Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1)
Razglašam Zakon o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 20. seji 23. septembra 2010.
Št. 003-02-8/2010-19
Ljubljana, dne 1. oktobra 2010
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O GEODETSKI DEJAVNOSTI (ZGeoD-1)
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina)
(1) Ta zakon opredeljuje geodetsko dejavnost in določa pogoje za opravljanje te dejavnosti, določa geodetsko službo ter organizacijo in izvajanje nalog geodetske službe, ureja izdajanje in uporabo geodetskih podatkov, inšpekcijsko nadzorstvo ter druga vprašanja, povezana z geodetsko dejavnostjo.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/123/ES) in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 141), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES).
2. člen
(geodetska dejavnost)
Geodetska dejavnost so geodetske meritve in opazovanja, kartiranje ter druga dela in postopki, potrebni za evidentiranje podatkov o nepremičninah in prostoru, razmejevanje nepremičnin in za tehnične namene.
II. POGOJI ZA OPRAVLJANJE GEODETSKE DEJAVNOSTI
1. Geodetsko podjetje in opravljanje geodetske dejavnosti
3. člen
(opravljanje geodetske dejavnosti)
(1) Geodetsko dejavnost lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik v Poslovni register Slovenije vpisano geodetsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: geodetsko podjetje).
(2) Geodetsko podjetje lahko prične z opravljanjem geodetske dejavnosti, če izpolnjuje naslednja pogoja:
– da ima zavarovano odgovornost za škodo v skladu s tem zakonom, in
– da ima na podlagi pogodbe o zaposlitvi zagotovljeno sodelovanje posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega geodeta.
(3) Geodetsko podjetje se lahko vpiše v seznam geodetskih podjetij pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS).
(4) Glede vpisa v seznam geodetskih podjetij se uporabljajo pravila IZS, ki urejajo vodenje seznama projektivnih in geodetskih podjetij pri IZS.
4. člen
(zavarovanje odgovornosti za škodo)
(1) Geodetsko podjetje mora pred začetkom opravljanja geodetske dejavnosti zavarovati in imeti ves čas opravljanja geodetske dejavnosti zavarovano odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku ali naročnici (v nadaljnjem besedilu: naročnik) ali tretjim osebam in izvira iz opravljanja geodetske dejavnosti.
(2) Višina zavarovalne vsote se v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovalništvo, za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v zavarovalnem letu dogovori med zavarovalnico in geodetskim podjetjem.
(3) Višina zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 10.000 eurov za posamezen zavarovalni primer oziroma 41.000 eurov za vse zavarovalne primere v zavarovalnem letu.
(4) Zavarovanje iz prvega odstavka tega člena mora kriti odgovornost geodetskega podjetja za ravnanja vseh oseb, ki za geodetsko podjetje opravljajo naloge odgovornega geodeta, razen za odgovorne geodete, ki so si zavarovanje odgovornosti za škodo uredili sami.
2. Odgovorni geodet
5. člen
(odgovorni geodet)
(1) Odgovorni geodet je posameznik, ki je kot odgovorni geodet vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS (v nadaljnjem besedilu: imenik IZS).
(2) Posameznik pridobi status odgovornega geodeta z dnem vpisa v imenik IZS.
(3) Pooblastila, ki izhajajo iz statusa odgovornega geodeta, določa zakon.
6. člen
(imenovanje odgovornega geodeta)
(1) Geodetsko podjetje mora pred začetkom opravljanja geodetske dejavnosti imenovati odgovornega geodeta iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Kadar geodetsko podjetje izvaja geodetske storitve, za katere zakon določa, da jih lahko izvede le geodet, mora imeti imenovani odgovorni geodet tudi geodetsko izkaznico.
(3) Če ustanovitelji geodetskega podjetja sami ne izpolnjujejo s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega geodeta, mora imeti geodetsko podjetje na podlagi pogodbe o zaposlitvi zagotovljeno sodelovanje posameznika, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega geodeta.
(4) Imena odgovornih geodetov, ki za geodetsko podjetje opravljajo naloge odgovornega geodeta, in njihove identifikacijske številke se objavijo v seznamu geodetskih podjetij.
7. člen
(odgovornost odgovornega geodeta)
(1) Odgovorni geodet odgovarja geodetskemu podjetju za vsak izdelek oziroma delo, ki ga je izdelal oziroma opravil sam ali druge osebe in ga je potrdil s svojim podpisom in žigom, ter jamči, da je izdelek izdelan oziroma delo opravljeno v skladu s predpisi, standardi in pravili geodetske stroke.
(2) V primeru izvajanja geodetskih storitev odgovorni geodet odgovarja geodetskemu podjetju in naročniku geodetske storitve za strokovno izvedbo geodetske storitve ter jamči, da je elaborat geodetske storitve, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom, izdelan v skladu s predpisi, standardi in pravili geodetske stroke.
8. člen
(vpis v imenik IZS)
(1) V imenik IZS, ki ga vodi IZS na podlagi zakona, ki ureja graditev objektov, se kot odgovorni geodet vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima najmanj magistrsko izobrazbo po študijskem programu druge stopnje geodetske smeri;
– da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju geodezije;
– da ima pri IZS opravljen izpit iz geodetske stroke;
– da ima urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu s tem zakonom.
(2) Z dnem vpisa v imenik IZS postane posameznik član IZS.
(3) Program in način opravljanja izpita iz geodetske stroke predpiše minister ali ministrica, pristojna za geodetsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: minister).
(4) Posameznika, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, IZS na podlagi njegove vloge vpiše v imenik IZS in mu o tem izda potrdilo. Če IZS ugotovi, da posameznik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, vpis v imenik IZS z odločbo zavrne. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za geodetsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(5) Glede postopka vpisa v imenik IZS, odločanja o vlogi za vpis in sporočanja sprememb podatkov se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja obliko in vsebino ter način vodenja imenika pooblaščenih inženirjev pri IZS, glede stroškov vpisa in plačevanja članarine pa določbe predpisa, ki ureja zaračunavanje vpisov posameznikov ter vodenje in vzdrževanje imenikov pri IZS.
9. člen
(izkaznica in enotni žig)
(1) Odgovorni geodet dobi ob vpisu v imenik IZS izkaznico in enotni žig z identifikacijsko številko, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju svojega dela.
(2) Glede izdaje, zamenjave in prenehanja veljavnosti izkaznice in enotnega žiga se smiselno uporabljajo določbe predpisa, ki ureja obliko in vsebino izkaznice in enotnega žiga pooblaščenih inženirjev pri IZS.
10. člen
(podatki, ki se vodijo v imeniku IZS)
(1) V imeniku IZS se o odgovornem geodetu za namene pravnega varstva uporabnikov geodetskih storitev in za potrebe odločanja v upravnih postopkih evidentiranja nepremičnin vodijo naslednji podatki:
1. ime in priimek;
2. država, kraj in datum rojstva;
3. državljanstvo;
4. stalno oziroma začasno prebivališče;
5. e-naslov, na katerega se posamezniku pošiljajo obvestila;
6. šolska izobrazba ter strokovni in znanstveni naslov;
7. podatek o opravljenem izpitu iz geodetske stroke;
8. podatki o drugih opravljenih strokovnih izpitih;
9. podatek o izkaznici, identifikacijski številki in enotnem žigu;
10. podatek o geodetski izkaznici (številka izkaznice, datum izdaje);
11. podatki o izrečenih disciplinskih ukrepih.
(2) Odgovorni geodet mora IZS sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik IZS, v 15 dneh po nastanku spremembe.
(3) V imeniku IZS se vodijo tudi podatki o morebitnem članstvu tujih ponudnikov, ki v Republiki Sloveniji opravljajo poklic odgovorni geodet po tem zakonu, v poklicni zbornici v drugi državi, če je članstvo v tej zbornici obvezno.
(4) Vsakdo ima pravico pridobiti podatek o tem, ali je določena oseba kot odgovorni geodet vpisana v imenik IZS. Imenik IZS je v delu, ki se nanaša na ime in priimek odgovornega geodeta, podatek o njegovem državljanstvu, podatek o izkaznici, identifikacijski številki in enotnem žigu ter podatek o geodetski izkaznici, za namene pravnega varstva uporabnikov javen. Pravico do vpogleda in izpisa vseh podatkov iz imenika IZS, ki se nanašajo na odgovornega geodeta, ima Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) ter drugi organi, ki podatke potrebujejo za izvrševanje njihovih z zakonom določenih nalog.
11. člen
(izbris iz imenika IZS)
(1) Odgovornega geodeta se izbriše iz imenika IZS:
– če sam pisno zahteva;
– če mu je izrečen varnostni ukrep prepoved opravljanja poklica;
– če se ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 8. člena tega zakona;
– če mu je v disciplinskem postopku izrečen ukrep izbrisa iz imenika IZS.
(2) Postopek z izbrisom iz imenika IZS iz razloga iz prve alinee prejšnjega odstavka se začne na predlog odgovornega geodeta, postopek z izbrisom iz imenika IZS iz razlogov iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka pa se začne po uradni dolžnosti.
(3) O izbrisu odloči IZS z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo.
(4) Če je bil odgovornemu geodetu izrečen varnostni ukrep prepoved opravljanja poklica ali če mu je bil v disciplinskem postopku izrečen ukrep izbrisa iz imenika IZS, se odgovornega geodeta izbriše na podlagi pravnomočne odločbe.
(5) Če odgovorni geodet umre, ga IZS izbriše iz imenika IZS po uradni dolžnosti, ko izve za to.
(6) Z izbrisom iz imenika IZS prenehajo vse pravice, ki jih je imel posameznik kot odgovorni geodet.
(7) Ko postane odločba o izbrisu iz imenika IZS pravnomočna, mora odgovorni geodet najpozneje v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe o izbrisu IZS vrniti izkaznico in enotni žig. V primeru smrti odgovornega geodeta morajo za vrnitev izkaznice in enotnega žiga poskrbeti dediči umrlega.
(8) Posameznik, ki je bil izbrisan iz imenika IZS na lastno zahtevo ali iz razloga iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, se na podlagi vloge lahko ponovno vpiše v imenik IZS, če izpolnjuje pogoje za vpis. Posameznik, ki je bil izbrisan iz imenika IZS iz razloga iz druge ali četrte alinee prvega odstavka tega člena, se na podlagi vloge lahko ponovno vpiše v imenik IZS, ko poteče veljavnost izrečenega varnostnega ali disciplinskega ukrepa, če izpolnjuje pogoje za vpis.
(9) Podatki o posamezniku iz prvega odstavka prejšnjega člena se po izbrisu iz imenika IZS arhivirajo. IZS zagotavlja trajno hrambo arhiviranih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(10) Pravico do vpogleda v arhivirane podatke imenika IZS imajo subjekti iz četrtega odstavka prejšnjega člena zaradi potreb uradnih postopkov, in upravičene osebe, ki izkažejo pravni interes. Pravni interes je izkazan, če arhiviran podatek vpliva na pravice in obveznosti osebe, ki nastopa kot stranka v postopkih.
3. Geodet, geodetska izkaznica
12. člen
(geodet)
(1) Geodet je posameznik, ki izvaja geodetske storitve in je pridobil geodetsko izkaznico, s katero se izkazuje, ter je vpisan v imenik geodetov.
(2) Geodetske storitve določa zakon.
(3) Posameznik pridobi status geodeta z dnem vpisa v imenik geodetov.
(4) Pooblastila, ki izhajajo iz statusa geodeta, določa zakon.
13. člen
(pridobitev geodetske izkaznice)
(1) Geodetska izkaznica se izda posamezniku, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo po študijskem programu prve stopnje geodetske smeri;
– da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja geodetskih storitev ali evidentiranja nepremičnin;
– da ima opravljen strokovni izpit za izvajanje geodetskih storitev.
(2) Program in način opravljanja strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev predpiše minister.
(3) Vsebino in obliko geodetske izkaznice ter postopek izdaje geodetske izkaznice predpiše minister. Geodetska izkaznica se izda na podlagi vloge. Če IZS ugotovi, da posameznik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, izdajo geodetske izkaznice z odločbo zavrne. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo. Stroške izdelave geodetske izkaznice krije vlagatelj vloge za izdajo geodetske izkaznice. O stroških izdelave geodetske izkaznice se izda sklep.
(4) Naloge izdajanja geodetskih izkaznic, zagotavljanja izvajanja strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev, vodenja imenika geodetov in izvajanja obveznega strokovnega izobraževanja iz 16. člena tega zakona izvaja IZS kot javno pooblastilo po tem zakonu.
14. člen
(imenik geodetov)
(1) O geodetih se vodi imenik geodetov.
(2) Imenik geodetov vzpostavi in vodi IZS. Imenik geodetov se vodi za namene pravnega varstva uporabnikov geodetskih storitev in za potrebe odločanja v upravnih postopkih evidentiranja nepremičnin. Posameznika, ki je pridobil geodetsko izkaznico, IZS na podlagi njegove vloge vpiše v imenik geodetov in mu o tem izda potrdilo.
(3) V imeniku geodetov se o geodetu vodijo naslednji podatki:
1. ime in priimek;
2. država, kraj in datum rojstva;
3. državljanstvo;
4. stalno oziroma začasno prebivališče;
5. e-naslov, na katerega se posamezniku pošiljajo obvestila;
6. šolska izobrazba ter strokovni in znanstveni naslov;
7. podatek o opravljenem strokovnem izpitu za izvajanje geodetskih storitev;
8. podatek o geodetski izkaznici (številka izkaznice, datum izdaje);
9. število kreditnih točk;
10. podatek o geodetskem podjetju, za katero geodet izvaja geodetske storitve.
(4) Geodet mora IZS sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik geodetov, v 15 dneh po nastanku spremembe.
(5) Imenik geodetov se objavi na spletnih straneh IZS. Imenik geodetov je za namene pravnega varstva uporabnikov geodetskih storitev v delu, ki se nanaša na ime in priimek geodeta, podatek o državljanstvu in podatek o geodetskem podjetju, za katero geodet izvaja geodetske storitve, javen. Pravico do vpogleda in izpisa vseh podatkov iz imenika geodetov ima geodetska uprava in drugi organi, ki podatke potrebujejo za izvrševanje njihovih z zakonom določenih nalog.
(6) V imeniku geodetov se vodijo tudi podatki o posameznikih, ki so vanj vpisani na podlagi dokončne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije.
(7) Za vodenje in vzdrževanje imenika geodetov lahko IZS določi pristojbino in njeno višino. Obveznost plačevanja pristojbine za vodenje imenika geodetov se začne s prvim dnem meseca po vpisu v ta imenik.
15. člen
(odvzem geodetske izkaznice in izbris iz imenika geodetov)
(1) Geodetu se odvzame geodetska izkaznica:
– če sam pisno zahteva;
– če mu je izrečen varnostni ukrep prepoved opravljanja geodetskih storitev;
– če se ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 13. člena tega zakona;
– če mu je bil v disciplinskem postopku izrečen ukrep izbris iz imenika IZS.
(2) Postopek z odvzemom geodetske izkaznice iz razlogov iz prve alinee prejšnjega odstavka se začne na predlog geodeta, postopek z odvzemom geodetske izkaznice iz razlogov iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka pa se začne po uradni dolžnosti. Postopek z odvzemom geodetske izkaznice iz razlogov iz druge in četrte alinee prejšnjega odstavka se začne, ko IZS prejme pravnomočno odločbo pristojnega sodišča oziroma opravi izbris iz imenika IZS.
(3) O odvzemu geodetske izkaznice odloča IZS z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo.
(4) Ko postane odločba o odvzemu geodetske izkaznice pravnomočna, IZS izbriše geodeta iz imenika geodetov. Podatek o izbrisu se objavi v imeniku geodetov.
(5) Če geodet umre, ga IZS izbriše iz tega imenika po uradni dolžnosti, ko izve za to.
(6) Z izbrisom iz imenika geodetov prenehajo vse pravice, ki jih je imel posameznik kot geodet.
(7) Ko postane odločba o odvzemu geodetske izkaznice pravnomočna, mora geodet najpozneje v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe o odvzemu IZS vrniti geodetsko izkaznico. V primeru smrti geodeta morajo za vrnitev geodetske izkaznice poskrbeti dediči umrlega.
(8) Posameznik, ki je bil izbrisan iz imenika geodetov na lastno zahtevo, se lahko na podlagi vloge ponovno vpiše v ta imenik, če izpolnjuje pogoje za vpis. Posameznik, ki je bil izbrisan iz imenika geodetov iz razloga iz druge alinee prvega odstavka tega člena, se lahko na podlagi vloge ponovno vpiše v ta imenik, ko poteče veljavnost izrečenega ukrepa, če izpolnjuje pogoje za vpis.
(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za posameznike, ki so vpisani v imenik geodetov na podlagi dokončne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije geodet.
(10) Glede arhiviranja podatkov po izbrisu iz imenika geodetov, časa hrambe arhiviranih podatkov in pravice do vpogleda v arhivirane podatke imenika geodetov se smiselno uporabljata deveti in deseti odstavek 11. člena tega zakona.
16. člen
(obvezno strokovno izobraževanje)
(1) Obvezno strokovno izobraževanje je namenjeno ohranjanju, posodabljanju in širjenju strokovnega znanja geodetov ter seznanjanju z novimi predpisi, tehničnimi standardi in strokovnimi znanji na področju geodetskih storitev in geodetske dejavnosti.
(2) Za izvajanje obveznega strokovnega izobraževanja skrbi IZS.
(3) IZS in geodetska uprava pripravita program obveznega strokovnega izobraževanja, v katerem določita področja strokovnih izobraževanj in teme v okviru teh področij za posamezno obdobje. Program obveznega strokovnega izobraževanja se objavi na spletnih straneh IZS in geodetske uprave ter v glasilu IZS.
(4) Obvezno strokovno izobraževanje geodetov se ugotavlja s kreditnimi točkami, ki jih pridobiva geodet z udeležbo na izobraževanjih.
(5) Geodet mora v koledarskem obdobju enega leta zbrati najmanj šest kreditnih točk. Kreditna točka velja dve leti.
(6) Šteje se, da je geodet opravil obvezno strokovno izobraževanje, če je izpolnil pogoje iz prejšnjega odstavka. Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka preverja IZS vsako leto v mesecu januarju.
(7) Geodetu, ki ni izpolnil pogojev iz petega odstavka tega člena, IZS z odločbo začasno prepove izvajanje geodetskih storitev, ki jih lahko izvaja geodet, in mu geodetsko izkaznico začasno odvzame. Podatek o začasnem odvzemu geodetske izkaznice se objavi v imeniku geodetov.
(8) Minister predpiše pogoje in postopke za točkovanje, spremljanje, potrjevanje in evidentiranje obveznega strokovnega izobraževanja geodetov.
(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za posameznike, ki so vpisani v imenik geodetov na podlagi dokončne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije geodet.
III. POGOJI ZA OPRAVLJANJE GEODETSKE DEJAVNOSTI ZA TUJE PONUDNIKE
1. Tuji ponudniki
17. člen
(pogoji za tuje ponudnike)
(1) Tuje pravne ali fizične osebe s sedežem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji ponudniki) lahko opravljajo geodetsko dejavnost v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za geodetska podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Tuji ponudniki s sedežem v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali s sedežem v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati geodetsko dejavnost stalno, preko ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: stalno) ali občasno (v nadaljnjem besedilu: čezmejno), lahko opravljajo to dejavnost v vseh statusnopravnih oblikah, če izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža.
(3) Tuji ponudniki, ki nimajo sedeža v državah pogodbenicah (v nadaljnjem besedilu: tretje države), lahko opravljajo geodetsko dejavnost pod pogoji iz prejšnjega odstavka, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Ta je izpolnjen, če ponudniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, v državi sedeža tujega ponudnika lahko opravljajo geodetsko dejavnost pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi jih lahko ponujajo v Republiki Sloveniji tuji ponudniki in izpolnjevanje katerih za ponudnika s sedežem v Republiki Sloveniji ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za tuje ponudnike. Če je sedež ponudnika v več tretjih državah, se pri ugotavljanju materialne vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
18. člen
(zavarovanje odgovornosti za škodo)
(1) Tuji ponudniki morajo imeti zavarovano odgovornost za škodo v skladu s tem zakonom.
(2) Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.
2. Izvajanje nalog v zvezi z opravljanjem reguliranih poklicev
19. člen
(pristojnost za izvajanje nalog v zvezi z opravljanjem reguliranih poklicev)
(1) Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: ZPKEU) izvaja IZS. IZS izvaja tudi vse naloge v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij državljanom tretjih držav, določene s tem zakonom.
(2) IZS ima kot pristojni organ v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka vse pravice in obveznosti, ki jih določa ZPKEU za pristojni organ. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe ZPKEU.
(3) Naloge iz prvega odstavka tega člena IZS izvaja kot javno pooblastilo po tem zakonu.
3. Opravljanje reguliranega poklica odgovorni geodet
20. člen
(stalno opravljanje reguliranega poklica odgovorni geodet za državljane držav pogodbenic)
(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirani poklic odgovorni geodet po tem zakonu, morajo pri IZS pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.
(2) Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z ZPKEU.
(3) Poleg pogojev iz ZPKEU je pogoj za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije sklenjeno in veljavno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu s tem zakonom.
(4) Če IZS v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu z ZPKEU posamezniku z odločbo določi ukrep preizkusa poklicne usposobljenosti, v odločbi določi manjkajoče vsebine, ki jih mora kandidat opraviti na strokovnem izpitu. Za izvedbo strokovnega izpita se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja strokovni izpit iz geodetske stroke. Če IZS v skladu z ZPKEU z odločbo določi ukrep prilagoditvenega obdobja, mora posameznik IZS predložiti ime mentorja in mentorjevo podpisano izjavo, da bo med prilagoditvenim obdobjem pod njegovim mentorstvom. Mentor mora izpolnjevati pogoje za opravljanje reguliranega poklica odgovorni geodet iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, za katerega se posameznik usposablja, to pa je tudi pogoj za izdajo odločbe o določitvi ukrepa prilagoditvenega obdobja po ZPKEU.
(5) IZS vpiše posameznika v imenik IZS najpozneje v osmih dneh od dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije. Posameznik ima pravico opravljati regulirani poklic odgovorni geodet z dnem dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije.
(6) Z vpisom v imenik IZS postane posameznik član IZS z vsemi pravicami in obveznostmi člana. Posameznik, ki mu je bila priznana poklicna kvalifikacija, mora ravnati po predpisih in drugih splošnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Posamezniki, ki se vpisujejo v imenik IZS, morajo ravnati v skladu z etičnim kodeksom IZS in so za svoja dejanja odgovorni pred IZS tudi disciplinsko.
(7) Članska izkaznica in žig se posamezniku izdata samo na njegovo izrecno zahtevo.
(8) Za posameznike, ki so vpisani v imenik IZS na podlagi dokončne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, velja glede izbrisa iz tega imenika 11. člen tega zakona.
(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za posameznike, ki so državljani tretjih držav in imajo status rezidenta za daljši čas ali status rezidenta v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: rezidenti držav pogodbenic), in za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v državah pogodbenicah.
(10) Za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije lahko IZS zaračuna stroške v višini, ki je določena za upravne takse, v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse, stroške vpisa in članarino pa zaračuna v višini, ki je določena za državljane Republike Slovenije.
(11) Zoper odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo izda IZS, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
21. člen
(čezmejno opravljanje reguliranega poklica odgovorni geodet za državljane držav pogodbenic)
(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo čezmejno opravljati regulirani poklic odgovorni geodet, morajo pri IZS vložiti pisno prijavo. Poleg sestavin, ki jih za prijavo določa ZPKEU, mora prijava za čezmejno opravljanje reguliranega poklica odgovorni geodet po tem zakonu vsebovati tudi podatke o storitvi, ki se bo izvajala, predvidenem trajanju opravljanja storitve, gospodarskem subjektu, v imenu katerega se bo storitev opravljala, in o zavarovanju odgovornosti za škodo v skladu z 18. členom tega zakona.
(2) Pri reguliranem poklicu odgovorni geodet IZS pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah ZPKEU in skladno z 20. členom tega zakona.
(3) Na podlagi prijave oziroma odločbe za čezmejno opravljanje reguliranega poklica iz prvega in drugega odstavka tega člena se posameznik začasno vpiše v imenik IZS in postane njen začasni član. Za začasni vpis v imenik IZS in začasno članstvo v zbornici IZS posamezniku ne sme zaračunati stroškov za vpis, vodenje imenika in članarine.
(4) Posameznik, ki regulirani poklic odgovorni geodet opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri IZS in v njej obvesti o morebitni spremembi podatkov. Če IZS ob prijavi ali podaljšanju prijave na podlagi kriterijev iz ZPKEU ugotovi, da ima posameznikovo opravljanje reguliranega poklica odgovorni geodet naravo stalnega opravljanja reguliranega poklica odgovorni geodet, lahko zahteva preverjanje poklicne kvalifikacije, trajen vpis v imenik IZS, včlanitev kandidata v IZS in plačilo vseh obveznosti do IZS, ki se zahtevajo pri stalnem opravljanju reguliranega poklica odgovorni geodet, v skladu z 20. členom tega zakona, vključno s stroški vpisa in plačilom članarine.
(5) Posameznik, ki se v imenik IZS vpisuje začasno, mora ravnati po predpisih in drugih splošnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Posamezniki, ki se vpisujejo v imenik IZS začasno, morajo ravnati v skladu z etičnim kodeksom IZS in so za svoja dejanja odgovorni tudi disciplinsko.
(6) Članska izkaznica in žig se posamezniku izdata samo na njegovo izrecno zahtevo.
(7) Za posameznike, ki so bili vpisani v imenik IZS začasno, velja glede izbrisa iz tega imenika 11. člen tega zakona.
(8) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za rezidente držav pogodbenic in za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v državah pogodbenicah.
22. člen
(opravljanje reguliranega poklica odgovorni geodet za državljane tretjih držav)
(1) Državljani tretjih držav lahko opravljajo regulirani poklic odgovorni geodet po tem zakonu pod pogojem materialne vzajemnosti, če so njihove pridobljene kvalifikacije enakovredne tistim, ki se zahtevajo za državljane Republike Slovenije. Materialna vzajemnost obstaja, če lahko državljan Republike Slovenije v državi državljana tretje države opravlja regulirani poklic pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi ga lahko opravljajo v Republiki Sloveniji državljani tretje države in izpolnjevanje katerih za državljana Republike Slovenije ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za državljane tretje države. Pri dvojnem državljanstvu državljana tretje države se pri ugotavljanju materialne vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, v kateri ima stalno prebivališče, oziroma pravni red tiste države, v kateri je imel stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Če je posameznik brez državljanstva, se pri ugotavljanju materialne vzajemnosti v vlogi opredeli, ali se upošteva pravni red države njegovega rojstva ali države, v kateri ima stalno prebivališče, ali države, v kateri je imel stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
(2) Vzajemnost in enakovrednost kvalifikacij iz prejšnjega odstavka za regulirani poklic odgovorni geodet, za opravljanje katerih je pogoj vpis v imenik IZS, ugotavlja IZS v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za ta vpis.
(3) Posamezniki iz prvega odstavka tega člena se vpišejo v imenik IZS in z vpisom postanejo člani IZS z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki so s tem zakonom določene za člane IZS.
(4) Za vpis in vodenje imenika IZS lahko IZS zaračuna stroške v višini, ki je določena za državljane Republike Slovenije.
(5) Zoper odločbo o vpisu državljana tretje države v imenik IZS, ki jo v skladu s tem zakonom izda IZS, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
4. Opravljanje reguliranega poklica geodet
23. člen
(stalno opravljanje reguliranega poklica geodet za državljane držav pogodbenic)
(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirani poklic geodet po tem zakonu, morajo pri IZS pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije geodet se vloži v skladu z ZPKEU.
(2) Če IZS v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu z ZPKEU posamezniku z odločbo določi ukrep preizkusa poklicne usposobljenosti, v odločbi določi manjkajoče vsebine, ki jih mora kandidat opraviti na strokovnem izpitu. Za izvedbo strokovnega izpita se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja strokovni izpit za izvajanje geodetskih storitev. Če IZS v skladu z ZPKEU z odločbo določi ukrep prilagoditvenega obdobja, mora posameznik predložiti IZS ime mentorja in mentorjevo podpisano izjavo, da bo med prilagoditvenim obdobjem pod njegovim mentorstvom. Mentor mora izpolnjevati pogoje za opravljanje reguliranega poklica geodet iz 13. člena tega zakona, za katerega se posameznik usposablja, to pa je tudi pogoj za izdajo odločbe o določitvi ukrepa prilagoditvenega obdobja po ZPKEU.
(3) IZS vpiše posameznika v imenik geodetov najpozneje v osmih dneh od dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije. Posameznik ima pravico opravljati regulirani poklic geodet z dnem dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije.
(4) Geodetska izkaznica se posamezniku izda samo na njegovo izrecno zahtevo.
(5) Za posameznike, ki so vpisani v imenik geodetov na podlagi dokončne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, velja glede izbrisa iz tega imenika 15. člen tega zakona.
(6) Za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije po tem členu lahko IZS zaračuna stroške v višini, ki je določena za upravne takse, v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse. Glede stroškov izdelave geodetske izkaznice velja tretji odstavek 13. člena tega zakona.
(7) Posamezniku, ki je vpisan v imenik geodetov, IZS za vodenje imenika geodetov zaračuna stroške v višini, ki je določena za državljane Republike Slovenije.
(8) Zoper odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije po tem členu, ki jo izda IZS, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za rezidente držav pogodbenic in za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v državah pogodbenicah.
(10) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za državljane tretjih držav, katerim IZS izda odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije pod pogojem materialne vzajemnosti iz prvega odstavka 22. člena tega zakona.
24. člen
(čezmejno opravljanje reguliranega poklica geodet za državljane držav pogodbenic)
(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo čezmejno opravljati regulirani poklic geodet po tem zakonu, morajo pri IZS vložiti pisno prijavo. Prijava mora vsebovati sestavine, ki jih za prijavo določa ZPKEU.
(2) Pri reguliranem poklicu geodet IZS pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah ZPKEU in skladno s 23. členom tega zakona.
(3) Na podlagi prijave oziroma odločbe za čezmejno opravljanje reguliranega poklica v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena IZS posameznika začasno vpiše v imenik geodetov. Za začasni vpis v imenik geodetov IZS posamezniku ne sme zaračunati stroškov za vpis in vodenje tega imenika.
(4) Posameznik, ki regulirani poklic geodet opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri IZS in v njej obvesti o morebitni spremembi podatkov. Če IZS ob prijavi ali podaljšanju prijave na podlagi kriterijev iz ZPKEU ugotovi, da ima posameznikovo opravljanje reguliranega poklica geodet naravo stalnega opravljanja reguliranega poklica geodet, lahko zahteva preverjanje poklicne kvalifikacije, trajen vpis v imenik geodetov in plačilo vseh obveznosti do IZS, ki se zahtevajo pri stalnem opravljanju reguliranega poklica geodet, v skladu z 23. členom tega zakona, vključno s stroški za vpis in vodenje tega imenika.
(5) Za posameznike, ki so vpisani v imenik geodetov začasno, velja glede izbrisa iz tega imenika 15. člen tega zakona.
(6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za rezidente držav pogodbenic in za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v državah pogodbenicah.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za državljane tretjih držav, katerim IZS izda odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije pod pogojem materialne vzajemnosti iz prvega odstavka 22. člena tega zakona.
IV. DOLŽNOSTI LASTNIKOV
25. člen
(dopustitev dostopa)
(1) Lastniki oziroma uporabniki zemljišč in lastniki oziroma uporabniki stavb in delov stavb morajo posamezniku, ki se izkaže s pooblastilom geodetske uprave ali geodetskega podjetja ali samoupravne lokalne skupnosti oziroma z geodetsko izkaznico, dopustiti dostop na zemljišče in vstop v skupne dele stavbe, če je to potrebno zaradi opravljanja geodetske dejavnosti ali izvajanja nalog geodetske službe skladno s tem zakonom oziroma drugih nalog, ki jih določajo predpisi, ter mu dopustiti opravljanje geodetske dejavnosti ali izvajanje nalog geodetske službe.
(2) Če pri opravljanju del iz prejšnjega odstavka nastane škoda, ima oškodovana oseba pravico do odškodnine po pravilih civilnega prava.
V. ZDRUŽEVANJE GEODETOV
26. člen
(združevanje v IZS)
(1) Zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa ter varstva tretjih oseb pri opravljanju geodetske dejavnosti se geodetska podjetja in posamezniki, ki opravljajo geodetsko dejavnost, združujejo v IZS, ki zastopa njihove poklicne, socialne in ekonomske interese.
(2) V IZS se v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja IZS, in statutom IZS ustanovi matična sekcija geodetov.
VI. GEODETSKA SLUŽBA
1. Naloge geodetske službe
27. člen
(geodetska služba)
(1) Geodetska služba je del geodetske dejavnosti, ki obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zbirk podatkov na področju referenčnih koordinatnih sistemov, evidentiranja nepremičnin, množičnega vrednotenja nepremičnin, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk ter topografskega in kartografskega sistema.
(2) Geodetska služba je državna in lokalna.
28. člen
(opravljanje nalog geodetske službe)
(1) Naloge državne geodetske službe opravlja geodetska uprava.
(2) Naloge lokalne geodetske službe opravlja samoupravna lokalna skupnost.
(3) Razvojne in določene strokovno-tehnične naloge v okviru državne geodetske službe opravlja Geodetski inštitut Slovenije.
(4) Določene strokovno-tehnične in razvojne naloge na področju topografskega in kartografskega sistema za potrebe obrambe države opravlja v sodelovanju z geodetsko upravo ministrstvo, pristojno za obrambo.
29. člen
(letni program državne geodetske službe)
(1) Podrobnejša opredelitev in predvideni obseg nalog državne geodetske službe ter predvidena višina sredstev za izvajanje teh nalog se opredelijo v letnem programu državne geodetske službe, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(2) Vlada sprejme poročilo o izvedbi letnega programa državne geodetske službe.
(3) Vlada sprejme letni program državne geodetske službe za tekoče leto in poročilo o izvedbi letnega programa državne geodetske službe za preteklo leto najpozneje do 1. februarja tekočega leta.
2. Pristojnost geodetske uprave
30. člen
(stvarna in krajevna prisojnost geodetske uprave)
Za vodenje upravnih postopkov in odločanje v upravnih zadevah na prvi stopnji, za izdajanje podatkov iz zbirk geodetskih podatkov in opravljanje drugih upravnih storitev in nalog geodetske službe so stvarno in krajevno pristojne vse notranje organizacijske enote geodetske uprave.
3. Geodetski inštitut Slovenije
31. člen
(pravni status)
(1) Geodetski inštitut Slovenije je oseba javnega prava s statusom javnega zavoda. Za delovanje Geodetskega inštituta Slovenije se uporablja zakon, ki ureja javne zavode, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Sedež Geodetskega inštituta Slovenije je v Ljubljani.
32. člen
(naloge Geodetskega inštituta Slovenije)
(1) Geodetski inštitut Slovenije izvaja razvojne in strokovno-tehnične naloge državne geodetske službe v skladu s programom dela Geodetskega inštituta Slovenije, ki je sestavni del letnega programa državne geodetske službe. V programu dela Geodetskega inštituta Slovenije se posebej določijo naloge, ki jih Geodetski inštitut Slovenije opravlja na podlagi javnega pooblastila po tem zakonu.
(2) Geodetski inštitut Slovenije opravlja naloge iz prvega stavka prejšnjega odstavka kot javno službo in o izvedbi nalog poroča geodetski upravi.
(3) Geodetski inštitut Slovenije na podlagi javnega pooblastila opravlja naslednje naloge:
– nadzira uporabniške dostope in delovanje sistemov za dostop do podatkov iz zbirk geodetskih podatkov ter pripravlja poročila o uporabi zbirk geodetskih podatkov;
– nadzira delovanje državnega omrežja stalnih postaj za globalno določanje položaja;
– opravlja naloge množičnega vrednotenja nepremičnin v zvezi z ugotavljanjem indeksov cen in indeksov vrednosti nepremičnin, izvaja raziskave in analize trga nepremičnin, pripravlja poročila o nepremičninah, trgu nepremičnin in vrednostih nepremičnin, pridobiva podatke o nepremičninah zaradi pripisa vrednosti in izvaja pripis vrednosti nepremičnin;
– pripravlja informacije in izvaja posebne analize na podlagi podatkov iz zbirk geodetskih podatkov na zahtevo uporabnikov;
– nadzira vzdrževanje in kakovost zbirk geodetskih podatkov;
– skrbi za enotnost strokovnih metod in postopkov na področju geodetske dejavnosti;
– organizira in izvaja posebne interventne geodetske izmere in opazovanja ob naravnih nesrečah oziroma nepredvidljivih pojavih.
(4) Ob sprejemu letnega programa državne geodetske službe vlada določi tudi obseg dejavnosti zunaj okvira javne službe, ki jo lahko Geodetski inštitut Slovenije opravlja za plačilo za samoupravne lokalne skupnosti in druge naročnike.
(5) Presežek prihodkov nad odhodki sme Geodetski inštitut Slovenije uporabiti za opravljanje in razvoj dejavnosti ter nagrajevanje zaposlenih. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča svet Geodetskega inštituta Slovenije na predlog direktorja in v soglasju z vlado. Vlada lahko določi, da del presežka prihodkov nad odhodki pripada proračunu Republike Slovenije.
33. člen
(ustanoviteljske pravice in obveznosti, pravice, obveznosti in odgovornosti Geodetskega inštituta Slovenije v pravnem prometu)
(1) Ustanoviteljske pravice in obveznosti do Geodetskega inštituta Slovenije izvršuje vlada.
(2) Premoženje Geodetskega inštituta Slovenije je last države. Za upravljanje premoženja je Geodetski inštitut Slovenije odgovoren državi.
(3) Geodetski inštitut Slovenije samostojno upravlja premično premoženje, nepremično premoženje pa po predhodnem soglasju vlade. Geodetski inštitut Slovenije uporablja in upravlja premoženje s skrbnostjo dobrega gospodarja.
(4) Geodetski inštitut Slovenije nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
(5) Geodetski inštitut Slovenije je odgovoren za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, ki jih upravlja, vlada za njegove obveznosti ni odgovorna.
34. člen
(nadzor)
Delo Geodetskega inštituta Slovenije nadzira geodetska uprava.
4. Lokalna geodetska služba
35. člen
(opravljanje nalog lokalne geodetske službe)
(1) Lokalno geodetsko službo zagotavlja samoupravna lokalna skupnost.
(2) Lokalna geodetska služba obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastrov gospodarske infrastrukture ter posredovanje podatkov o omrežjih in objektih gospodarske infrastrukture v zbirni kataster gospodarske infrastrukture, lahko pa tudi vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje podatkov v bazi topografskih podatkov ter druge naloge lokalnega pomena.
(3) Lokalna geodetska služba se lahko organizira v okviru občinske uprave ali skupne občinske uprave, lahko pa jo samoupravna lokalna skupnost poveri geodetskemu podjetju s koncesijo. Koncesija se podeli po postopku in na način, kot ga določa zakon, ki ureja gospodarske javne službe. Za postopek javnega razpisa za podelitev koncesije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javna naročila.
(4) Kadar se lokalna geodetska služba organizira v okviru občinske uprave ali skupne občinske uprave, mora imeti na podlagi pogodbe o zaposlitvi zagotovljeno sodelovanje posameznika, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega geodeta.
(5) Posamezna dela v okviru lokalne geodetske službe se lahko oddajo geodetskim podjetjem kot javno naročilo.
(6) Samoupravna lokalna skupnost lahko brez javnega razpisa poveri vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje posameznega katastra gospodarske infrastrukture izvajalcu javne službe, ki upravlja z omrežji in objekti te gospodarske infrastrukture, in določi način financiranja vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja tega katastra ter predpisanega posredovanja podatkov.
VII. GEODETSKI PODATKI
36. člen
(zbirke geodetskih podatkov)
(1) Upravljavec zbirk geodetskih podatkov, ki jih vzpostavi in vodi državna geodetska služba, je geodetska uprava, upravljavec zbirk geodetskih podatkov, ki jih vzpostavi in vodi lokalna geodetska služba, pa je samoupravna lokalna skupnost.
(2) Materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na avtorskih delih, ki jih izdela Geodetski inštitut Slovenije v okviru programa dela iz prvega odstavka 32. člena tega zakona, se z nastankom avtorskega dela prenesejo na Republiko Slovenijo.
(3) Za uresničevanje in varstvo avtorskih pravic na avtorskih delih, ki nastanejo v okviru državne geodetske službe, skrbi geodetska uprava, za tiste, ki nastanejo v okviru lokalne geodetske službe, pa samoupravna lokalna skupnost.
37. člen
(uporaba podatkov iz zbirk geodetskih podatkov)
(1) Geodetska uprava in samoupravne lokalne skupnosti zagotavljajo javni dostop do zbirk geodetskih podatkov. Dostop do njih se lahko omeji v skladu s predpisi, ki urejajo informacije javnega značaja, ali iz razlogov, določenih z zakonom, ki določa posamezno zbirko geodetskih podatkov.
(2) Geodetska uprava in samoupravne lokalne skupnosti zagotavljajo javni dostop do podatkov iz zbirk geodetskih podatkov z omrežnimi storitvami, ki so dostopne na svetovnem spletu ali drugem ustreznem telekomunikacijskem omrežju. Omrežne storitve je treba izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(3) Omrežne storitve iz prejšnjega odstavka omogočajo:
– iskanje zbirk geodetskih podatkov in storitev v zvezi z geodetskimi podatki iz teh zbirk;
– pregledovanje podatkov iz zbirk geodetskih podatkov, ki omogoča minimalno prikazovanje, krmarjenje, povečanje oziroma pomanjšanje, panoramski pregled, in podobno;
– prenos podatkov ali dela podatkov iz zbirk geodetskih podatkov;
– preoblikovanje zbirk geodetskih podatkov;
– priklic drugih storitev v zvezi z geodetskimi podatki.
(4) Uporaba omrežnih storitev iskanja zbirk iz prve alinee prejšnjega odstavka in pregledovanja podatkov iz druge alinee prejšnjega odstavka je brezplačna. Za uporabo omrežnih storitev prenosa podatkov ali dela podatkov iz tretje alinee prejšnjega odstavka, preoblikovanja zbirk geodetskih podatkov iz četrte alinee prejšnjega odstavka in priklica drugih storitev v zvezi z geodetskimi podatki iz pete alinee prejšnjega odstavka lahko geodetska uprava in samoupravne lokalne skupnosti zaračunavajo stroške za uporabo omrežnih storitev. Stroški se določijo v stroškovniku največ v višini, ki zagotavlja vzdrževanje zbirk geodetskih podatkov in vzdrževanje omrežnih storitev, v skladu s predpisi, ki urejajo zaračunavanje stroškov za uporabo omrežnih storitev za prostorske podatke. Stroške za zbirke geodetskih podatkov, ki jih vzpostavi in vodi državna geodetska služba, določi geodetska uprava, za zbirke geodetskih podatkov, ki jih vzpostavi in vodi lokalna geodetska služba, pa jih določi samoupravna lokalna skupnost. Če geodetska uprava ali samoupravna lokalna skupnost zaračunava stroške za uporabo omrežnih storitev, mora stroškovnik iz tega člena objaviti na svojih spletnih straneh in ga dati na vpogled vsakemu prosilcu.
(5) Komercialno uporabo podatkov iz zbirk geodetskih podatkov geodetska uprava in samoupravne lokalne skupnosti zaračunajo v skladu s predpisi, ki urejajo informacije javnega značaja.
(6) Zagotavljanje omrežnih storitev in komercialna uporaba zbirk geodetskih podatkov je lastna dejavnost geodetske uprave in samoupravnih lokalnih skupnosti. Prihodke lahko geodetska uprava oziroma lokalne samoupravne skupnosti uporabijo le za vzdrževanje zbirk geodetskih podatkov in omrežnih storitev v zvezi s podatki iz zbirk geodetskih podatkov.
(7) Uporaba omrežnih storitev iz tretjega odstavka tega člena je za osebe javnega prava za opravljanje nalog javnega značaja brezplačna.
VIII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
38. člen
(izvajanje inšpekcijskega nadzorstva)
Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter drugih predpisov s področja geodetske dejavnosti izvajajo geodetski inšpektorji.
39. člen
(geodetski inšpektor)
Za geodetskega inšpektorja je lahko imenovana oseba z najmanj magistrsko izobrazbo po študijskem programu druge stopnje geodetske smeri, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit za geodetskega inšpektorja.
40. člen
(pristojnosti geodetskega inšpektorja)
(1) Geodetski inšpektor po tem zakonu nadzoruje zlasti izpolnjevanje pogojev za opravljanje geodetske dejavnosti v skladu s tem zakonom za geodetsko podjetje, odgovornega geodeta in geodeta ter tuje ponudnike.
(2) Če geodetski inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzorstva ugotovi nepravilnosti po tem zakonu, lahko z odločbo odredi naslednje ukrepe:
– prepove poslovnemu subjektu opravljanje geodetske dejavnosti, če nima v Poslovnem registru Slovenije vpisane geodetske dejavnosti, ali če nima na podlagi pogodbe o zaposlitvi zagotovljenega sodelovanja posameznika, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega geodeta, ali če nima sklenjenega zavarovanja odgovornosti za škodo;
– odredi poslovnemu subjektu, da uskladi svoje poslovanje s tem zakonom v roku, ki ga določi;
– predlaga pristojnim organom ukrepanje oziroma izbrise iz ustreznih imenikov, ki se vodijo v skladu s tem zakonom, zaradi kršenja predpisov pri izvajanju geodetske dejavnosti.
(3) Pritožba zoper odločbo, s katero se odredijo ukrepi iz prejšnjega odstavka, ne zadrži njihove izvršitve.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
41. člen
(prekrški geodetskega podjetja)
(1) Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki nastopa kot geodetsko podjetje:
1. če opravlja geodetsko dejavnost in ne izpolnjuje predpisanih pogojev za geodetsko podjetje iz 3. člena tega zakona;
2. če pred začetkom opravljanja geodetske dejavnosti in ves čas opravljanja geodetske dejavnosti nima zavarovane odgovornosti za škodo v skladu s 4. členom tega zakona;
3. če izvaja geodetsko dejavnost in ne imenuje odgovornega geodeta v skladu s 6. členom tega zakona;
4. če izvaja geodetsko dejavnost in za odgovornega geodeta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta iz prvega odstavka 5. člena tega zakona;
5. če izvaja geodetske storitve in za odgovornega geodeta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta iz drugega odstavka 6. člena tega zakona;
6. če ne objavi imena odgovornih geodetov, ki za geodetsko podjetje opravljajo naloge odgovornega geodeta v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega zakona;
7. če izvaja geodetske storitve, za katere zakon določa, da jih lahko izvaja geodet, pa izvedbo geodetske storitve poveri posamezniku, ki ne izpolnjuje pogojev za geodeta iz prvega odstavka 12. člena tega zakona;
8. če se dogovori za sodelovanje s tujim ponudnikom, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati regulirani poklic odgovorni geodet po tem zakonu, in ne izpolnjuje pogojev za opravljanje reguliranega poklica odgovorni geodet iz 20., 21. in 22. člena tega zakona;
9. če se dogovori za sodelovanje s tujim ponudnikom, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati regulirani poklic geodet po tem zakonu, in ne izpolnjuje pogojev za opravljanje reguliranega poklica geodet iz 23. in 24. člena tega zakona.
(2) Z globo od 800 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja.
42. člen
(prekrški odgovornega geodeta)
Z globo od 500 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki nastopa kot odgovorni geodet in ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega geodeta iz prvega odstavka 5. člena oziroma drugega odstavka 6. člena tega zakona.
43. člen
(prekrški geodeta)
Z globo od 500 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki nastopa kot geodet in ne izpolnjuje predpisanih pogojev za geodeta iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.
44. člen
(prekrški tujih ponudnikov, ki opravljajo geodetsko dejavnost v Republiki Sloveniji)
(1) Z globami, določenimi za prekrške geodetskih podjetij, ki so predpisane s tem zakonom, se kaznujejo tuji ponudniki, če ne izpolnjujejo pogojev iz 17. in 18. člena tega zakona.
(2) Z globami, določenimi za prekrške odgovornih geodetov, ki so predpisane s tem zakonom, se kaznujejo tuji ponudniki, če ne izpolnjujejo pogojev iz 20., 21. in 22. člena tega zakona.
(3) Z globami, določenimi za prekrške geodetov, ki so predpisane s tem zakonom, se kaznujejo tuji ponudniki, če ne izpolnjujejo pogojev iz 23. in 24. člena tega zakona.
45. člen
(prekrški v zvezi z imeniki, ki jih vodi IZS)
(1) Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je vpisan v imenik IZS, če v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega zakona v predpisanem roku IZS ne sporoči spremembe podatkov, ki se vpisujejo v ta imenik.
(2) Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je vpisan v imenik geodetov, če v skladu s četrtim odstavkom 14. člena tega zakona v predpisanem roku IZS ne sporoči spremembe podatkov, ki se vpisujejo v ta imenik.
46. člen
(prekrški v zvezi z dopustitvijo dostopa zaradi opravljanja geodetske dejavnosti)
(1) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, ki je lastnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe, ki osebam iz prvega odstavka 25. člena tega zakona prepreči dostop na zemljišče ali vstop v stavbo oziroma v skupne dele stavbe, ali jim ne dopusti opravljanja geodetske dejavnosti ali izvajanja nalog geodetske službe.
(2) Z globo od 300 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
X. PREHODNE DOLOČBE
47. člen
(uskladitev opravljanja geodetske dejavnosti)
Pravne ali fizične osebe, ki imajo kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik v Poslovni register Slovenije vpisano geodetsko dejavnost, morajo urediti zavarovanje odgovornosti za škodo in zagotoviti sodelovanje osebe, ki izpolnjuje predpisane pogoje za odgovornega geodeta, v skladu s tem zakonom najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
48. člen
(vzpostavitev seznama geodetskih podjetij)
(1) IZS prilagodi seznam projektivnih in geodetskih podjetij v skladu s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Geodetska podjetja, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisana v seznam projektivnih in geodetskih podjetij pri IZS, morajo za vpis v seznam geodetskih podjetij v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona sporočiti morebitne spremembe podatkov o geodetskem podjetju in imena odgovornih geodetov, ki zanje opravljajo naloge odgovornega geodeta.
49. člen
(uskladitev imenika IZS)
(1) IZS prilagodi imenik pooblaščenih inženirjev v skladu s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Posamezniki, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS, morajo IZS v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona sporočiti podatke, ki se vpisujejo v imenik IZS po tem zakonu.
50. člen
(uskladitev opravljanja storitev odgovornih geodetov)
(1) Raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe geodetske smeri, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje geodetske smeri iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.
(2) Šteje se, da posameznik izpolnjuje pogoj iz prve in druge alinee prvega odstavka 8. člena tega zakona, če ima najmanj visoko strokovno izobrazbo geodetske smeri, pridobljeno po dosedanjih študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe geodetske smeri, in najmanj pet let delovnih izkušenj po končanem visokošolskem strokovnem študiju geodezije.
(3) Šteje se, da posameznik izpolnjuje pogoj iz prve in druge alinee prvega odstavka 8. člena tega zakona, če izpolnjuje pogoje glede strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj, določene v prvem odstavku 7. člena in 48. členu Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/2000, 47/06 – ZEN in 45/08).
(4) Šteje se, da posamezniki, ki imajo opravljen strokovni izpit iz geodetske stroke po dosedanjih predpisih in so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS, izpolnjujejo pogoje za odgovornega geodeta po tem zakonu.
(5) Izkaznica in enotni žig z identifikacijsko številko, ki so jih pridobili posamezniki iz prejšnjega odstavka, ostanejo v veljavi.
51. člen
(uskladitev opravljanja storitev geodetov)
(1) Raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe geodetske smeri, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih prve stopnje geodetske smeri iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.
(2) Šteje se, da posamezniki, ki imajo opravljen strokovni izpit za izvajanje geodetskih storitev po dosedanjih predpisih in so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v imenik oseb, ki imajo opravljen poseben strokovni izpit za izvajanje geodetskih storitev, ki ga vodi geodetska uprava, izpolnjujejo pogoje za geodeta po tem zakonu.
(3) Geodetske izkaznice, ki so jih pridobili posamezniki iz prejšnjega odstavka, ostanejo v veljavi.
52. člen
(uskladitev opravljanja nalog geodetskega inšpektorja)
Raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe geodetske smeri, ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje geodetske smeri iz 39. člena tega zakona.
53. člen
(izvajanje nalog v zvezi z izdajanjem geodetskih izkaznic in opravljanjem strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev)
(1) Naloge izdajanja geodetskih izkaznic in zagotavljanja izvajanja strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona začne IZS izvajati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona, do tedaj pa te naloge opravlja geodetska uprava.
(2) Za dokončanje postopkov, začetih pred izvajanjem nalog IZS iz prejšnjega odstavka, je pristojna geodetska uprava.
(3) Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
54. člen
(vzpostavitev imenika geodetov in izvajanje nalog v zvezi z vodenjem imenika geodetov)
(1) IZS vzpostavi imenik geodetov iz 14. člena tega zakona in začne izvajati naloge vodenja imenika geodetov iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do vzpostavitve imenika geodetov iz prejšnjega odstavka vodi imenik oseb, ki imajo opravljen poseben strokovni izpit za izvajanje geodetskih storitev, geodetska uprava.
(3) Postopki vpisa, ki se začnejo do vzpostavitve imenika geodetov po tem členu, se končajo po dosedanjih predpisih.
55. člen
(izvajanje nalog v zvezi z opravljanjem reguliranih poklicev za tuje državljane)
(1) Naloge iz 19. člena tega zakona začne IZS izvajati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona, do tedaj pa te naloge opravlja ministrstvo, pristojno za geodetsko dejavnost, kot pristojno ministrstvo za ZPKEU.
(2) Za dokončanje postopkov, začetih pred izvajanjem nalog IZS iz prejšnjega odstavka, je pristojno ministrstvo, pristojno za geodetsko dejavnost.
(3) Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
56. člen
(predaja dokumentacije)
IZS s prevzemom nalog po tem zakonu prevzame od geodetske uprave vso dokumentacijo, ki je nastala pri izvajanju prevzetih nalog. O načinu in rokih prevzema dokumentacije se dogovorita predstojnika IZS in geodetske uprave.
57. člen
(uskladitev določb o matični sekciji geodetov)
(1) Matična sekcija geodetov, ustanovljena pri IZS na podlagi Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/2000, 47/06 – ZEN in 45/08), z dnem uveljavitve tega zakona nadaljuje z delom kot matična sekcija geodetov po določbah tega zakona.
(2) Matična sekcija geodetov uskladi svoje delovanje s tem zakonom v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
(3) Člani organov Matične sekcije geodetov nadaljujejo opravljanje funkcij do izteka mandata.
58. člen
(uskladitev določb o Geodetskem inštitutu Slovenije)
(1) Geodetski inštitut Slovenije, ustanovljen na podlagi Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/2000, 47/06 – ZEN in 45/08) in Sklepa o statusnem preoblikovanju Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Geodetski inštitut Slovenije (Uradni list RS, št. 84/2000 in 26/03), z dnem uveljavitve tega zakona nadaljuje z delom kot Geodetski inštitut Slovenije po določbah tega zakona.
(2) Geodetski inštitut Slovenije uskladi svoj statut, podzakonske predpise in druge splošne akte s tem zakonom v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
(3) Člani organov Geodetskega inštituta Slovenije nadaljujejo opravljanje funkcij do izteka mandata.
59. člen
(podzakonski predpisi)
Minister izda podzakonski predpis iz tretjega odstavka 8. člena, drugega in tretjega odstavka 13. člena ter osmega odstavka 16. člena tega zakona v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
XI. KONČNI DOLOČBI
60. člen
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe dosedanjih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/2000, 47/06 – ZEN in 45/08);
2. Uredba o določitvi seznama del na področju geodetske dejavnosti, katerih izvedba vpliva ali bi lahko vplivala na varnost življenja in zdravja ljudi (Uradni list RS, št. 23/04);
3. Pravilnik o pogojih, ki se nanašajo na prostore in tehnično opremo geodetskega podjetja (Uradni list RS, št. 67/2000);
4. Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpita iz geodetske stroke (Uradni list RS, št. 110/07);
5. Pravilnik o programu posebnega strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev in o načinu ugotavljanja znanja slovenskega jezika (Uradni list RS, št. 105/2000, 108/2000 – popr. in 65/07);
6. Pravilnik o geodetski izkaznici, postopku za njeno izdajo in načinu uporabe (Uradni list RS, št. 113/2000).
(2) Podzakonski predpisi iz 4., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve novih podzakonski predpisov, izdanih na podlagi tega zakona.
61. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 810-01/10-3/54
Ljubljana, dne 23. septembra 2010
EPA 1099-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik
