Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 20. seji 28. septembra 2010.

V Zakonu o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 69/08, 19/09 in 49/09) se v 3. točki prvega odstavka 3. člena črta besedilo »Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru«.

Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:

(1) Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3).
(2) Tuja država je država, ki ni država članica.
(3) Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi bivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.«.

Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ta zakon se uporablja za zavarovalnice držav članic, če:
1. v Republiki Sloveniji ustanovijo podružnico ali
2. v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici sklepajo zavarovanja, ki krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: neposredno opravljanje zavarovalnih poslov).«.

V prvem odstavku 7. člena se besedilo »zavarovalnice, ki imajo sedež v tuji državi« nadomesti z besedilom »tuje zavarovalnice«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Tuja zavarovalnica je zavarovalnica s sedežem na območju države, ki ni država članica.«.
Dosedanji četrti odstavek se črta, dosedanji peti odstavek pa postane četrti odstavek.

V naslovu 17.a člena se kratica »EU« nadomesti z besedama »Evropske unije«.
V drugem odstavku se v uvodnem stavku kratica »EU« nadomesti z besedilom »Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU)«.

Drugi in tretji odstavek 22. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo opravljati posle vodenja zavarovalne delniške družbe za polni delovni čas.
(3) Najmanj en član uprave zavarovalne delniške družbe mora imeti zadostno znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave zavarovalno delniške družbe.«.

V prvem odstavku 24. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.

V prvem odstavku 28. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. če je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.

Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi:

Nadzorni svet zavarovalnice mora imenovati revizijsko komisijo.«.

Drugi odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Družba za vzajemno zavarovanje lahko sklepa zavarovalne pogodbe tudi tako, da s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalec ne pridobi položaja člana družbe za vzajemno zavarovanje, in sicer, če je zavarovalna pogodba sklenjena za čas, ki je krajši od enega leta. S sklenitvijo zavarovalne pogodbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalec, ki ni hkrati zavarovanec, ne pridobi položaja člana družbe, temveč postane član družbe zavarovanec.«.

Besedilo 50. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Organi družbe za vzajemno zavarovanje pri dvotirnem sistemu upravljanja so uprava, nadzorni svet in skupščina, pri enotirnem sistemu upravljanja pa upravni odbor in skupščina.«.

Drugi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za nadzorni svet družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo nadzorni svet delniške družbe, ter določbe 29. do 31.a člena tega zakona.«.

Drugi in tretji odstavek 53. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Skupščina je lahko organizirana kot skupščina vseh članov (skupščina članov) ali kot skupščina zastopnikov članov, ki morajo tudi sami biti člani družbe za vzajemno zavarovanje (skupščina zastopnikov).
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je lahko skupščina družbe za vzajemno zavarovanje, katere število članov je 1.500 ali več kot 1.500, organizirana samo kot skupščina zastopnikov članov.«.
Dodajo se novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, katere število članov je nižje od 1.500 članov in je organizirana kot skupščina zastopnikov, veljajo določbe tega zakona o skupščini zastopnikov.
(5) Če se v tekočem poslovnem letu število članov zniža pod 1.500 in je to število manjše od 1.500 za največ 10 odstotkov še celo tekoče poslovno leto in še eno zatem (drugo poslovno leto), se člani na skupščini članov v letu za drugim poslovnim letom odločijo, ali naj družba za vzajemno zavarovanje ohrani skupščino zastopnikov ali pa naj skupščini zastopnikov prenehajo pristojnosti ter člani od tedaj dalje uresničujejo svoje pravice na skupščini članov.
(6) Če se število članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino vseh članov, v tekočem poslovnem letu zviša nad 1.500 in je to število večje od 1.500 še celo tekoče poslovno leto in še drugo poslovno leto, z iztekom drugega poslovnega leta prenehajo pristojnosti skupščine vseh članov, družba za vzajemno zavarovanje pa mora v naslednjem poslovnem letu oblikovati skupščino zastopnikov.«.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.

Za 53. členom se dodajo novi 53.a, 53.b, 53.c, 53.d, 53.č, 53.e, 53.f, 53.g in 53.h člen, ki se glasijo:

(1) Skupščina zastopnikov je sestavljena iz 45 zastopnikov članov.
(2) Vsak zastopnik članov ima dva nadomestna zastopnika.
(3) S predčasnim prenehanjem mandata zastopnika članov nadomestni zastopnik članov v skladu s 53.d členom tega zakona postane član skupščine zastopnikov.

(1) Za volitve v skupščino zastopnikov članov se uporablja mešani sistem volitev.
(2) Vsakih šest let se izvedejo splošne volitve (volilno obdobje), na katerih člani družbe za vzajemno zavarovanje izvolijo zastopnike skupščine zastopnikov in po dva nadomestna zastopnika za vsakega zastopnika skupščine zastopnikov.
(3) Po izteku prvih dveh let preneha mandat prvi tretjini zastopnikov članov, izvoljenih na splošnih volitvah, in se z volitvami, ki jih izvedeta preostali dve tretjini zastopnikov, izvoljenih na splošnih volitvah (volitve s sistemom kooptacije) izvoli prva tretjina novih zastopnikov članov.
(4) Po izteku štirih let preneha mandat drugi tretjini zastopnikov članov, izvoljenih na splošnih volitvah, in se z volitvami, ki jih izvede preostala ena tretjina zastopnikov, izvoljenih na splošnih volitvah, in prva tretjina zastopnikov članov, izvoljenih s sistemom kooptacije, izvoli druga tretjina novih zastopnikov članov.
(5) Od celotnega števila na splošnih volitvah izvoljenih zastopnikov, ki sestavljajo skupščino, se, po poteku dveh let volilnega obdobja, z žrebom določi ena tretjina zastopnikov članov, ki jim tedaj preneha mandat. Po poteku štiriletnega volilnega obdobja se, od preostalih dveh tretjin zastopnikov članov, izvoljenih s splošnimi volitvami, z žrebom določi še polovica teh članov, ki jim tedaj preneha mandat.
(6) Mandat zastopnikov članov, katerih mandat ni predčasno prenehal, preneha z izvolitvijo novih zastopnikov članov na volitvah s sistemom kooptacije ali na naslednjih splošnih volitvah, funkcija nadomestnih zastopnikov članov, katerih funkcija ni predčasno prenehala, pa z izvolitvijo novih nadomestnih zastopnikov na naslednjih splošnih volitvah.
(7) Ponovna izvolitev je dopustna.

(1) Za skupščino zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma življenjsko zavarovanje, se uporabljajo vse določbe tega zakona glede skupščine zastopnikov.
(2) Skupščina zastopnikov družbe iz prvega odstavka tega člena mora odražati tudi starostno strukturo njenih članov, ki so razporejeni v starostne razrede. Pri razporejanju v starostne razrede se upošteva datum rojstva. Vsak starostni razred ima v času sestave volilne liste enako število članov. Dopustna so samo odstopanja, ki so nujna zaradi morebitnega večjega števila članov, rojenih na isti dan. Razredov je pet.
(3) V primeru, ko zavarovanec ni hkrati tudi zavarovalec, družba za vzajemno zavarovanje iz prvega odstavka tega člena v starostne razrede razporeja zavarovance.
(4) Iz vsakega starostnega razreda mora biti izvoljenih enako število zastopnikov članov.
(5) Izvoljeni zastopniki članov in nadomestni zastopniki v času volilnega obdobja ne prehajajo iz enega v drug starostni razred.
(6) Volivec lahko voli v skupščino zastopnikov članov samo zastopnike članov iz svojega starostnega razreda.
(7) Peti odstavek 53.b člena se uporablja za vsak starostni razred posebej.

Za družbo za vzajemno zavarovanje, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja in s statutom določi, da mora sestava skupščine zastopnikov družbe odražati interese različnih skupin članov, se smiselno uporabljajo določbe 53.c člena tega zakona glede razporeditve v razrede.

(1) Mandat zastopniku članov predčasno preneha:
- če predčasno odstopi,
- z nastopom okoliščin, ki izključujejo pasivno volilno pravico,
- z začetkom stečajnega postopka nad zastopnikom članov.
(2) S predčasnim prenehanjem mandata zastopnika članov nastopi funkcijo zastopnika članov prvi nadomestni zastopnik članov.
(3) Če tudi prvemu nadomestnemu zastopniku članov predčasno preneha mandat, nastopi funkcijo zastopnika članov drugi nadomestni zastopnik članov.
(4) Če predčasno preneha mandat tudi drugemu nadomestnemu zastopniku članov in število zastopnikov članov v skupščini zastopnikov, v kateri ni starostnih razredov, ali v posameznem starostnem razredu skupščine zastopnikov s starostnimi razredi pade za eno tretjino, skupščina preostalih zastopnikov članov na naslednji redni seji izmed vseh članov s pasivno volilno pravico, z volitvami po sistemu kooptacije, izvoli nove zastopnike članov in še dva nadomestna zastopnika članov za vsakega zastopnika članov.

(1) Pravico voliti zastopnike članov na splošnih volitvah (v nadaljnjem besedilu: aktivna volilna pravica) ima vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje in zavarovanec na podlagi pogodbe, ki jo je z družbo za vzajemno zavarovanje sklenil član. Član družbe za vzajemno zavarovanje ne more pooblastiti druge osebe, da glasuje zanj, niti ne more ne drugo osebo prenesti aktivne volilne pravice.
(2) Pravico biti izvoljena v skupščino zastopnikov na splošnih volitvah in na volitvah s sistemom kooptacije (v nadaljnjem besedilu: pasivna volilna pravica) ima vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje najmanj eno leto, in oseba, ki je najmanj eno leto zavarovanec na podlagi pogodbe, ki jo je z družbo za vzajemno zavarovanje sklenil član.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena zastopniki članov ne morejo biti zaposleni v družbi za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora družbe za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora ter zaposleni v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti kakor družba za vzajemno zavarovanje in člani organov vodenja in nadzora v odvisni oziroma obvladujoči družbi družbe za vzajemno zavarovanje.

(1) Splošne volitve in volitve s sistemom kooptacije in morebitne druge s tem povezane odločitve pripravi in vodi ter sprejme volilna komisija.
(2) Volilna komisija izvede žreb, kot je to določeno v petem odstavku 53.b člena tega zakona.
(3) Člane volilne komisije sestavlja določeno število članov uprave, določeno število članov nadzornega sveta in določeno število članov družbe za vzajemno zavarovanje, pri čemer mora število članov družbe za vzajemno zavarovanje presegati skupno število članov uprave in članov nadzornega sveta, ki sestavljajo volilno komisijo.
(4) Člane uprave, ki so člani volilne komisije, imenuje uprava, člane nadzornega sveta, ki so člani volilne komisije, imenuje nadzorni svet. Člane družbe za vzajemno zavarovanje, ki so člani volilne komisije, izvoli skupščina članov oziroma skupščina zastopnikov.

(1) Družba za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, v statutu glede volitev v skupščino zastopnikov določi zlasti:
- število in sestavo volilne komisije,
- obliko žreba iz petega odstavka 53.b člena tega zakona,
- osnovna pravila volilnega postopka in izvedbe volitev.
(2) Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, mora sprejeti tudi pravilnik o volitvah v skupščino zastopnikov. V pravilniku o volitvah v skupščino zastopnikov natančneje uredi vprašanja iz prvega odstavka tega člena ter vsa ostala vprašanja, potrebna za pripravo in izvedbo volitev.
(3) Statut in pravilnik o volitvah v skupščino zastopnikov in njune spremembe začnejo veljati, ko k njima poda soglasje Agencija za zavarovalni nadzor. Statut in pravilnik o volitvah v skupščino zastopnikov ter spremembe statuta in pravilnika o volitvah v skupščino zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, začnejo veljati, ko k njim poda soglasje Agencija za zavarovalni nadzor po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravje.«.

V naslovu 54. člena se za besedama »Sklic skupščine« doda beseda »članov«.
V prvem odstavku se za besedilom »Za sklic skupščine« doda beseda »članov«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Skupščino članov družbe za vzajemno zavarovanje je treba sklicati, če to pisno zahteva najmanj 5 odstotkov članov družbe za vzajemno zavarovanje. Zahtevo članov za sklic skupščine, ki mora vsebovati predlog dnevnega reda in predlog sklepov ter obrazložitev posameznih točk dnevnega reda, se pošlje upravi družbe. Uprava družbe za vzajemno zavarovanje mora skupščino sklicati v roku 15 dni od prejema zahteve članov za sklic skupščine. Tako sklicana skupščina ne sme biti pozneje kakor 30. dan od dneva objave sklica skupščine. Skupščina, sklicana na podlagi zahteve članov, lahko odloča le v okviru dnevnega reda, podanega v zahtevi za sklic skupščine.«.
V četrtem odstavku se za besedama »Na skupščini« doda vejica in besedilo »ki je organizirana kot skupščina članov,«, beseda »zastopnikov« pa se nadomesti z besedo »pooblaščencev«.
V šestem odstavku se besedilo »Če za člane glasovalno pravico« nadomesti z besedilom »Če na skupščini članov glasovalno pravico za člana«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Član skupščine, ki je organizirana kot skupščina članov, ne more niti v svojem imenu niti kot pooblaščenec drugega člana sodelovati pri odločanju o tem, da se oprosti določene obveznosti ali o uveljavljanju zahtevka družbe proti njemu.«.
V osmem odstavku se besedilo »na seji skupščine prisotnih oziroma zastopanih članov« nadomesti z besedilom »prisotnih članov na seji skupščine, ki je organizirana kot skupščina članov«.

54.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za sklic in odločanje skupščine družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, se smiselno uporablja 54. člen tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je treba skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, sklicati, če to pisno zahteva najmanj 5 odstotkov članov družbe za vzajemno zavarovanje ali ena tretjina zastopnikov članov. Skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima več kakor 50.000 članov, je treba sklicati že, če tako zahteva najmanj 1,5 odstotka članov družbe za vzajemno zavarovanje.
(3) Za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, se ne uporabljajo določbe ZGD glede prijave udeležbe na skupščini.
(4) Uprava družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, mora peti dan od objave sklica pisno obvestiti vsakega zastopnika članov o sklicu skupščine ter priložiti listine, zahtevane v določbah ZGD, ki urejajo zagotovitev informacij.
(5) Ne glede na določbe ZGD, ki urejajo dopolnitev dnevnega reda, predloge delničarjev in volilne predloge delničarjev, lahko najmanj 5 odstotkov članov družbe za vzajemno zavarovanje ali vsak zastopnik članov daje predloge skupščini za dopolnitev dnevnega reda, predloge sklepov k točkam dnevnega reda in volilne predloge. Če ima družba za vzajemno zavarovanje več kakor 50.000 članov, lahko že najmanj 1,5% članov družbe za vzajemno zavarovanje daje predloge skupščini za dopolnitev dnevnega reda, predloge sklepov k točkam dnevnega reda in volilne predloge.
(6) Zastopnik članov ne more prenesti svojih pravic iz naslova zastopnika članov na drugega zastopnika članov ali nekoga drugega niti pooblastiti nekoga, da jih uresničuje.«.

Za 54.a členom se doda nov 54.b člen, ki se glasi:

(1) Fizične osebe, ki so poslovno sposobne, in pravne osebe, ki nameravajo na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina vseh članov, uresničevati glasovalno pravico na podlagi zbranih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenci), morajo biti pisno pooblaščene. Pooblaščenci zbirajo pooblastila za vsako skupščino posebej.
(2) Pooblastilo mora vsebovati ime in priimek člana, številko zavarovalne pogodbe, ki je podlaga za članstvo, ime, priimek in EMŠO oziroma naziv in matično številko pooblaščenca, predloge sklepov, predlog pooblaščenca za glasovanje k posameznim predlogom sklepov, ki morajo biti v pooblastilu obrazloženi, poziv članu družbe za vzajemno zavarovanje, naj da navodila za uresničevanje glasovalne pravice in opozorilo, da lahko član družbe za vzajemno zavarovanje pooblastilo kadarkoli do glasovanja na skupščini prekliče.
(3) Člani organov vodenja in nadzora ter zaposleni v družbi za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti kot družba za vzajemno zavarovanje in od nje odvisne oziroma obvladujoče družbe, ne smejo zbirati pooblastil, biti vključeni v postopek organiziranega zbiranja pooblastil ali nastopati kot pooblaščenci za uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina vseh članov, razen če glasujejo po pooblastilu oseb iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona, če so ti člani družbe za vzajemno zavarovanje.
(4) Pooblaščenec mora v pisni obliki kot prilogo pooblastilu članu družbe za vzajemno zavarovanje razkriti vse okoliščine, ki so lahko pomembne za člana pri presoji tveganja, da bi pooblaščenec lahko deloval v interesu, drugačnem od interesa člana (v nadaljnjem besedilu: nasprotje interesov).
(5) Do nasprotja interesov lahko pride predvsem, če je pooblaščenec:
- povezana oseba po tem zakonu;
- v pogodbenem odnosu z družbo za vzajemno zavarovanje;
- od družbe za vzajemno zavarovanje prejel donacijo.
(6) Pooblaščenci, ki so se odločili, da bodo organizirano zbirali pooblastila, morajo o zbiranju pooblastil najkasneje 21 dni pred zasedanjem skupščine obvestiti družbo za vzajemno zavarovanje. Za organizirano zbiranje pooblastil se šteje vsako zbiranje pooblastil, ki je namenjeno več kot desetim članom družbe za vzajemno zavarovanje. Obvestilo mora vsebovati kontaktne podatke pooblaščenca, predloge pooblaščenca za glasovanje k posameznim predlogom sklepov in razkritje okoliščin o morebitnem nasprotju interesov iz četrtega odstavka tega člena. Družba za vzajemno zavarovanje mora obvestila najkasneje 18 dni pred zasedanjem skupščine objaviti v glasilu ali elektronskem mediju družbe ali svoji spletni strani, če ima družba svojo spletno stran.
(7) Pooblaščenec, ki je zbral več kot deset pooblastil, mora o številu zbranih pooblastil obvestiti družbo za vzajemno zavarovanje najkasneje sedem dni pred dnem zasedanja skupščine. Obvestilo mora vsebovati tudi navodila članov za glasovanje pooblaščenca in njihovo število.
(8) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora družba za vzajemno zavarovanje najkasneje pet dni pred dnem zasedanja skupščine objaviti v glasilu ali elektronskem mediju družbe ali svoji spletni strani, če ima družba svojo spletno stran.
(9) Pooblastila, zbrana v nasprotju z določbami tega člena, so nična.«.

V prvem odstavku 83. člena se 7. točka spremeni tako, da se glasi:
»7. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana z vrednostjo enote premoženja investicijskih skladov, tudi o:
- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- višini in načinu obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja investicijskih skladov,
- znesku predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0%, 4%, in 8% oziroma realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5% in 4,5%, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;«.
Dodata se novi 8. in 9. točka, ki se glasita:
»8. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana s spremembo indeksa vrednostnih papirjev oziroma drugo referenčno vrednostjo, tudi o:
- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- načinu izračuna oziroma določitve vrednosti indeksa oziroma druge referenčne vrednosti, vključno z razkritjem vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki vplivajo na vrednost indeksa oziroma drugo referenčno vrednost,
- znesku predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0%, 4%, in 8% oziroma realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5% in 4,5%, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;
9. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno vezana na vrednost enote premoženja kritnega sklada, tudi o:
- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- višini in načinu obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja kritnega sklada (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani v breme kritnega sklada),
- znesek predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0%, 4%, in 8% oziroma realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5% in 4,5%, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;«.
Dosedanja 8. točka postane 10. točka.
Doda se nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino določb zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka tega člena.«.

Drugi odstavek 97. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko:
1. tuja zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj, na ozemlju Republike Slovenije opravlja pozavarovalne posle prek podružnice ali neposredno samo, če so izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka tega člena;
2. tuja zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovanj vozil, pomorskih in transportnih zavarovanj ali zavarovanj zrakoplovov oziroma drugih letalskih naprav, na ozemlju Republike Slovenije opravlja zavarovalne posle iz teh zavarovalnih podskupin tudi neposredno samo, če so izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji stavek tuja zavarovalnica ne sme na ozemlju Republike Slovenije neposredno opravljati zavarovalnih poslov zavarovanja potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče in zavarovanja avtomobilske odgovornosti, kakor so urejena v zakonu, ki ureja področje obveznih zavarovanj v prometu.«.
V tretjem odstavku se v 4. točki besedilo »podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma države članice OECD« nadomesti z besedo »članice«.
Dodajo se novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Za zavarovalnico iz 2. točke drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 93., 94., 95. in 96. člena tega zakona.
(6) Neposredno opravljanje storitev v skladu z drugim odstavkom tega člena je dovoljeno, če:
1. Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi vloge tuje zavarovalnice, ki namerava na ozemlju Republike Slovenije neposredno opravljati zavarovalne posle ali na podlagi vloge pristojnega nadzornega organa tuje države z odločbo ugotovi, da so zahteve glede poslovanja zavarovalnic v državi sedeža vsaj enake kakor v EU,
2. se nadzorni organ tuje zavarovalnice s sporazumom o sodelovanju zaveže na primeren način sodelovati z Agencijo za zavarovalni nadzor.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor s pravilnikom določi potrebne podatke in dokumente, ki se priložijo k vlogi iz 1. točke prejšnjega odstavka in dolžino rokov za sporočanje navedenih podatkov.«.
Dosedanji peti odstavek postane osmi odstavek.

V prvem odstavku 99. člena se v drugi alineji beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.

V naslovu 4. poglavja se besedi »Evropskih skupnosti« nadomestita z besedo »EU«.

V 100. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Nadzorni organi si v največji možni meri prizadevajo k poenotenju nadzorniških praks ter v tem okviru tudi k primerljivosti metodološkega pristopa pri nadzoru upravljanja s tveganji ter k čim boljši medsebojni izmenjavi informacij.«.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V petem odstavku 112. člena se za besedilom »(UL L št. 345 z dne 19 decembra 2002, str. 1),« doda besedilo »ali zneskov iz člena 40(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/68/ES z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju in o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS ter direktiv 98/78/ES in 2002/83/ES (UL L št. 323 z dne 9. decembra 2005, str. 1),«.

V celotnem 121. členu se besedilo »država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »država članica« v ustreznem sklonu.

V prvem odstavku 123. člena se besedilo »podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru« nadomesti z besedo »članic«.
V drugem odstavku se besedilo »podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru« nadomesti z besedilom »država članica ali država članica OECD«.

V naslovu 136.a člena se besedi »Evropskih skupnosti« nadomestita z besedo »članic«.
V prvem odstavku se v uvodnem besedilu in c) točki besedi »Evropskih skupnosti« nadomestita z besedo »EU«, v d) in e) točki pa se črtata besedi »Evropskih skupnosti«.
V petem odstavku se v e) točki črtata besedi »Evropskih skupnosti«.

Besedilo 154. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja.
(2) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo naslednje zbirke podatkov:
1. zbirko podatkov o zavarovalcih,
2. zbirko podatkov o škodnih dogodkih,
3. zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.
(3) Obdelava osebnih podatkov v zbirkah iz prejšnjega odstavka je dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namenov obdelave iz prvega odstavka tega člena.
(4) V zbirki podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče zavarovalca, davčna številka zavarovalca,
2. ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni predmet in zavarovalno kritje.
(5) V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič ter upravičencev iz zavarovanja,
2. kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnimi dogodki,
3. vrsta škodnega dogodka,
4. kraj, čas in potek škodnega dogodka,
5. opis škode v škodnem dogodku.
(6) V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji podatki:
1. ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče in davčna številka zavarovanca in oškodovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina,
2. predhodni škodni dogodki v obsegu iz petega odstavka tega člena, prehodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice za zavarovanca in oškodovanca,
3. dohodki zavarovanca in oškodovanca,
4. upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca,
5. stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke zavarovanca in oškodovanca.
(7) Osebni podatki iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se zbirajo na naslednji način:
1. praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo,
2. od drugih oseb (prič škodnih dogodkov),
3. iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega združenja, če gre za ugotovljene sporne okoliščine škodnega primera v skladu s tem zakonom,
4. podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,
5. podatki iz 2. točke petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov pravosodnih organov,
6. podatki iz šestega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:
- podatki iz 2. in 5. točke: iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov,
- podatki iz 3. točke: iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo,
- podatki iz 4. točke: iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(8) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na pisno zahtevo sporočiti zavarovalnici ali Slovenskemu zavarovalnemu združenju, pri čemer morajo osebe, ki so jim bili razkriti podatki, ki so davčna tajnost, s temi podatki ravnati v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek
(9) Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka škodnega dogodka pa deset let po koncu obdelave škodnega dogodka. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po koncu obdelave škodnega dogodka. Če zavarovanec ali oškodovanec v tem roku vložita nov zahtevek za uveljavitev pravic iz škodnega dogodka, se rok hrambe po potrebi podaljša tako, da se podatki o novem zahtevku hranijo pet let po koncu obdelave tega zahtevka. Po preteku roka za shranjevanje se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena izbrišejo.«.

Za 154. členom se dodata nova 154.a in 154.b člen, ki se glasita:

(1) Slovensko zavarovalno združenje sme osebne podatke iz zbirk podatkov o zavarovancih in škodnih dogodkih posameznih zavarovalnic obdelovati tudi za namen ugotavljanja spornih okoliščin škodnega dogodka (na primer neobičajna pogostost škodnega dogodka pri posameznem zavarovancu, prepovedano dvojno zavarovanje, škodni dogodki s ponavljajočo se udeležbo istih zavarovancev ali udeležencev).
(2) Kadar Slovensko zavarovalno združenje iz podatkov o škodnih dogodkih ugotovi določene sporne okoliščine, o njih obvesti zavarovalnice, ki obravnavajo odškodninske zahtevke iz teh dogodkov, tako da jim sporoči:
- vrsto škodnega dogodka,
- kraj, čas in potek škodnega dogodka,
- naziv zavarovalnic, ki obravnavajo odškodninske zahtevke iz tega škodnega dogodka,
- številke zavarovalnih polic, na podlagi katerih se uveljavljajo odškodninski zahtevki pri posamezni zavarovalnici,
- ime in priimek, datum in kraj rojstva v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič,
- opis ugotovljenih spornih okoliščin.
(3) Združenje vodi evidenco o ugotovljenih spornih okoliščinah s podatki iz prejšnjega odstavka pet let od dne pošiljanja sporočila zavarovalnicam. Po poteku roka za shranjevanje se podatki iz evidenc izbrišejo.

(1) Zavarovalnice, ki obravnavajo odškodninske zahtevke v škodnem dogodku, glede katerega so od Slovenskega zavarovalnega združenja prejele sporočilo o spornih okoliščinah, smejo za namen ugotovitve dejanskih okoliščin in v obsegu, ki je potreben, v postopku likvidacije škode izmenjati osebne podatke o udeležencih tega škodnega dogodka iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Osebne in druge podatke, potrebne za likvidacijo škode v škodnem primeru, pri katerem so bile ugotovljene sporne okoliščine, zavarovalnice pridobivajo v skladu s 154. členom tega zakona.
(3) Kadar sporne okoliščine škodnega primera vzbujajo sum storitve kaznivega dejanja goljufije na področju zavarovalništva, mora zavarovalnica vložiti ovadbo pristojnemu organu, skupaj z že zbranimi dokazili.
(4) Kadar zavarovalnica v postopku likvidacije škode ugotovi, da sporne okoliščine ne vplivajo na obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, podatke, ki jih je prejela od Slovenskega zavarovalnega združenja, izbriše v 30 dneh po izplačilu odškodnine.
(5) Zavarovalnice za analitične in statistične namene Slovenskemu zavarovalnemu združenju enkrat letno poročajo o številu vloženih ovadb po tretjem odstavku tega člena in številu likvidacij škod po prejšnjem odstavku.«.

V 193.c, 193.č in 193.e členu se besedi »Evropskih skupnosti« nadomestita z besedo »EU«.

V 200. členu se besedilo »Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97 - v nadaljnjem besedilu: ZPPSL)« nadomesti z besedilom »Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09 in 52/10; v nadaljnjem besedilu ZFPPIPP)«.

V 204. členu ter v prvem in drugem odstavku 206. člena se kratica »ZPPSL« nadomesti s kratico »ZFPPIPP«.

Prvi odstavek 208. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Terjatve iz zavarovalnih pogodb se iz stečajne mase izplačajo kot prednostne terjatve pred poplačilom prednostnih terjatev iz 21. člena ZFPPIPP.«.

V četrtem odstavku 213. člena in v tretjem odstavku 214. člena se kratica »ZPPSL« nadomesti s kratico »ZFPPIPP«.

V četrtem odstavku 230. člena se za 4. točko, na koncu katere se pika nadomesti z vejico, doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. da ji Agencija za zavarovalni nadzor ni odvzela dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja pred manj kakor petimi leti.«.

V tretjem odstavku 238. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če je bilo zavarovalni zastopniški oziroma posredniški družbi odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ji Agencija za zavarovalni nadzor pet let od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja ne sme izdati dovoljenja za opravljanje dejavnosti.«.
V šestem odstavku se doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»- če zavarovalno zastopniška oziroma posredniška družba pooblaščeni osebi ne omogoči pregleda na način, določen v 301. do 306. členu tega zakona;«.
Dosedanja šesta in sedma alineja postaneta sedma in osma alineja.
Sedma alineja se spremeni tako, da se glasi:
»- če zavarovalni zastopniki, posredniki ali fizične osebe, ki za zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ponavljajoče kršijo določbo prvega odstavka 230. člena tega zakona, pri čemer se za ponavljajočo kršitev šteje kršitev, pri kateri zavarovalni zastopniki, posredniki ali fizične osebe, ki za zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, kršitev ponovno storijo vsaj enkrat v dveh letih po storitvi istovrstne kršitve;«.

V 243. členu se besedilo »drugega do četrtega odstavka 19. člena« nadomesti z besedilom »prvega odstavka 19.c člena«.

Tretji odstavek 246. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti je Agencija za zavarovalni nadzor samostojna in neodvisna. Agencija za zavarovalni nadzor in člani njenih organov pri opravljanju nalog Agencije za zavarovalni nadzor, določenih s tem ali drugim zakonom, niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerih koli drugih organov.«.
V šestem odstavku se beseda »Pri« nadomesti z besedilom »Ne glede na tretji odstavek tega člena pri«.

V 252. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Direktor Agencije za zavarovalni nadzor je po funkciji tudi predsednik strokovnega sveta.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črta besedilo »in direktorju Agencije za zavarovalni nadzor«.

Naslov in besedilo 253. člena se spremenita tako, da se glasita:

(1) Člane strokovnega sveta imenuje in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije.
(2) Člani strokovnega sveta se imenujejo za šest let in so lahko ponovno imenovani.«.

V prvem odstavku 254. člena se uvodnem besedilu črtata besedi »oziroma predsednika«
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
»4. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.

V prvem odstavku 255. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. če je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.

Prvi in drugi odstavek 259. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Direktorja Agencije za zavarovalni nadzor po izvedenem javnem natečaju imenuje in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije, za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2) Vlada Republike Slovenije predlaga direktorja Agencije za zavarovalni nadzor na podlagi izvedenega javnega natečaja, ki mora biti objavljen najmanj šest mesecev pred potekom mandata trenutnemu direktorju.«.
V tretjem odstavku se peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»- da ni bila pravnomočna obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.
Doda se šesta alineja, ki se glasi:
»- zoper katero ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.«.
V zadnjem stavku se besedilo »iz zadnje« nadomesti z besedilom »iz pete«.

V 259.a členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. če je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.

Četrti odstavek 264. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Agencija za zavarovalni nadzor mora ministru, pristojnemu za finance, v roku 10 dni po sprejemu dostaviti letni obračun z revizorjevim poročilom in finančni načrt. K letnemu obračunu in finančnemu načrtu da soglasje Vlada Republike Slovenije. Letni obračun in finančni načrt se štejeta za sprejeta, če Vlada Republike Slovenije v 15 dneh od njune predložitve ministru, pristojnemu za finance, ne odloči drugače.«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Agencija za zavarovalni nadzor z letnim obračunom in finančnim načrtom seznani Državni zbor Republike Slovenije. Letni računovodski izkazi so sestavni del letnega poročila in se objavijo.«.

Besedilo 267. člena postane prvi odstavek, za njim pa se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Predsednik in člani senata ter strokovni delavci Agencije za zavarovalni nadzor, ki opravljajo posamezna dejanja v postopkih odločanja o posamičnih zadevah, za katere je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor po tem ali drugem zakonu, ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo strankam ali drugim osebam pri opravljanju dejanj v teh postopkih, razen če je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.«.

V prvem odstavku 294.a člena se besedilo »39. členom ZGD-1« nadomesti z besedilom »določbami ZGD«.

V prvem odstavku 347. člena se za 2. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. če krši določbe tretjega in četrtega odstavka 18. člena tega zakona.«.

(1) Obstoječe družbe za vzajemno zavarovanje, katerih število članov na dan uveljavitve tega zakona presega 1.500 članov, in obstoječe družbe za vzajemno zavarovanje, katerih število članov je na dan uveljavitve tega zakona nižje od 1.500 članov in imajo skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, morajo v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona uskladiti statute in pravilnike o volitvah v skupščino zastopnikov z zakonom, v roku nadaljnjih šestih mesecev pa izvesti volitve v skupščino.
(2) Za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma življenjsko zavarovanje, izvedeno v času do izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka tega člena, velja, da se vsi zbrani glasovi razporedijo v starostne razrede, kakor je določeno v 53.c členu tega zakona. Vsakemu starostnemu razredu pripada enak delež glasovalnih pravic.
(3) Družba za vzajemno zavarovanje v sklicu skupščine iz drugega odstavka tega člena podrobneje določi razporeditev starostnih razredov. Starostni razredi se določijo glede na starostno strukturo članov družbe za vzajemno zavarovanje na dan sklica skupščine.
(4) Pooblaščenec, ki bo na skupščini iz drugega odstavka tega člena uresničeval glasovalne pravice, mora družbi za vzajemno zavarovanje v obvestilu iz sedmega odstavka 54.b člena tega zakona posredovati tudi podatke o razvrstitvi članov, od katerih je prejel pooblastilo, v starostne razrede.
(5) Pri preštevanju glasov na skupščini iz drugega odstavka tega člena se pri posameznem pooblaščencu upošteva razporeditev članov v starostne razrede.
(6) V roku nadaljnjih treh mesecev novo oblikovana skupščina zastopnikov imenuje nove člane nadzornega sveta, ti pa nove člane uprave.
(7) Če obstoječe družbe za vzajemno zavarovanje ne izvedejo dejanj, določenih v prvem in šestem odstavku tega člena, lahko Agencija za zavarovalni nadzor začne postopek prisilne likvidacije.
(8) Ne glede na določbo četrtega odstavka 188. člena zakona je skupščina družbe za vzajemno zavarovanje pristojna za odločanje o uskladitvi določil statuta z določbami tega zakona in za sprejetje pravilnika o volitvah v skupščino zastopnikov.

Predsedniku strokovnega sveta, ki je to funkcijo opravljal pred uveljavitvijo tega zakona, preneha mandat z uveljavitvijo tega zakona.

Direktor Agencije za zavarovalni nadzor začne opravljati funkcijo predsednika strokovnega sveta z dnem uveljavitve tega zakona.

Agencija za zavarovalni nadzor izda podzakonski akt iz devetega odstavka 83. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Zavarovalnice morajo pričeti s sklepanjem zavarovalnih pogodb, ki so skladne s prvim odstavkom 83. člena zakona ter podzakonskim aktom iz devetega odstavka 83. člena zakona najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi podzakonskega akta Agencije za zavarovalni nadzor iz devetega odstavka 83. člena zakona.

(1) Agencija za zavarovalni nadzor izda pravilnik iz sedmega odstavka 97. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Tuja zavarovalnica, ki na dan uveljavitve tega zakona na ozemlju Republike Slovenije opravlja pozavarovalne posle neposredno, se mora uskladiti z določbami šestega odstavka 97. člena zakona v štirih mesecih po uveljavitvi pravilnika iz sedmega odstavka 97. člena zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.