni fasadi večstanovanjskih objektov. Dovoz do njega je omogočen preko obstoječega cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavijo na ekološko tehnično brezhiben prostor in se posebej oblikuje, skladno z oblikovanjem objektov (nadstrešnica, lesena ograja, ozelenjena s popenjalkami).
12. člen
(zelene površine)
(1) Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Trase komunalne infrastrukture je potrebno voditi izven območja zelenic, pod pešpotmi in dovozi.
(2) Obstoječi drevored v severnem delu Ceste pod goro naj se ohrani in dopolni z drevesi iste vrste ter podaljša proti jugu, do konca ceste. Kot podaljšek drevoreda ob poti se zasadi linija dreves iste vrste tudi na zahodnem robu meje območja podrobnega načrta.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– objekti se priključijo na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinsko in elektroenergetsko omrežje,
– vse vode javne gospodarske infrastrukture se predvidi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lastnik prizadetega zemljišča omogoča izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda od lastnika zemljišča pridobi služnost,
– trase komunalnih in energetskih vodov se medsebojno uskladijo. Upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, fotovoltaična elektrarna na strehi objekta ipd.) v skladu s predpisi, ki ureja to področje.
14. člen
(cestno omrežje)
(1) Območje podrobnega načrta se nahaja v naselju Slovenske Konjice, predel Pristava. Priključevanje je urejeno na obstoječo lokalno cesto (JP 884241 – Cesta pod goro) ob kateri je predvidena umestitev enostranskega hodnika za pešce. Cesta se na severu priključi na Žičko cesto. Prometna signalizacija se predvidi v naslednjih fazah projektiranja.
(2) Rekonstrukcija Ceste pod goro in umestitev enostranskega hodnika za pešce.
(3) Karakteristični normalni profil ceste je:
-------------------------------------------------------
bankina 1 x 0.50 m
vozišče 1 x 5.00 m
koritnica 1 x 0.30 m
hodnik za pešce 1 x 1.60 m
bankina 1 x 0.50 m
-------------------------------------------------------
skupaj 7.90 m
-------------------------------------------------------
(4) Prečni sklon ceste bo enostranski, 2.5% proti hodniku za pešce.
(5) Pred asfaltiranjem ceste se izvede vse komunalne, energetske in telekomunikacijske vode ter hišne priključke, ki so predvideni pod asfaltnimi površinami.
15. člen
(parkirne površine)
(Parkirne površine se predvidijo pod previsom objektov in v kletnih etažah. Na stanovanjsko enoto se predvidita 1,5 parkirni mesti. Skupno je predvidenih 66 parkirnih mest za osebne avtomobile (v podzemni garaži 39, pod previsom 27 parkirnih mest).
16. člen
(kolesarski in peš promet)
Ob obstoječi cesti (Cesta pod goro) je predvidena umestitev enostranskega hodnika za pešce. Posebnih površin za kolesarski promet ni.
17. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
(1) Za zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode se območje podrobnega načrta priključi na obstoječ vodovod. Pred pričetkom izvajanja gradbenih del predvidenih objektov je potrebno prestaviti obstoječi vodovod DN 150 mm, ki mora biti izveden iz nodularne litine. Gre za del vodovoda v dolžini cca 115 m, ki poteka po parcelah št. 885/1, 887/4, 1335/1 in 918/5. Prav tako je potrebno prestaviti in povečati del obstoječega vodovoda fi 6/4, na DN 100 mm iz nodularne litine, ki poteka po parcelah 1335/1 in 887/4. Na prestavljene vodovodne veje se izvedejo priključki za predvidene objekte, za vsako enoto večstanovanjskega objekta posebej. Predvidena je ukinitev obstoječega vodovodnega priključka.
(2) Vse stanovanjske enote morajo imeti izveden svoj ločen vodomer zunaj stanovanj, kjer je možen stalen dostop vzdrževalca javnega vodovodnega omrežja.
(3) Na projektirano vodovodno omrežje se namestijo zunanji nadzemni hidranti za zagotovitev požarne varnosti, katerih število bo določila študija požarne varnosti. Nadzemni hidranti morajo biti nameščeni za števcem na stroške investitorja.
18. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Za odvodnjavanje odpadnih vod iz območja podrobnega načrta se izdela ločen sistem kanalizacije.
(2) Komunalne odpadne vode iz objektov se odvajajo po ločeni interni kanalizaciji do začasne pretočne greznice ustrezne velikosti, ki se po izgradnji Centralne čistilne naprave Slovenske Konjice izloči iz uporabe. Komunalne odpadne vode se iz začasne greznice vodijo do predvidenega kanala komunalnih odpadnih vod K-1 DN 250 mm, v Žički ulici.
(3) Neonesnažene meteorne vode iz strešin in v koalescenčnem lovilcu olj očiščene meteorne vode iz povoznih površin ter parkirišč se vodijo po internem meteornem hišnem priključku preko dimenzioniranega zadrževalnika padavinskih vod (65 m3) do predvidenega meteornega kanala M-1 DN 600 mm v Žički ulici.
(4) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvodnjavanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) in Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07).
(5) Odvodnjavanje padavinskih vod za objekt se predvidi v skladu z Zakonom o vodah in sicer z zadrževanjem in ponikanjem.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
19. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
(1) Energija za napajanje večstanovanjskih objektov je na razpolago iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Milenkova (t-337 OE Slovenska Bistrica).
(2) Trase v podrobnem načrtu služijo kot osnova za izdelavo projektne dokumentacije IZ, PGD, PZI transformatorske postaje s priključnimi SN in NN vodi, skladno s pogoji upravljavca vodov.
(3) Hišni priključki se zgradijo kot kabelski priključki, položeni v zemljo ali v kabelsko kanalizacijo.
20. člen
(pogoji ureditve javne razsvetljave)
(1) Javno razsvetljavo se uredi na celotni trasi obstoječe lokalne ceste (Cesta pod goro).
(2) Razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja skladno z določili uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja. Izbere se svetilke, ki usmerjajo svetlobo v tla.
21. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
(1) Na območju podrobnega načrta potekajo obstoječi TK vodi.
(2) Nove trase komunikacijskega omrežja se izvedejo ob robovih javnih cest. Komunikacijsko omrežje se zgradi na pobudo upravljavca in je predmet projektne dokumentacije. Priključevanje se podrobneje obdela v PGD, PZI dokumentaciji.
22. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na plinovodno omrežje)
(1) Na območju podrobnega načrta poteka srednjetlačno plinovodno omrežje (4 bar), v upravljanju Petrol Plin,d.o.o., Ljubljana, in sicer v cestnem telesu, pod cesto (Cesta pod goro). Obstoječi plinovod je PEHD 100, DN 40 mm.
(2) Upoštevati je potrebno vzporedne odmike in odmike pri križanjih v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02).
(3) Za predvidene objekte na območju podrobnega načrta se predvidi priključitev na srednjetlačno plinovodno omrežje. Velikost priključka bo določena v fazi PGD.
(4) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi predstavnik distributerja.
23. člen
(ogrevanje objektov)
Ogrevanje objektov se uredi z navezavo na obstoječe omrežje zemeljskega plina.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
24. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Zemljišče se nahaja v vplivnem območju naselbinskega kulturnega spomenika Slovenske Konjice – Mestno jedro (EŠD 664) in na vzhodnem robu kulturnega spomenika, parka Slovenske Konjice – Park dvorca Trebnik (EŠD 10271). Obe območji sta razglašeni z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 50/98-2295).
(2) Na celotnem ureditvenem območju podrobnega načrta se skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine izvedejo (priporočilne narave) predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča. Območje podrobnega načrta leži izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremičninske arheološke kulturne dediščine, vendar z načrtovano površino predstavlja velik poseg v prostor, zato so smiselne predhodne arheološke raziskave. Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s 55. členom ZVKD-1 omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
25. člen
(rešitve in pogoji upravljanja in urejanja voda)
(1) Odvajanje in čiščenje odpadnih vod se uredi v skladu s pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode.
(2) Zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin se uredi preko zadrževalnika.
26. člen
(varovanje okolja)
(1) Hrup
Območje prostorskega načrta se opredeli s III. stopnjo hrupa. Med gradnjo se ne presega mejne ravni hrupa. Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih.
(2) Zrak
Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka s prašnimi emisijami in emisijami plinov gradbenih strojev med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– primerno razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče,
– zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje prevoznih poti in odkritih površin.
– Za ogrevanje objektov se uporablja plin.
(3) Vode
Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja se uredi v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
27. člen
(odpadki)
(Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(2) Gradbene odpadke ki nastanejo pri gradnji, se odstrani izven območja podrobnega načrta.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
28. člen
(naravne omejitve)
Geološko-geotehnični elaborat je obvezen sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte in ureditve skladno s predpisi o graditvi objektov.
29. člen
(pogoji za varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in predvidenimi dovozi za interventna vozila. Varen umik se zagotavlja z umikom na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Izvede se vodovodno in hidrantno omrežje z zagotovljeno zadostno količino vode za gašenje skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Na vodovodno omrežje se namesti nadzemne hidrante.
(3) Pri projektiranju in izvedbi novih objektov se na osnovi izračuna požarne obremenitve upošteva takšne materiale in naprave in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu skladno z določili zakonskih določil in pravilnika, ki obravnava požarno varnostne zahteve.
(4) V PGD projektu se opredeli potrebnost ojačitve prve plošče.
30. člen
(potresna ogroženost)
Območje podrobnega načrta se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je upoštevati karto potresnega pospeška tal in zagotoviti pri gradnji potresno varnost v skladu z zakonodajo. Upošteva se podatek projektnega pospeška tal, ki na tem območju znaša 0,125g.
IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
31. člen
(merila in pogoji za parcelacijo)
Parcele, določene s tem podrobnim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo ali združujejo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
32. člen
(1) V prvi fazi se območje podrobnega načrta v celoti komunalno opremi, v drugi fazi se pristopi k izgradnji objektov. Hkrati z izgradnjo večstanovanjskih objektov mora biti izgrajeno tudi športno igrišče.
(2) Druga faza obsega dokončno izvedbo rekonstrukcije obstoječe lokalne ceste (Cesta pod goro) z umestitvijo hodnika za pešce.
XI. DRUGI POGOJI
33. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Investitor se zaveže, da ob predvidenih objektih zagotovi preprečitev zalitja objektov pred zalednimi vodami.
(3) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(4) Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala je treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij.
XII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
34. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(3) Dopustna so odstopanja:
– dopustna so odstopanja pri tlorisnih dimenzijah objekta +1.0 m. Objekt je lahko manjših gabaritov.
– določitev kote pritličja se uskladi v načrtu zunanje ureditve,
– dopustna je drugačna zasnova in umestitev športnega igrišča,
– dopustna je umestitev dodatnih parkirišč za osebna vozila ob športnem igrišču in ob dovozni cesti do območja (Cesta pod goro).
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
35. člen
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
(1) Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se območje podrobnega načrta vključi v enoto urejanja, ki jo določa občinski prostorski načrt.
(2) Območje ureditve, objekt in zunanja ureditev se vzdržujeta in obnavljata, ohranja in vzdržuje se vsa novo zasajena drevesa.
XIV. KONČNE DOLOČBE
36. člen
(vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Slovenske Konjice in Upravni enoti Slovenske Konjice.
37. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
38. člen
(veljavnost odloka)
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-005/2008
Slovenske Konjice, dne 9. septembra 2010
Župan
Občine Slovenske Konjice
Miran Gorinšek l.r.
