Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1 in 108/09 ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) na seji dne 20. 9. 2010 sprejel

(1) V skladu s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88 in Uradni list RS, št. 86/01) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Splošne bolnišnice Celje, ki v mejah območja podrobnega načrta spreminja Zazidalni načrt Glazija (Uradni list SRS, št. 31/84, 27/90 in Uradni list RS, št. 23/91, 69/93, 49/95, 45/96, 78/01, 54/02, 110/02, 113/04, 91/05 in 112/06).
(2) Občinski podrobni prostorski načrt za območje Splošne bolnišnice Celje je pod številko 52/2008 izdelala Vizura - Vitez d.o.o., Jenkova 24, Celje.

(1) Odlok določa rabo površin, ki so namenjene Splošni bolnišnici Celje s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njeno nemoteno izvedbo in rabo, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, pogoje varstva okolja in ohranjanja kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe, dopustna odstopanja in nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in prikazane v tekstualnem in grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Splošne bolnišnice Celje (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki je sestavni del odloka.

(1) Prostorski akt določa pogoje umestitve novih bolnišničnih objektov, ki nadomeščajo stare in tehnično neustrezne objekte, in so zgrajeni delno na mestu obstoječih objektov, delno na novih površinah v funkcionalnih povezavah z obstoječimi objekti; obstoječi objekti se delno ohranjajo in se jim delno ali v celoti spremenijo namembnosti, predvidijo se tudi rušitve obstoječih objektov, ureditve parkirnih, manipulacijskih in prometnih površin v navezavi s konceptom mestne prometne zasnove, parkovne in zelene površine ter pogoje za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture.
(2) Predmet obravnave prostorskega akta za območje Splošne bolnišnice Celje je:
A območje načrtovanih objektov, ki nadomeščajo dotrajane in funkcionalno neustrezne objekte.
B območje obstoječih objektov, ki se ohranijo ter funkcionalno in vsebinsko povežejo z načrtovanimi objekti, nekaterim se delno ali v celoti spremeni namembnost, ki je podrejena zdravstvenim dejavnostim.
C območje obstoječih objektov, ki so postopno predvideni za rušenje.
D ureditve prometnih, manipulacijskih in parkirnih površin.
E ureditve komunalne in energetske infrastrukture.
F ureditev zelenih površin, urbana oprema, enostavni in drugi spremljajoči objekti.
(3) A Načrtovani objekti:
I etapa - objekt nujne medicinske pomoči - trakta E1, F1
II etapa - objekt nujne medicinske pomoči - trakt E2
III etapa - objekt specialističnih ambulant in bolniških oddelkov - trakt A1 (v podaljšku obstoječega trakta A novejšega dela bolnišnice do nove avle A - F1 in trakt F1 +)
GH - garažna hiša
ZM - zbirno mesto odpadkov
MP - merilna postaja
MDP - medicinski plini.
(4) B Obstoječi objekti, ki se ohranijo ter funkcionalno in vsebinsko povežejo s predvidenimi objekti, nekaterim se delno ali v celoti spremeni namembnost (komunikacije potekajo večinoma po kletnih etažah starih in predvidenih objektov):
G - Gizelin objekt (delno interni oddelki, gastro oddelek)
I - del infekcijskega oddelka, ki se mu spremeni namembnost v objekt za potrebe gostujočih zdravnikov ali zgradi nov objekt
T, P - tehnične službe, lekarna, kuhinja
KO, TRI - kotlarna, trigeneracija
P - prosektura
TP - transformatorska postaja (TP1 - AGR, TP2, TP3 - Elektro Celje)
Č - črpališče
ZB - zbirni bazen odpadnih vod
NB - novejši del bolnišnice
V - vratarnice
PR - pralnica
RMP - republiška merilna postaja za meritve onesnaženosti ozračja.
(5) C Obstoječi objekti, ki so postopno predvideni za rušenje:
GN - ginekološki oddelek
OB - operacijski blok
IO - del infekcijskega oddelka
VO - vzdrževalni in servisni objekti
O - očesni oddelek
K - kioski za prodajo hrane.

Območje podrobnega načrta obsega površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve iz 3. člena tega odloka s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno izvedbo in rabo in zajemajo naslednje parcele: parcele k.o. Celje 576 del, 577, 580, 581/1, 581/2, 581/4, 581/5, 582, 583, 584/1, 584/2, 585/1, 585/3, 585/4, 585/5, 585/6, 586, 587, 588/1, 588/3, 589, 590/1, 590/2, 591, 592/2, 593, 594, 595, 596, 597, 600, 604, 606, 607/1, 609, 611, 612/1, 612/2, 613, 614, 615/1, 615/2, 616, 617/1, 617/2, 618/1 del, 618/2 del, 620/8, 620/9, 620/10 del, 624, 645/1 del, 645/8, 645/9 del, 651, 653/3, 654/9 del, 654/13, 658/1, 2502/6, 2502/14, 2502/16, 2538/2 del in k.o. Ostrožno 1140/19.

(1) A. NAČRTOVANI OBJEKTI:
I. ETAPA (trakta E1, F1)
Namembnost: objekt nujne medicinske pomoči:
(a) Kletna etaža trakta E1 ter dela trakta F1 je namenjena oskrbovalnim potem in tehnično servisnemu programu, novi centralni toplotni postaji, zaklonišču za 300 ljudi, oskrbovalnim potem ter centralnim garderobam osebja, sanitarijam in prostoru za odmor osebja.
Pritličje je namenjeno ureditvi večjega dela urgentne medicine, ki se bo navezovala na obstoječi novejši del bolnišnice, oddelkom za vročinska stanja in infektivne bolezni. Za urgentna vozila je na SV strani predviden pokriti plato s parkirišči za nujne dostope.
Prvo nadstropje traktov E1 in F1 je namenjeno za porodni blok.
Drugo nadstropje traktov E1 in F1 je namenjeno bolniškim oddelkom internističnih dejavnosti.
Tretje nadstropje traktov E1 in F1 je namenjeno bolniškim oddelkom internističnih dejavnosti in kirurškemu oddelku.
Četrto nadstropje trakov E1 in F1 je namenjeno oddelkom ORL, okulističnemu oddelku, kirurškemu oddelku združenih pediatričnih oddelkov.
Peto nadstropje je namenjeno kirurški predavalnici ter pristajalni ploščadi za helikopter.
(b) Lega: objekt je načrtovan na SZ delu bolnišničnega kompleksa na mestu stare ginekologije, ki se ruši.
(c) Tlorisni in višinski gabariti:
Trakt F1:
K+P+1 (35.80 x 5.40 m, v 10.50 m), K+P+4 (35.80 x 17.60 m, v 21.60 m), K+P+5 (23.00 x 28.70, v 26.10 m, v delu objekta 30,50)
Trakt E1:
K+P+4 (29.15 x 52.50 m, v 21.60 m)
II. ETAPA (trakt E2)
Namembnost: objekt nujne medicinske pomoči
(a) Kletna etaža trakta E2 je namenjena oskrbovalnim programom in komunikacijam.
Pritlična etaža trakta E2 zajema dokončanje programa urgentne medicine.
Prvo nadstropje je namenjeno predvsem dokončanju programa operacijskega bloka in sega v obstoječi trakt D, del pa je namenjen ginekološko porodnemu hospitalu.
Drugo nadstropje trakta E2 je namenjeno internističnim dejavnostim.
Tretje nadstropje trakta E2 je namenjeno kirurškemu bolniškemu oddelku.
Četrto nadstropje trakta E2 je namenjeno pediatriji.
(b) Lega: objekt je načrtovan na JV strani in se navezuje na objekte I. etape.
(c) Tlorisni in višinski gabariti:
K+P+4 (16.65 x 52.50 m, v 21.60 m),
nadzidava NB+1 (13.80 x 32. 00 in 18.00 x 32.00 m, v 10.50 m)
III. ETAPA (trakt A1 v podaljšku obstoječega trakta A novejšega dela bolnišnice do nove avle A - F1 in trakt F1+)
Namembnost: specialistične ambulante in bolniški oddelki
(a) Kletna etaža trakta A1 je namenjena komunikacijam, jedilnici osebja, garderobam in povezavi s traktom A.
Pritličje trakta A1 v povezavi s traktom A je namenjeno specialističnim ambulantam in administraciji.
Prvo nadstropje takta A1 je namenjeno bolniškemu oddelku ginekologije.
Drugo nadstropje trakta A1 je namenjeno za potrebe internističnih oddelkov.
Tretje nadstropje trakta A1 je predvideno za skupne bolnišnične funkcije - računalniškemu centru, kabinetom za zdravnike, dežurno osebje in medicinski knjižnici.
Četrto nadstropje trakta A je namenjeno tehnični opremi in klimatizaciji. Ob novi etažni avli A - F1 so predvideni prostori za potrebe združenih otroških oddelkov.
Prizidek obstoječega trakta F1 označenega s F1+ se realizira po rušitvi oddelka za porodništvo in ginekologijo.
(b) Lega: objekt je načrtovan kot povezovalni trakt med etapo I in etapo II ter obstoječim novejšim bolnišničnim objektom.
(c) Tlorisni in višinski gabariti:
K+P+3 (17.40 x 52.40 m, v 17.90 m), K+P+3 (13.45 x 23.00 m, v 17.90 m).
Splošni pogoji za vse načrtovane objekte:
Kote pritličij vseh predvidenih objektov morajo biti na koti 238,53 m NV (kote ravnih streh so podane od kote pritličja navzgor), kleti objektov morajo biti izvedene kesonsko, v povezovalnih hodnikih v kleteh, ki služijo kot povezave med obstoječimi in predvidenimi objekti, se morajo predvideti vodotesne zapore, ki bodo preprečevale vdor poplavne vode do kote pritličja.
Konstrukcija in oblikovanje objektov:
Armirano betonska konstrukcija (ali drugačna konstrukcija), kesonska izvedba kleti z odprtinami, ki jih je potrebno izvesti tako, da je v primeru visokih voda preprečen vdor vode.
Fasade morajo biti zasnovane kot notranje betonske stene z zunanjo izolacijsko oblogo s prezračevalnim slojem (novi materiali kot alu, steklo, trespa) in zunanjo mehansko zaščito (finalna obloga). Fasade morajo biti izdelane po vzoru obstoječe nove bolnišnice in barvno usklajene. Pogoj v PGD projektu je barvna študija, ki jo mora predhodno potrditi pristojna služba Mestne občine Celje zaradi posebnih interesov mestnega jedra.
Okenske površine morajo biti zastekljene z izolacijskim steklom ter senčili na zunanjih straneh (žaluzije ali screen).
Strehe morajo biti podrejene njihovi funkciji - ravne z robnim zaključkom (atika), lahko so tudi ozelenjene ali delno pohodne kot terase z mikrourbano opremo.
ZM - zbirno mesto odpadkov:
Vsi odpadki iz bolnišnice, ki predstavljajo bolnišnične odpadke ter komunalne odpadke in druge odpadke, se ločujejo in zbirajo na enem mestu v objektu za odlaganje odpadkov, nadkritega z nadstreškom in s sprednje strani ograjenega z žično ograjo; objekt je lociran v gospodarskem delu izven ožjega območja bolniških objektov. Višina platoja mora biti na koti 238.53 m NV. Odpadki so glede na zvrst ločeni v posameznih zabojnikih. Vsi odpadki se zbirajo in ločujejo že na mestih njihovega nastanka in se prenašajo ali odvažajo v za to predvidenih prevoznih sredstvih (vozičkih, vrečah) v objekt za odlaganje odpadkov.
Odpadki so ločeni na:
Komunalne odpadke: odpadke iz kuhinje, karton in papir, parkovne odpadke, steklo, plastiko.
Posebne odpadke v zdravstvu: infektivne odpadke, ostre predmete, citostatike, zdravila s pretečenim rokom, odpadne kemikalije, odpadne filme, patološke odpadke, kemikalije.
Druge odpadke: kovinske in kosovne odpadke, gradbene odpadke, baterije in akumulatorje, vode, mulje, usedline.
MDP - plinska postaja za utekočinjeni kisik:
Za potrebe oskrbe z medicinskim kisikom je predvidena plinska postaja z dvema vakumsko izoliranima rezervoarjema za utekočinjeni kisik V=20,0 m3, p=18 bar z atmosferskima uparjalnikoma zmogljivosti 350 Nm3/h. PP je predvidena kot samostojni objekt na koti ploščadi 238.53 m NV in v odmikih od obstoječih in predvidenih objektov, ki zagotavljajo varnost. Prostor predstavlja tlakovano ali betonsko ploščad, oziroma asfaltirano manipulacijsko dvorišče, v dim cca 12,00 x 5,00 m in ima po potrebi nadstrešek po vsej dolžini objekta. Okrog dela plinske postaje, ki meji na sosednje objekte, oziroma peš in prometne površine, je predviden požarni zid s požarno odpornostjo REI 120. Objekt medicinskih plinov mora biti ograjen z žično ograjo višine do 2,50 m.
Umestitev MDP je načrtovana na zahodni strani NB, oziroma variantna lokacija v zelenici med pralnico in agregatsko postajo oziroma TP1.
Garažna hiša:
Garažna hiša je načrtovana na severnem delu bolnišničnega kompleksa ob Oblakovi ulici v dimenzijah 119,80 m (vključno z rampama) x 19.90 m - 36,14 m v štirih etažah K+P+2, ki se ob objektu Ipavčeva 12 in v celotnem nizu ob Oblakovi ulici zniža za eno etažo z namenom ohranitve vedute na zavarovani objekt in zmanjšanja vplivov na stanovanjske objekte ob Oblakovi ulici. Odmik garažne hiše od objekta Ipavčeva 12, ki predstavlja stavbno dediščino, zagotavlja ohranjanje karakteristik značilnosti in celovitosti dediščine v prostoru. Plato pritlične etaže je na koti 238.76 m NV. Garažna hiša bo zagotavljala 434 parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce. Fasade objekta morajo biti izvedene iz materialov, ki bodo zagotavljali preprečevanje prehoda hrupa in svetlobnih snopov proti Oblakovi ulici, v ta namen mora biti fasada ob ulici zasnovana kot delno zaprta membrana (parapet + perforirani paneli). Prezračevalni sistemi morajo zagotoviti dopustne ravni izpustov plinov v bivalno okolje. Streha mora biti ravna z možnostjo namestitve fotovoltaičnih panelov, ki bodo zagotavljali dodatni vir energije za napajanje objekta ali zelena streha z možnostjo parkovne ureditve. Z znižanjem etažnosti garažne hiše ob Oblakovi ulici se zagotavlja, da v mesecu decembru povzroča le osenčenje delov kleti stanovanjskih objektov (kleti objektov so cca 1.00 m do 1,50 m nad terenom). Za potrebe napajanja garažne hiše mora biti v objektu načrtovana tudi TP4.
Barve fasadnih elementov morajo biti usklajene s fasadami novih bolnišničnih objektov. Barvna študija mora biti sestavni del PGD projekta, ki jo mora potrditi pristojna služba Mestne občine Celje.
Najvišja kota garaže z vsemi elementi se ne sme poviševati izven maksimalno dopustnih gabaritov, vključno s fotovoltaičnimi elementi. Nižja etaža ob Oblakovi mora biti v celotni dolžini iste višine (K+P+1) brez zunanjega parkiranja, mogoče jo je urediti kot pohodno ali zeleno streho.
Ploščad za helikopter:
Nujni prevozi pacientov se opravljajo s helikopterjem, zanj je načrtovan helioport na SZ delu strehe novega objekta I. etape, ki ima višinski gabarit K+P+5. Pogoj za ureditev helioporta je nadmorska višina referenčne točke 264 m nmv in upoštevanje nosilne konstrukcije objekta. Pri izgradnji helioporta je potrebno upoštevati strokovne podlage Aerodrom Ljubljana E 0910-03 AB, oktober 2009 katerega osnovne zahteve so ureditev požarne opreme in bazena s kapaciteto 5000 l vode in zagotovljeno brizganje pene s pretokom 500 l/min in drugimi dopolnilnimi sredstvi, izvedba odvodnjavanja preko oljnih lovilcev, namestitev varovalne ograje z varnostno mrežo krožne oblike premera cca 20.00 m in upoštevanje vzletnih in pristajalnih poti.
Helioport je mogoče namestiti na posebej pritrjeni jekleni podkonstrukciji z lovilnimi mrežami ali direkno na streho brez podkonstrukcije. Osvetlitve in označbe morajo biti izvedene v skladu s predpisi.
MP - merilna postaja:
Zaradi zagotovitve zadostnega prostora na obstoječi lokaciji ob pralnici, kjer je predvidena postavitev MDP, se obstoječa MP prestavi iz sedanje lokacije na traso plinovoda Geoplin na kompleks objekta očesnega oddelka, ki je predviden za rušenje.
Urbana oprema:
Urbana oprema, ki predstavlja predvsem klopi za posedanje, svetila - luči za razsvetljavo zunanjih površin, kioske za ponudbo časopisov, napise, panoje, opozorilne table in podobno mora biti načrtovana oblikovno enovito in v skladu z mestno urbano opremo.
Enostavni in drugi spremljajoči objekti:
Kot enostavni objekti so mogoče izvedbe infrastrukture - energetske, telekomunikacijske, komunalne, cestne in urbane opreme ter zunanjih ureditev v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
Kot manj zahtevne objekte je na območju splošne bolnišnice Celje v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08) mogoče izgrajevati naslednje manj zahtevne objekte: ograjo okoli bolniškega kompleksa, pomožne infrastrukturne objekte - energetske, telekomunikacijske, komunalne in cestne objekte; urbano opremo - telefonske govorilnice, več namenske kioske, nadstrešnice nad vhodi, klopi, svetila, usmerjevalne table in napise, luči.
(2) B. OBSTOJEČI OBJEKTI:
Obstoječi bolnišnični objekti, ki se ohranijo ter funkcionalno in vsebinsko povežejo s predvidenimi objekti (komunikacije potekajo večinoma po kletnih etažah starih in predvidenih objektov) in se jim delno ali v celoti spremenijo namembnosti v druge bolnišnične dejavnosti, oziroma se predvidijo za tehnološke in tehnične izboljšave in razširitve:
G - Gizelin objekt - kirurgija, urološki oddelek, diabetični, otorinolaringološki, hematologija, onkologija, očesni oddelek (K+P+2, dvokapna streha, klasična gradnja) se postopno glede na etape izgradnje novih objektov spreminja v specialistične ambulante in druge bolnišnične vsebine, v okviru gradbene meje je mogoča tudi gradnja novega objekta.
I - obstoječi objekt infekcije in vročinskih stanj (K+P+1, dvokapna streha, klasična gradnja), objektu se spremeni namembnost v objekt za potrebe gostujočih zdravnikov, lahko se v okviru gradbene meje zgradi tudi nov objekt za navedeno ali drugo zdravstveno namembnost.
T, P - tehnične službe, lekarna, medicinska rehabilitacija, delovna terapija, arhiv, knjižnica, kuhinja, prosektura ter druge tehnične službe, ki se bodo po rušitvi obstoječih objektov vzdrževanja in tehničnih služb preselili v objekt T, P in delno v načrtovani prizidek ob toplarni.
KO, TRI - obstoječi objekt kotlarne služi ogrevanju kompleksa Splošne bolnišnice Celje s srednjetlačnim plinom 3 bar in za pripravo sanitarne tople vode in tehnološke pare. Na vzhodni strani je načrtovana širitev kotlarne v okviru načrtovanih gradbenih meja za postavitev kogeneracijskega modula. Ob toplarni je predvideno postrojenje trigeneracije za sočasno proizvodnjo električne energije, toplote in hladu optimizira energetsko učinkovitost primarne oskrbe bolnišnice, v katerega je vključena absorbcijska naprava, ki izrablja odpadno toploto pri obratovanju plinskega agragata. Na zahodni strani je v okviru gradbene meje mogoč prizidek za potrebe tehničnih služb.
TP - transformatorske postaje TP1 - AGR in TP2 oskrbujeta bolnišnične objekte z električno energijo. Za potrebe širitve bolnišnice se TP1 nadzida za eno etažo. TP3 - Elektro Celje - TP Ipavčeva - bolnišnica je s to TP povezana v smislu obratovanja rezerve v primeru havarije ali vzdrževanja.
Č, ZB - črpališče - zbirni bazen, v katerem se zbirajo komunalne vode in očiščene ter ohlajene vode in se zaradi višinske razlike prečrpavajo ter preko kanalizacijskih kolektorjev odvajajo v čistilno napravo Celje. Celoten kompleks je zavarovan z žično ograjo do višine 2.50 m.
NB - novejši del bolnišnice - informacije, prijava pacientov, specialistične ambulante, oddelek za bolezni ledvic, intenzivni interni oddelek, plastična kirurgija, venerološki oddelek, žilna kirurgija, ortopedija, abdominalna kirurgija, dermatovenerološki oddelek (K+P+4-5, ravna streha, armirano betonska konstrukcija) se vključi v koncept načrtovanih objektov kot delna nadzidava za eno etažo na SV delu objekta.
Objekti Kersnikova 1, Kersnikova 1a in Kersnikova 1b predstavljajo objekte (K+P+M z dvokapnimi strehami), ki so zavarovani kot kulturna dediščina, se po potrebi adaptirajo ali rekonstruirajo v skladu s pogoji varstvenega režima, namembnosti objektov, ki niso v lasti Splošne bolnišnice Celje, pa morajo biti postopno podrejeni bolnišničnim dejavnostim.
Objekt Ipavčeva 12 je zavarovan kot kulturna dediščina, je v privatni lasti in namenjen za stanovanjske potrebe, se po potrebi adaptira ali rekonstruira v skladu s pogoji varstvenega režima in dolgoročno nameni za potrebe bolnišničnih programov.
V - vratarnice - montažni manjši objekti, lahko tudi tipski objekti urbane opreme ali zidani objekti.
PR - pralnica (K+P+1, ravna streha, armirano betonska konstrukcija), na severni strani je za potrebe povečanja pralnice (sortirnica perila) predviden prizidek v okviru načrtovanih gradbenih mej v enakem ali nižjem višinskem gabaritu.
Vsi obstoječi objekti, ki se ohranijo, se lahko po potrebi adaptirajo, rekonstruirajo oziroma posodobijo v tehničnem in tehnološkem smislu v okviru gradbenih meja ali se jim spremeni namembnost v dejavnosti, ki služijo namenu bolnišničnih dejavnosti. Za obstoječi objekt nove bolnišnice, ki je predviden za povezavo z načrtovanimi objekti glede na posamezne etape izgradnje, se morajo predvideti ukrepi za onemogočanje vdora poplavne vode do kote 238.53 m NV z ureditvijo dovoznih klančin in dostopov do kleti. Pri ostalih obstoječih objektih se zavaruje vdor poplavne vode z namestitvijo vodotesnih oken in vrat, oziroma z drugimi tehničnimi rešitvami, načrtovani prizidki v okviru gradbenih meja pa se izvedejo na koti 238.53 m NV ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, ki omogočajo da se navedeni ukrepi ne izvajajo, kolikor bodo pred končanjem predvidenih novogradenj izvedeni protipoplavni ukrepi lokalnega in širšega značaja.
OG - ograja:
Celotno območje Splošne bolnišnice Celje je mogoče v celoti ograditi v smislu rekonstrukcije obstoječe ograje, ki je v preteklosti že ograjevala celoten kompleks in je delno še ohranjena kot poln spodnji oporni zidec z zgornjim perforiranim delom. Ograja se mora v takšni obliki ponoviti, lahko pa se tudi kombinira z vmesnimi elementi kovinske ograje v kovani ali pocinkani izvedbi, enostavne oblike in nevtralne barve, oporniki pa naj bodo poudarjeni. Celotna višina ograje naj bo od 1.50-1.60 m, odmik ograje od pločnikov mora biti 0.50 m, oziroma ob pločniku. V kovani izvedbi naj bodo tudi dvoriščna drsna vrata, dovozi pa opremljeni z dvižnimi rampami. Objekta Kersnikova 1 in Kersnikova 1a ter objekt Ipavčeva 12 ni potrebno ograditi oziroma jih je mogoče ograditi z žično ali drugo transparentno ograjo in jih tako začasno izločiti iz ograjenega kompleksa bolnišnice glede na njihovo sedanjo nebolnišnično oziroma mešano dejavnost.
Ob Oblakovi ulici se v delu, ki meji na garažno hišo, ograja poruši tako, da razmejitev med bolnišnico in prometno ureditvijo Oblakove ulice predstavlja severna fasada garažne hiše.
RMP - republiška merilna postaja za meritve onesnaženosti ozračja - kiosk, ki se po potrebi nadomesti z novim objektom ali se prestavi na novo lokacijo.
(3) C. OBSTOJEČI OBJEKTI PREDVIDENI ZA RUŠENJE:
GN - ginekološki oddelek
OB - operacijski blok
IO - del infekcijskega oddelka
VO - vzdrževalni in servisni objekti
O - očesni oddelek
K - kioski za ponudbo hrane
G - garaža ob objektu Kersnikova 1.
Bolnišnični objekti, predvideni za rušenje, se rušijo postopoma in v skladu z realizacijami napredovanja posameznih etap.

(1) Pri podjetju APPIA, družba za projektiranje, raziskave in inženiring d.o.o. Ljubljana, je Mestna občina Celje naročila izdelavo prometne študije (št. elaborata AP015-10-E, april 2010) za obravnavano območje z namenom pridobitve strokovnih podlag za izdelavo OPPN ter določitev ustreznih ukrepov za ureditev prometnih razmer na tangiranem območju v smislu prometne razbremenitve, ki bo zagotavljala varno in tekoče odvijanje prometa. V kapacitetnih analizah so bile upoštevane tudi obremenitve pešcev in kolesarjev. Rezultati izvedenih analiz so pokazali, da bo potrebno po izgradnji vseh predvidenih površin za mirujoči promet (upoštevano je eno leto delovanja - leto 2017) izvesti nekaj ukrepov na obstoječem cestnem omrežju.
- Semaforizirati križišče na Ljubljanski cesti in vzpostaviti medsebojno koordinacijo s križiščem Gregorčičeva-Ljubljanska in Kersnikova-Gregorčičeva.
- Ureditev semaforiziranega oziroma izven nivojskega prehoda za pešce preko Gregorčičeve ulice.
- Ureditev novega priključka na Kersnikovi ulici za dostop zaposlenim, obiskovalcem zdravstvenega doma in servisni dovoz na območje Splošne bolnišnice Celje.
- Ureditev četrtega kraka krožnega križišča pri garažni hiši Glazija do Ipavčeve in Oblakove ulice (tudi urgentna pot za reševalna vozila …).
Lokacija predvidene garažne hiše pomeni izboljšanje prometnih razmer na Oblakovi ulici. Ukine se bočno parkiranje ob Oblakovi ulici, zmanjša se število prevozov vozil, ki iščejo parkirne površine. Odstrani se obstoječa zidana ograja. Peš površina poteka ob južni fasadi garažne hiše. Med to urejeno javno površino in Oblakovo ulico se izvede zeleni pas z gosto zasaditvijo (drevored). Uvoz in izvoz v garažno hišo sta ločena.
(2) Prometni režim znotraj kompleksa Splošne bolnišnice Celje ukinja obstoječa razdrobljena parkirišča za osebna vozila, ukinja parkiranje vzdolž Oblakove ulice, celoten kompleks se napaja iz štirih dostopov - iz Oblakove ulice, iz krožnega križišča med Oblakovo in Kersnikovo ulico, uvoz desno - desno iz Kersnikove ulice ter preko predvidenega četrtega kraka krožnega križišča na južni strani kompleksa na Glaziji.
(3) Priključek iz Kersnikove ulice desno - desno se bo uporabljal za dostavo in tovorni promet predvsem za potrebe gospodarskega dela bolnišnice ter za dostop do Zdravstvenega doma Celje.
(4) Preko krožnega križišča na Glaziji se bo urejal dovoz za reševalna vozila na nujni vožnji.
(5) Iz Oblakove ulice se bo urejal dostop do načrtovane garažne hiše za 434 parkirnih mest, ki je locirana vzdolž Oblakove ulice in je namenjena za potrebe zaposlenih in obiskovalcev ter do zunanjega parkirišča za 65 parkirnih mest za obiskovalce in spremljevalce bolnikov ter za dovoze do urgentnega bloka z elipsoidnim obračališčem.
(6) Znotraj bolniškega kompleksa ob servisnih cestah in na dvoriščih ni načrtovanih parkirnih mest.
(7) Omejitev hitrosti na območju OPPN je potrebno s prometno signalizacijo omejiti na 5 km/h, razen za reševalna vozila za intervencijo.

Obravnavano območje se oskrbuje z vodo iz obstoječega javnega vodovoda iz Oblakove ulice, ki je priključeno na Osrednji vodovodni sistem Celja, poteka mimo glavnega uvoza v bolnišnico in se ga za potrebe načrtovanih objektov obnovi, uredi novo mersko mesto v kletni etaži pod urgenco in predvidi nov priključek iz DN 150 mm ter za potrebe gašenja izvede hidrantno omrežje. Na trasi vodovodnih priključkov ni dovoljeno graditi objektov, saditi dreves in drugih trajnih nasadov, postavljati škarp, ograj ali drogov.

(1) Fekalne vode: Na območju Splošne bolnišnice Celje greznic ni. Odpadne vode se iz pralnice perila in kotlarne odvajajo ločeno od industrijskih in so direktno priključene na vod javne kanalizacije. Ostale komunalne odpadne vode se odvajajo skupaj z industrijskimi iz bolnišnične dejavnosti. Izpust odpadnih vod na centralno čistilno napravo je zagotovljen.
Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča, odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko lovilca olj.
Za novo predvidene objekte SB Celje je predviden in zasnovan ločen sistem kanalizacije. Vse vode iz bolnišničnih objektov je potrebno lokalno prečistiti pred navezavo na sistem zunanje interne fekalne kanalizacije, do stopnje, ki jo zahtevajo veljavni predpisi in upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja s ČN (velja za suspendirane snovi). Glede na znane vire onesnaževanja v tehnološkem procesu je namreč neekonomsko predvideti skupno predčiščenje.
Iz novozgrajenih objektov SB Celje se predvideva priključek na javni kanal št. 200024, ki poteka v Oblakovi ulici in se priključuje na GZ2. Pred priključkom na javni kanal je v območju SB Celje predvidena izgradnja tipskega vzorčevalnega jaška.
(2) Mešani sistem kanalizacije: Obstoječe objekte locirane v ureditvenem območju OPPN, ki se ne rušijo in se njihova funkcija ne spreminja, se odvodnjavajo v mešani sistem javne kanalizacije mesta Celja, konkretno na kolektor RZ-5. Del kanaliziranih voda obstoječih objektov se na kolektor priključuje gravitacijsko, del tako imenovane globoke kanalizacije pa preko internega črpališča, ki je na lokaciji opuščene ČN SB Celje. Javni kolektor RZ-5 ima pred priključkom na glavni kanalizacijski zbiralnik RZ-1 mesta Celja zgrajen lovilni (čistilni) bazen in črpališče visokih voda za razbremenjevanje.
Za obstoječe objekte v območju OOPN se bo kanalizacijski mešani sistem postopoma ločevalo skladno s politiko upravljanja javnega kanalizacijskega sistema mesta Celja. V območju opuščene ČN SB Celje, kjer je locirano obstoječe črpališče globoke kanalizacije na javni kolektor RZ 5, se načrtuje zadrževalnik volumna 200 m3, oziroma se zanj izkoristi in rekonstruira obstoječe objekte bivše ČN SBC.
Za obstoječe objekte v območju OPPN, ki se ne rušijo in se odvajajo na javni kanal št. 200024, se bo postopoma ločevalo mešani sistem kanalizacije in dograjevalo sisteme predčiščenja, oziroma z drugimi ukrepi (posegi v tehnologijo) zagotavljalo predpisano dopustno onesnaženost - to sta objekta pralnice in kotlovnice.
(3) Meteorne vode: Za novo predvidene objekte SB Celje in ureditev okolja je predviden in zasnovan ločen sistem kanalizacije. Meteorna kanalizacija bo odvajala padavinske vode z ravne strehe - zelene strehe s pol intenzivno zazelenitvijo novo predvidenih objektov in pred združitvijo v oljnih lovilcih očiščene, še vode iz utrjenih zunanjih manipulativnih površin. Predvideno je, da se meteorna kanalizacija zaključuje s cevnim zadrževalnikom, le ta pa s ponikovalnim vodnjakom, lociranim v območju zelenih površin SB Celje. Ponikanje padavinskih voda, ki jih bo po zaključku izgradnje objektov CB Celje in izvedenih rušitvah obstoječih objektov cca 25% manj, je glede na geološko geomehanske podatke o propustnosti geoloških plasti na območju OPPN, mogoče. Meteorne vode iz utrjenih povoznih površin se pred iztokom v ponikovalnico očistijo v lovilcih olj, meteorne vode iz obstoječega območja pozidave pa se speljejo v zadrževalni bazen v objektu bivše čistilne naprave na južni strani kompleksa.
(4) Vse kanalizacijske vode je potrebno načrtovati tako, do bo preprečen vdor poplavnih voda v objekte.

(1) Elektrika za napajanje kompleksa Splošne bolnišnice Celje je na razpolago v dveh nizkonapetostnih zbiralnicah v območju bolnišnice TP1 - AGR in TP2. Za potrebe izgradnje novih objektov se TP1 nadzida za eno etažo. Obstoječe omrežje se delno prestavi in rekonstruira, delno ukine in izgradi novo. V objektu, v katerem je nameščen rezervni vir napajanja - agregat AGR, je potrebno predvideti ukrepe za zagotovitev mejnih vrednosti hrupa in elektromagnetnega sevanja v TP1. TP3 Elektro Celje-TP Ipavčeva-bolnišnica je s to TP povezana v smislu obratovanja rezerve v primeru havarije ali vzdrževanja.
(2) Nove trase komunikacijskega omrežja se izvedejo ob robovih cest.
(3) Javna razsvetljava se izvede ob robovih cest in pešpoti.

Obstoječ glavni telefonski delilnik se nahaja v objektu, ki je predviden za rušenje, to je objekt Tehnične službe. Za potrebe izgradnje novih objektov se uporablja novo univerzalno ožičenje, katerega razvod združuje zahteve informatike in telefonije. Zaradi tega je potrebno v skupno končno lokacijo informatike in telefonije celotnega kompleksa bolnišnice namestiti nov telefonski delilnik. Pred rušitvijo objekta Tehnične službe, oziroma po vzpostavitvi novega sistema univerzalnega ožičenja za nove objekte, se mora razvod iz obstoječega glavnega telefonskega delilnika iz objekta tehnične službe prestaviti na nov telefonski delilnik v skupni končni lokaciji. V obstoječih objektih bolnišnice, ki se ohranjajo, ostane obstoječe ožičenje po sistemu telefonskih paric, dokler se tudi na teh lokacijah ne nadgradi ustrezno univerzalno ožičenje. Takrat se sistem paric dokončno opusti.

(1) Na obravnavanem območju je izgrajeno plinovodno omrežje Geoplin 3 bar, ki poteka ob predvideni garažni hiši vzdolž Oblakove ulice. Obstoječi plinovod se ohrani, vendar se v času gradnje zaščiti. Zaradi zagotovitve potrebnega prostora na območju obstoječe lokacije merilne postaje se le-ta prestavi na razpoložljivo traso plinovoda na kompleks objekta očesnega oddelka, ki je predviden za rušenje.
(2) Kot alternativni viri v smislu obnovljivih virov energije se izkoristijo:
- alternativni priključek na sistem daljinskega ogrevanja mesta Celja, ki uporablja kot gorivo komunalne odpadke
- fotovoltaični paneli na strehah in lahko tudi kot del fasadne opne
- namestitev toplotne črpalke za odpadne vode
- pri vseh novih objektih mora biti upoštevan Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08).

(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci in izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil mora izvajalec izdelati projekt rušitvenih del, ki bo vključeval ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisij prahu na območju bolnišnice in v neposredni oklici. Med gradnjo pa izvajati tudi naslednje ukrepe za varstvo zraka:
- vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
- preprečevanje raznosa materialov z gradbišč;
- izvesti protiprašno zaščito gradbišča.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in drugih onesnažil zraka (PM(10), NO(x)) se morajo upoštevati naslednji ukrepi:
- kot energetski vir za oskrbo s toploto se lahko uporablja zemeljski plin. Možna je tudi priključitev objektov na daljinsko ogrevanje MO Celje in uporaba alternativnih oblik ogrevanja (fotovoltaični elementi na strehah objektov);
- gradnja novih objektov in rekonstrukcija obstoječih objektov se mora izvesti v skladu z določili Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08).
(3) Za zmanjševanje emisij onesnaženja iz prometa je na območju OPPN potrebno zagotoviti naslednje ukrepe:
- omejiti promet na notranjih prometnih površinah (regulirati dostop vozil z zapornicami in posebnimi dovolilnicami, dovoljen promet samo za vozila nujne medicinske pomoči, oskrbo objektov in intervencijska vozila);
- urediti mirujoči promet s parkiranjem v garažni hiši in na vnaprej določenih parkirnih mestih.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) opredeljeno z II. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se morajo zagotoviti ukrepi o hrupu v projektu rušitvenih del iz 12. člena odloka ter izvajati naslednji ukrepi:
- uporabljati se mora gradbena mehanizacija, katere zvočna moč ne sme presegati zakonsko predpisanih vrednosti;
- hrupna dela je dovoljeno izvajati samo v dnevnem času in v skladu s predpisi, ki urejajo področje hrupa;
- zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, omejitev obratovanja motorjev strojev v prostem teku).
(3) Za zmanjšanje emisij hrupa iz naprav, ki bodo obratovale na območju OPPN, je potrebno izvesti protihrupne ukrepe, s katerimi se bo zagotovilo, da emisije iz virov hrupa ne bodo presegale mejnih vrednosti določenih za II. stopnjo varstva pred hrupom.
(4) Za zmanjševanje emisij hrupa iz prometa je na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta potrebno zagotoviti naslednje ukrepe:
- omejiti promet na notranjih prometnih površinah (regulirati dostop vozil z zapornicami in posebnimi dovolilnicami, dovoljen promet samo za vozila nujne medicinske pomoči, oskrbo objektov in intervencijska vozila);
- urediti mirujoči promet s parkiranjem v garažni hiši in vnaprej določenimi parkirnimi mesti za zaposlene, obiskovalce in paciente;
- omejiti hitrost prometa znotraj OPPN na 5 km/uro (razen reševalnih in drugih interventnih vozil) s prometnimi znaki;
- omejitev hitrosti vozil v nočnem času (od 22.00 do 6.00 ure) na Kersnikovi, Oblakovi in Ipavčevi ulici na 30 km/h.

(1) Pri ravnanju z odpadki, ki bodo nastali pri rušenju in izgradnji objektov, je potrebno upoštevati določbe Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) in določbe Uredbe o odpadkih, ki nastanejo pri gradbenih delih in izvajati naslednje ukrepe:
- vse vrste nastalih odpadkov je potrebno ločeno zbirati in jih predati pooblaščenim zbiralcem;
- zemljino, ki bo nastala zaradi gradbenih del, se v čim večji meri ponovno uporabi na sami lokaciji posegov, morebitne viške pa se uporabi kot zasipni material ali odloži na odlagališču nenevarnih odpadkov, pri čemer je potrebno upoštevati naslednje predpise: Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08 in 53/09).
- na celotnem vplivnem območju je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje ostanke hidroizolacijskega materiala, ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela.
(2) Odpadki, ki nastajajo pri izvajanju bolnišnične dejavnosti se morajo ločevati že na mestu nastanka. Ločene odpadke je potrebno odlagati v posebne zabojnike v objektu za začasno odlaganje odpadkov (zbirno mesto), ki mora biti ograjen in zaščiten pred padavinskimi vodami in morebitnimi poplavami. Posamezne vrste odpadkov se skladno z zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki, odda pooblaščenim zbiralcem.

(1) Na celotnem ureditvenem območju je v času gradnje dovoljeno le najnujnejše pranje opreme za betoniranje na zato urejeni ploščadi opremljeni z usedalnikom, pranje ostale opreme in vozil ni dovoljeno, obvezna je namestitev mobilnih kemičnih stranišč.
(2) Odpadne vode iz opravljanja zdravstvene dejavnosti, iz pralnice perila, iz kuhinje in odpadne vode iz kotlovnice je potrebno predhodno očistiti do stopnje, da bodo ustrezale kriterijem za izpust v javno kanalizacijo.
(3) Zagotoviti je ureditev merilnih mest za vzorčenje odpadnih voda na način, da bo omogočeno izvajanje tudi meritev pretoka odpadnih voda ter vgraditi naprave za nevtralizacijo odpadnih vod in opreme za izkoriščanje odpadne toplote.
(4) Zagotoviti je potrebno ureditev merilnega mesta za izvajanje trajnih meritev pretoka na izpustu odpadnih vod na iztoku iz skupnega kanala OV iz bolnišnice (izpust pri črpališču na Ipavčevi ulici).

Transformatorske postaje, ki bodo nameščene na ureditvenem območju morajo ustrezati zahtevam za območje I. stopnje varstva pred sevanjem za nizkofrekvenčne vire sevanja v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).

(1) V času gradnje mora biti razsvetljava gradbišča urejena v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07) dela se morajo izvajati v dnevnem času, razen v nujnih primerih.
(2) Pri osvetlitvi objektov in ustanov z varovanimi prostori se mora upoštevati 9. člen Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07).
(3) Javna razsvetljava ob Kersnikovi, Oblakovi in Ipavčevi ulici se izvede tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla in da so upoštevane določbe za varovane prostore.

(1) Za preprečevanje emisij onesnažil v tla je v času gradnje potrebno izvajati naslednje ukrepe:
- uporabljati se morajo gradbeni stroji in transportna vozila, ki so tehnično brezhibni;
- prepovedano je izpuščanje odpadnih voda od pranja strojne opreme za betoniranje (vključno z vozili za prevoz betona) v tla;
- izvajati je potrebno zajem odpadnih voda od pranja tehnične in strojne opreme za betoniranje v namenske zbiralnike in odvoz teh voda na čistilno napravo.
(2) Za varovanje zelenih površin je potrebno izvajati naslednje ukrepe:
- prst iz zelenih površin, ki bodo pozidane, se odstrani in začasno premesti drugam, tako da se ohrani rodovitnost in količina prsti. Začasno deponirano prst se uporabi pri vzpostavitvi novih zelenih površin na ureditvenem območju;
- urediti nove zelene površine na lokacijah objektov, ki se bodo porušili;
- v končni fazi izgradnje povečati velikost zelenih površin iz 18.890 m2 na 22.539 m2;
- nove zelene površine se hortikulturno uredi in zasadi z avtohtonimi rastlinami in opremi z urbano opremo skladno s projektom krajinske ureditve.

(1) Območje obravnavanega prostorskega akta predstavlja zavarovano območje Celje - arheološko najdišče Celje (EŠD 56), ki je razglašeno kot arheološki spomenik. Na podlagi zahtev kulturno varstvenih smernic so bile izdelane arheološke raziskave, ki niso pokazale arheoloških ostalin v zemeljskih plasteh predlaganih posegov.
(2) Poleg tega so na obravnavanem območju objekti, ki predstavljajo enote kulturne dediščine: vila Kersnikova 1, vila Kersnikova 1a, hiša Kersnikova 1b in hiša Ipavčeva 12. Vsi trije objekti se ohranjajo in se namenjajo ter postopno spreminjajo za zdravstvene programe oziroma spremljajoče dejavnosti. Obstoječa, kasneje prizidana, garaža ob objektu Kersnikova 1b je predvidena za odstranitev. Ob objektu Ipavčeva 12 je načrtovana garažna hiša v višinskem gabaritu K+P+2, ki se vzdolž Oblakove ulice zniža na višino K+P+1, odmik garažne hiše od objekta Ipavčeva 12 znaša 15,00 m.
(3) Objekti Oblakova 8, Oblakova 10 in vila Regina so izven območja OPPN in niso prizadeti z načrtovano gradnjo; le ta ne ogroža vedut, ohranjajo se višinski gabariti sosednjih sosesk kar zagotavlja ohranitev karakteristik širšega mestnega jedra na prehodu z novejšo pozidavo.
(4) Območje Splošne bolnišnice Celje predstavlja arheološko najdišče Celje (EŠD 56) in je bilo predhodno opravljeno arheološko vrednotenje kot izkop treh testnih jarkov, ki ga je opravilo podjetje Arhos d.o.o. Na podlagi predhodnega arheološkega vrednotenja je bilo ugotovljeno, da na obravnavanem območju OPPN ni bilo odkritih prisotnosti arheoloških pozitivnih plasti ali struktur. V primeru, da se pri zemeljskih izkopih odkrijejo predmeti ali strukture, ki bi lahko predstavljale kulturno dediščino, se o najdbi takoj obvesti pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki odloči o nadaljnjih postopkih del.
(5) Pri vseh posegih v varovane enote kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja.

(1) Za novogradnjo je predvideno, da bo potrebno izkopati cca 12.000,00 m3 zemeljskih mas. Iz Geološkega poročila (Geosvet Samo Marinc štev. proj 60-8/09) je razvidno, da bodo pri izkopu prevladovali zaglinjeni slabo granulirani prodi (cca 2/3), preostalo pa peščeni melji do gline.
(2) V fazi izgradnje OPPN, oziroma posameznih etap, je zato potrebno predvideti, da se bodo ob izvajanju izkopov izvedlo vzorčenja izkopanega materiala, ki se ga bo nato odvažalo na ustrezno deponijo oziroma vgrajevalo v zasip izven območja tega OPPN. Vgradnja izkopanega materiala na območju OPPN ni možna glede na obstoječo oziroma predvideno gostoto pozidave in višinske kote zunanje ureditve, zato je potrebno odvečni material oddati pooblaščenemu zbiralcu.
(3) Glede na izdelane geološke raziskave, relativno ugodno geološko sestavo tal na obravnavanem območju obstoječih objektov Splošne Bolnišnice Celje, je potrebno vse objekte obvezno temeljiti v dobro nosilne peščene in zameljene prode, na globini > 2,0 m, glede na koto terena, oziroma globje v primeru vkopanih kletnih etaž. V primeru globje lege peščenih in zameljenih prodov, bo potrebno izkope poglobiti ter razliko v legi dobro nosilne podlage in projektirano koto temeljenja nadomestiti s plastjo pustega betona ali komprimirane peščeno gramozne blazine (sanacija tal).
(4) Pri dimenzioniranju temeljev se mora zaradi še sprejemljivih posedkov upoštevati zmanjšano dopustno nosilnost temeljnih tal pd = 300,0 kPa. V tem primeru bodo posedki objektov, temeljenih na kombinaciji AB točkovnih in B pasovnih temeljev, do največ okrog 3,0 cm. Izkopi za temelje bodo lahko (v primeru obilnih padavin in visokega nivoja Savinje) izvedeni v območju podtalnice, zaradi česar je pričakovati dotoke v gradbene jame.
(5) Glede na relativno dobro prepustne peščene prode na globini večji od 2,0 m ter globlji povprečni nivo podtalnice, je meteorne vode mogoče speljati v primerno dimenzionirane ponikovalnice.
(6) Geološko poročilo je izdelano le za potrebe OPPN, zato je potrebno glede na zasnovo predvidenih objektov, geološke raziskave razširiti v dogovoru s projektantom - statikom. Vsekakor mora pri načrtovanju objektov, oziroma temeljenju le teh ter dodatnih raziskav, sodelovati tudi geolog.

Načrtovani objekti v OPPN upoštevajo višinske gabarite in mase objektov v soseskah, katere mejijo na območje Splošne bolnišnice Celje in s tem ohranjajo karakteristike širšega območja starega mestnega jedra na prehodu v območje z novejšimi gradnjami.

Višinski gabariti načrtovanih objektov bolnišnice ne poslabšujejo bivalnih pogojev stanovalcev v bližnji soseskah, saj so načrtovani v osrednjem delu bolniškega kompleksa; višinski gabarit garažne hiše ob Oblakovi ulici, ki je načrtovana v štirih etažah K+P+2, se ob objektu Ipavčeva 12 in v celotnem nizu ob Oblakovi ulici zniža za eno etažo z namenom ohranitve vedute na zavarovani objekt ter zmanjšanja vplivov na stanovanjske objekte ob Oblakovi ulici tako, da osenčenje garažne hiše ne tangira bivalnih etaž eno stanovanjskih objektov ob Oblakovi ulici. Vse ureditve in načrtovani objekti morajo zagotavljati dostop oviranim osebam z odpravo arhitektonskih ovir.

(1) Ureditveno območje OPPN za območje Splošne bolnišnice Celje leži v osrednjem delu mesta Celja, ki ima 37.834 prebivalcev. Po dokončni izgradnji vseh načrtovanih etap bo na celotnem območju bolnišnice cca 710 bolniških postelj (povprečna zasedenost je 560 postelj), kar pomeni manjše število postelj kot jih je v obstoječih objektih danes, kar je predvsem posledica racionalizacije služb in delovnih procesov. V pogojih posebnih razmer bo v bolnišnici zasedenih do največ 200 postelj, povprečno 100 oseb na specialističnih pregledih zaradi nujnosti stanja, približno 300 zaposlenih za njihovo oskrbo in funkcioniranje bolnišnice in cca 100 oseb, ki so spremljevalci bolnih oseb. To je skupaj 700 ljudi na enoto časa v posebnih razmerah.
(2) Obravnavano območje OPPN se z vodo oskrbuje iz obstoječega vodovoda LŽ DN 150 mm, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema mesta Celja in se ga za potrebe novogradenj dogradi in rekonstruira. Voda za gašenje je zagotovljena preko zunanjega in notranjega hidrantnega omrežja. Zunanji hidranti so načrtovani kot nad talni in so dostopni v primeru gašenja. Na strehi I. etape je načrtovana ploščad za helikopter - za zagotovitev požarne varnosti je na strehi načrtovan bazen s kapaciteto 5000 l vode in zagotovljeno brizganje pene s pretokom 500 l/min; odvodnjavanje je urejeno preko oljnih lovilcev. Ploščad za helikopter mora biti zavarovana z namestitvijo varovalne ograje.
Najbližja gasilska enota je Stalna gasilska služba v Celju (oddaljena cca 500 m).
(3) Pri umeščanju objektov v prostor mora biti upoštevan 22. člen Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07). Z odmiki med objekti in drugimi ukrepi, je potrebno zagotoviti požarno varnost, omogočiti nemoten dovod gasilnim avtomobilom, zagotoviti delovne površine in pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Dovozne poti znotraj bolniškega kompleksa zagotavljajo gasilnim vozilom nemoten dostop.
Kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati študijo požarne varnosti in pridobiti požarno soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje.
Območje OPPN je z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 15/05) uvrščeno v II. stopnjo varstva pred hrupom.
(4) Na območju OPPN so štirje objekti, ki predstavljajo kulturno dediščino in se v OPPN ohranjajo, to so objekti: Kersnikova 1, Kersnikova 1a, Kersnikova 1b in Ipavčeva 12. Celotno območje OPPN predstavlja arheološko najdišče Celje (EŠD 56), zanj je bilo izvedeno vrednotenje in ugotovljeno, da na območju OPPN ni prisotnosti arheoloških pozitivnih plasti in struktur.
(5) Iz smernic Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami, Oddelka območja Savinje (štev. 35001-89/2009-2 z dne 8. 4. 2009) izhaja, da je območje prostorskega akta ogroženo s strani visokih vod vodotoka Savinje. V ta namen je bila izdelana Hidravlično-hidrološka študija za potrebe OPPN za območje Splošne bolnišnice Celje (št. 140/09, Hidrosvet d.o.o. Celje h kateri je izdelal mnenje Inštitut za vode RS (štev. 56/09-AD z dne 31. 8. 2009) in izdano ponovno mnenje z navedbo, da je pri načrtovanju OPPN potrebno dosledno upoštevati pogoje študije in mnenja, in sicer: Širše območje mesta Celja, vključno z ureditvenim območjem OPPN, je ogroženo z visokimi vodami vodotoka Savinje. Pri sedanjem stanju urejenosti vodotoka visoke vode Savinje s 100 letno povratno dobo prelijejo nasipe in poplavijo območje mesta za nasipi. Za zagotavljanje poplavne varnosti širšega območja mesta Celja je bila izdelana projektna dokumentacija IDZ št. 127/05 Hidrosvet d.o.o., ki predvideva ustrezne protipoplavne ukrepe. Ukrepi so v fazi načrtovanja, protipoplavne ukrepe širšega zaledja pa bo reševal državni prostorski akt za zagotavljanje poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini, ki bo zagotovil zmanjšanje konice poplavnega vala.
(6) Za zagotavljanje poplavne varnosti je potrebno upoštevati naslednje ukrepe: pri načrtovanju novih objektov morajo biti kote pritličij posameznih etap izgradnje (tudi drugih spremljajočih bolnišničnih objektov) na kotah 238,53 m NV (kota 238.53 m NV predstavlja koto, ki je cca 0.30 m nad ugotovljenimi poplavnimi kotami), kleti morajo biti izvedene v kesonski izvedbi; klančine kleti in garaže ter druge odprtine morajo biti izvedene tako, da je preprečen dostop poplavnih voda. Za obstoječi objekt nove bolnišnice, ki je predviden za povezavo z načrtovanimi objekti glede na posamezne etape izgradnje, se morajo predvideti ukrepi za onemogočanje vdora poplavne vode do kote 238.53 m NV z ureditvijo dovoznih klančin in dostopov do kleti. Pri ostalih obstoječih objektih se zavaruje vdor poplavne vode z namestitvijo vodotesnih oken in vrat oziroma z izvedbo drugih tehničnih rešitev. Kot omilitveni ukrep na obstoječih objektih in objektih predvidenih za rušenje se dopušča, da se navedeni ukrepi ne izvajajo, kolikor bodo pred končanjem predvidenih novogradenj izvedeni protipoplavni ukrepi lokalnega in širšega značaja.
(7) Vse kanalizacijske vode je potrebno načrtovati tako, do bo preprečen vdor poplavnih voda v objekte.
Iz smernic izhaja tudi, da v bližini obravnavanega območja ni vodotokov ter posegov na vodna in priobalna zemljišča, obravnavano območje tudi ne leži v varstvenem pasu vodnih virov pitne vode.
Iz geološko geomehanskega poročila (GEOSVET Samo Marinc s.p., št. elab.: 60-8/09) o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih gradnje izhaja, da je sestava tal za gradnjo primerna, temeljenje mora biti izvedeno v dobro nosilnih tleh (peščena tla in zemeljski prodi) na globini več kot 2.00 m, oziroma globje v primeru izvedbe kleti. Glede na dobro prepustne peščene prode na globini več kot 2.00 m ter globjem povprečnem nivoju podtalnice, se speljejo meteorne vode iz streh (te so delno ali v celoti zazelenjene) po novo načrtovani meteorni kanalizaciji v ponikovalnico v zelenici, meteorne vode iz utrjenih povoznih površin se pred iztokom v ponikovalnico očistijo v lovilcih olj, meteorne vode iz obstoječega območja pozidave pa se speljejo v zadrževalni bazen v objektu bivše čistilne naprave na južni strani kompleksa.
(8) Ureditveno območje OPPN se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti Republike Slovenije, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS, kar je potrebno upoštevati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Območje OPPN ne leži na območju varstva naravne dediščine.

(1) Širše območje mesta Celja, vključno z ureditvenim območjem OPPN, je ogroženo z visokimi vodami vodotoka Savinje. Pri sedanjem stanju urejenosti vodotoka visoke vode Savinje s 100 letno povratno dobo prelijejo nasipe in poplavijo območje mesta za nasipi. Za zagotavljanje poplavne varnosti širšega območja mesta Celja je bila izdelana projektna dokumentacija IDZ št. 127/05 Hidrosvet d.o.o., ki predvideva ustrezne protipoplavne ukrepe. Ukrepi so v fazi načrtovanja, protipoplavne ukrepe širšega zaledja pa bo reševal državni prostorski akt za zagotavljanje poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini, ki bo zagotovil zmanjšanje konice poplavnega vala. Iz dodatne analize poplavne varnosti območja OPPN splošne bolnišnice Celje - Hidrosvet d.o.o. 140/09 h kateri je izdelal mnenje Inštitut za vode RS (štev. 56/09-AD z dne 31. 8. 2009) in izdano ponovno mnenje z navedbo, da je pri načrtovanju OPPN potrebno dosledno upoštevati pogoje študije in mnenja, in sicer: Širše območje mesta Celja, vključno z ureditvenim območjem OPPN, je ogroženo z visokimi vodami vodotoka Savinje in ugotovljeno, da je območje terena ob objektih v večini pod koto visokih voda (ta znaša 238,53 m NV) - teren objektov je na višini od 236,60 do 238,40 m NV, pritličja obstoječih objektov pa so pod in nad poplavno koto med 238,50 do 238,56 m NV. Zaradi podkletitev so vsi obstoječi objekti v razredu velike nevarnosti, erozijska nevarnost pa je majhna.
(2) Za zagotavljanje poplavne varnosti je potrebno upoštevati naslednje ukrepe: pri načrtovanju novih objektov morajo biti kote pritličij posameznih etap izgradnje (tudi drugih spremljajočih bolnišničnih objektov) na kotah 238.53 m NV (kota 238.53 m NV predstavlja koto, ki je cca 0.30 m nad ugotovljenimi poplavnimi kotami), kleti morajo biti izvedene v kesonski izvedbi; klančine kleti in garaže ter druge odprtine morajo biti izvedene tako, da je preprečen dostop poplavnih voda. Za obstoječi objekt nove bolnišnice, ki je predviden za povezavo z načrtovanimi objekti glede na posamezne etape izgradnje, se morajo predvideti ukrepi za onemogočanje vdora poplavne vode do kote 238.53 m NV z ureditvijo dovoznih klančin in dostopov do kleti. Pri ostalih obstoječih objektih se zavaruje vdor poplavne vode z namestitvijo vodotesnih oken in vrat oziroma z izvedbo drugih tehničnih rešitev. Kot omilitveni ukrep na obstoječih objektih in objektih predvidenih za rušenje se dopušča, da se navedeni ukrepi ne izvajajo, kolikor bodo pred končanjem predvidenih novogradenj izvedeni protipoplavni ukrepi lokalnega in širšega značaja.
(3) Vse kanalizacijske vode je potrebno načrtovati tako, do bo preprečen vdor poplavnih voda v objekte. Odpadne vode iz pralnice in kotlarne, ki presegajo dopustno toploto pred izpustom v kanalizacijo, je potrebno sanirati do stopnje, ki ustreza dopustnim izpustom v kanalizacijo z odvzemom odvečne toplote z nevtralizacijo odpadne vode ali spremembami v tehnološkem postopku.
(4) Urediti je potrebno merilna mesta za vzorčenje odpadnih vod na način, da bo mogoče med vzorčenjem izvajati meritve pretoka odpadnih vod.
(5) V času gradnje je potrebno urediti zajem odpadnih vod od pranja strojne opreme in najnujnejše opreme za betoniranje v namenske zbiralnike in odvoz v ustrezno čistilno napravo, prepoved pranja vozil za prevoz betona, namestitev mobilnih stranišč. Navedeni ukrepi morajo biti sestavni del ureditve gradbišča.

(1) Zaklanjanje je predvideno v treh obstoječih zakloniščih osnovne zaščite (1 x 50 in 2 x 200 zaklonilnih mest, kar je skupaj 450 zaklonilnih mest) v kleteh obstoječih objektov ter v predvidenem zaklonišču osnovne zaščite z 250 zaklonilnimi mesti v kleti 1. etape predvidenega objekta; skupaj je zagotovljenih 700 zaklonilnih mest.
(2) V skladu s prvo alinejo 6. člena Pravilnika o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike (Uradni list RS, št. 17/98), morajo zaklonišča s svojimi kapacitetami zadostovati obsegu, ki omogoča opravljanje najnujnejše medicinske dejavnosti. V bolnišnici je dnevno oskrbovanih 100 novih nujnih primerov, na nujnem zdravljenju je v primeru posebnih razmer 150-200 pacientov, naenkrat največ 300 oseb zdravstvenega osebja, medicinske nege ter ostalih zaposlenih skupaj ter cca 100 spremljevalcev pacientov. Z upoštevanjem tega števila bolnišnica načrtuje 700 zaklonilnih mest v zakloniščih osnovne zaščite, od tega 450 v obstoječih zakloniščih in 250 v predvidenem.

Višinski gabariti načrtovanih objektov bolnišnice ne poslabšujejo bivalnih pogojev stanovalcev v bližnjih soseskah, saj so načrtovani v osrednjem delu bolniškega kompleksa in ne povzročajo bližnjim stanovanjskim in drugim objektom osenčenja zapiranja vedut; višinski gabarit garažne hiše ob Oblakovi ulici, ki je načrtovana v štirih etažah K+P+2, se ob objektu Ipavčeva 12 in v celotnem nizu ob Oblakovi ulici zniža za eno etažo z namenom ohranitve vedute na zavarovani objekt ter zmanjšanja vplivov na stanovanjske objekte ob Oblakovi ulici tako, da osenčenje garažne hiše ne tangira enostanovanjskih objektov ob Oblakovi ulici. Senca garažne hiše dne 22. 12. ob 14. uri pade le na zelenice pred hišami, s čimer se razmere glede na sedanje stanje ne spremenijo. Vse ureditve in načrtovani objekti morajo zagotavljati dostop oviranim osebam z odpravo arhitektonskih ovir.

(1) Ureditveno območje prostorskega akta je načrtovano tako, da se načrtovani bolnišnični objekti izgrajujejo etapno glede na potrebe in funkcionalne povezave z obstoječimi objekti in napravami. Posamezne etape predstavljajo zaključene funkcionalne celote, ki služijo svojemu namenu tudi brez izvedbe naslednjih načrtovanih prostorskih ureditev in ob pogoju realizacije takšnega dela komunalne, prometne in energetske infrastrukture, ki bo zagotavljala funkcioniranje načrtovanih in obstoječih objektov in ureditev.
(2) Po končani gradnji je potrebno zagotoviti obnovo infrastrukture, ki bo zaradi gradnje poškodovana.

(1) Obstoječi objekti:
Pri obstoječih objektih so mogoča kot dopustna odstopanja rekonstrukcije objektov in manjši prizidki kot posledice potreb po tehnoloških in tehničnih izboljšavah v okviru gradbenih mej (gradbena meja GM je po določbah 89. člena Uredbe o prostorskem redu Slovenije - Uradni list RS, št. 122/04 - črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča) pri tlorisnih gabaritih, pri višinskih gabaritih v primeru zamenjav dvokapnih streh pa v odstopanju + / - 1.50 m od obstoječe višine slemen. Višinski gabarit obstoječe pralnice in načrtovanega prizidka je lahko višji max 1.00 m za potrebe konstrukcije ali fasadnega zaključka strehe, objekt lahko je tudi nižji. Kot dopustna odstopanja so mogoče spremembe in povečave obstoječih vhodov in gradnje nadstreškov, vratarnic, zunanjih in podzemnih povezovalnih hodnikov in drugih spremljajočih manjših objektov v dimenzijah, ki ne ovirajo prometnih poti in osnovnega koncepta pozidave OPPN.
Pri objektih Kersnikova 1, Kersnikova 1a, Kersnikova 1b in Ipavčeva 12 so dopustne rekonstrukcije v skladu z varstvenim režimom, sprememba namembnosti objektov Kersnikova 1 in Kersnikova 1b v stanovanjske objekte ni mogoča. Objekt Kersnikova 1b se kot stanovanjski objekt ohrani le začasno, postopno se izvajajo ukrepi za spremembo namembnosti obeh objektov v bolnišnične dejavnosti. Kot nezahtevni objekti pri vseh štirih objektih, ki predstavljajo objekte kulturne dediščine, so mogoče le ureditve nadstreškov nad vhodi v objekte.
(2) Načrtovani objekti:
Pri novo načrtovanih bolnišničnih objektih so kot dopustna odstopanja od načrtovanih tlorisnih gabaritov mogoča zmanjševanja le teh in povečanja, oziroma gradnja do maksimalnih linij gradbenih meja; pri višinskih gabaritih so mogoča zmanjšanja načrtovanih višin in povišanja do + 3.60 m (višina + 3,60 m lahko pomeni tehnično etažo ali konstrukcijo strehe) in drugačna razmestitev bolnišničnih oddelkov in vsebin v posameznih etapah gradnje objektov glede na potrebe Splošne bolnišnice. Kot dopustna odstopanja so mogoče tudi izvedbe nadzemnih in podzemnih povezovalnih hodnikov med obstoječimi in načrtovanimi objekti ob upoštevanju tras komunalne in prometne infrastrukture in pogojev za zagotovitev varnosti pred visokimi vodami ter ureditev nadstreškov pred vhodi načrtovanih objektov z upoštevanjem pogojev oblikovanja osnovnih objektov. Pri garažni hiši so mogoča odstopanja od tlorisnih gabaritov kot zmanjšanje tlorisnega gabarita in povečanje gabaritov le v okviru gradbenih mej, maksimalni višinski gabarit pa je lahko presežen za 0.60 m, lahko pa je objekt nižji. Mogoča je tudi sprememba dela garažne hiše za potrebe dejavnosti tehničnih služb, vendar v obsegu največ 10% bruto etažne površine objekta. Kot dopustna odstopanja je mogoča tudi sprememba dimenzij helioporta kot posledica varnostnih ali tehnoloških zahtev izgradnje le-tega.
(3) Komunalna in energetska infrastruktura ter ureditve v zvezi z razbremenitvami meteornih voda:
Kot dopustna odstopanja od tras načrtovane komunalne in energetske infrastrukture so mogoče spremembe lege in poteka tras kot posledica izboljšanja tehničnih in strokovnih rešitev ob pogoju, da te rešitve ne spreminjajo osnovnega koncepta načrtovanih rešitev v OPPN in so usklajene z nosilci planiranja le teh. Pri legi in rešitvah v zvezi z razbremenitvami meteornih voda so mogoča odstopanja kot posledica izboljšanja strokovnih rešitev v skladu s pogojih pristojnega ministrstva. Pri spremljajočih komunalnih in energetskih objektih (merilnih mestih in podobnih napravah) so mogoče spremembe pri gabaritih in namestitvah morebitne dodatne komunalne opreme kot posledice tehnoloških sprememb in izboljšav na komunalnih in energetskih vodih. Načrtovani komunalni in energetski vodi, ki se priključujejo na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo izven ureditvenega območja OPPN, se rešujejo s skladu s tolerancami Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Glazija (Uradni list RS, št. 23/91 in 69/93).
(4) Prometne in druge zunanje ureditve:
Pri poteku notranjih servisnih cest so mogoča odstopanja od načrtovanih tras zaradi utemeljenih sprememb poteka le-teh in v primeru optimizacije reševalnih poti ter komunalne in energetske infrastrukture ob pogoju, da se ohranja osnovni koncept načrtovanega prometa. Pri ureditvi pešpoti in tlakovanih površin ter drugih zunanjih ureditev so mogoče spremembe le teh v primeru racionalnejših ureditev in povezav z drugimi komunikacijami ali v skladu s celovito hortikulturno ureditvijo. Kot toleranca je mogoč izvoz garažne hiše na Ipavčevo ulico pod pogoji nosilcev urejanja prostora in, da taka odstopanja ne onemogočajo izvedbe ureditev in ukrepov predvidenih s tem odlokom.
(5) Zelene površine in urbana ureditev:
Pri ureditvi zelenih površin so kot dopustna odstopanja mogoče spremembe načrtovanih ureditev kot izboljšanje rešitev na podlagi ustreznih hortikulturnih ali krajinskih ureditev in namestitve urbane opreme: klopi, svetil, znakov za usmeritev prometa, usmerjevalnih tabel in napisov ter drugih vizualnih komunikacij, kioskov za ponudbo časopisov.

Z dnem uveljavitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Splošne bolnišnice Celje iz 1. člena tega odloka, preneha veljati v delih, ki se nanašajo na ureditveno območje OPPN, Zazidalni načrt Glazija (Uradni list SRS, št. 31/84 in spremembe, ki se nanašajo na obravnavano območje OPPN Uradni list SRS, št. 27/90, in Uradni list RS, št. 23/91, 69/93, 49/95, 45/96, 78/01, 54/02, 110/02, 113/04, 91/05 in 112/06).

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.