Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08) in 15. člena Statuta Občine Sodražica ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Sodražica na 20. redni seji dne 16. 9. 2010 sprejel

Z namenom, da se ohranijo kulturne, zgodovinske in umetnostno-arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine:
Nova Štifta – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 490).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Romarska cerkev Nova Štifta, posvečena Marijinemu vnebovzetju, je bila zgrajena v letih 1641–1671 (posvečena 1743) in sodi med najpomembnejše spomenike sakralne arhitekture na Slovenskem, ki s svojo bogato notranjo opremo (oltarji, prižnica, korne klopi, oljne slike) predstavlja hkrati tudi izviren in celosten spomenik 17. stoletja.
V gradnji se je zgledovalo po pomembnih regionalnih značilnostih severnoitalijanskih arhitektur. S spremembami in novostmi v gradnji je vplivala na nenadomestljivo stilno izročilo za številne spomenike baročne umetnosti na Slovenskem.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Zamostec, na parceli št. 112 in 1384/2. Vplivno območje spomenika predstavljajo z gozdom poraščena in travnata pobočja vzpetine, na vrhu katere stoji. Obseg parcel je zajet v prilogi 490 – k.o. – tabela s seznamom parcel, ki je sestavni del tega odloka.
Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:7000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:7000.
Izvirnik načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– prepoved vseh posegov v zemeljske plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda;
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in arheoloških vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso izvirno slikarsko in stavbeno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali njegove opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prejšnje stanje;
– ohranjanje namembnosti spomenika skladno s prvotno namembnostjo;
– strokovno prenovo okrnjenih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcijsko avtentične podobe spomenika;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter njegove opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, gabaritu, konstrukciji, materialu, strukturi in barvni podobi;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodaja njem posameznih prvin;
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika;
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranita njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podreditev posegov sanaciji in prenovi varovani lastnostih prostora zaradi ohranitve prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti dediščine;
– ohranjanje obstoječe namenske rabe prostora s sonaravnim gospodarjenjem, dopustno je zmanjšanje gozdnih površin:
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v izjemnih primerih, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda;
– ohranjanje odprtega prostora pred nadaljnjo širitvijo naselij, razen v izjemnih primerih, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda;
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in arheoloških vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno slikarsko in stavbno opremo;
– prepoved vseh posegov v zemeljske plasti arheološkega območja, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda.

Lastnik oziroma upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne namembnosti.

Za vsako spremembo funkcije in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je potrebno predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje ZVKDS, OE Ljubljana.

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za kulturo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 3. členu tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.