Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP)
Razglašam Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 20. seji 28. septembra 2010.
Št. 003-02-8/2010-25
Ljubljana, dne 6. oktobra 2010
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O UMEŠČANJU PROSTORSKIH UREDITEV DRŽAVNEGA POMENA V PROSTOR (ZUPUDPP)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon določa prostorske ureditve državnega pomena, ureja vsebino in postopek priprave državnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrt), ter določa način, kako se ta postopek vodi skupaj s postopkom celovite presoje vplivov na okolje in postopkom presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter postopkom presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(2) Ta zakon ureja tudi dovoljenje za umestitev v prostor ter določena vprašanja glede:
- začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v območju načrtov,
- urejanja mej in parcelacije zemljišč v območju načrtov ter
- pridobivanja nepremičnin in pravic na njih za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z načrti.
(3) V zvezi s pridobivanjem nepremičnin ter pravic na njih iz tretje alinee prejšnjega odstavka ureja ta zakon tudi način ocenjevanja vrednosti nepremičnin in pravic na njih ter nadomestil za škodo in drugih stroškov.
(4) Za vprašanja prostorskega načrtovanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uporablja Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B in 108/09; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt).
II. PROSTORSKE UREDITVE DRŽAVNEGA POMENA
2. člen
(prostorske ureditve državnega pomena)
(1) Prostorske ureditve državnega pomena so prostorske ureditve, ki so zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti ob upoštevanju ciljev prostorskega načrtovanja pomembne za prostorski razvoj Republike Slovenije. Prostorske ureditve državnega pomena načrtuje država.
(2) Prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka so prostorske ureditve s področij:
- cestne infrastrukture,
- železniške infrastrukture,
- infrastrukture zračnega prometa,
- infrastrukture pomorskega in rečnega prometa,
- mejnih prehodov,
- prometnih terminalov,
- energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo,
- energetske infrastrukture za oskrbo z zemeljskim plinom in nafto,
- jedrskih objektov,
- rudarstva,
- javnega komunikacijskega omrežja in komunikacijskega omrežja državnih organov,
- varstva okolja,
- meteorologije,
- vodne infrastrukture,
- obrambe države in
- varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Prostorske ureditve iz prvega odstavka tega člena so tudi prostorske ureditve na:
- območju vodnega zemljišča morja,
- zavarovanih območjih ohranjanja narave in
- zavarovanih območjih kulturnih spomenikov.
(4) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predpiše merila in pogoje, kdaj so prostorske ureditve iz drugega in tretjega odstavka tega člena prostorske ureditve državnega pomena.
III. NAČRT
1. Splošne določbe
3. člen
(namen)
(1) Načrt je prostorski akt, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve državnega pomena.
(2) Načrt je podlaga za izdajo dovoljenja za umestitev v prostor iz 46. člena tega zakona, za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in za pripravo rudarskih projektov, namenjenih raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo.
(3) Načrt ne sme biti v nasprotju z državnim strateškim prostorskim aktom.
(4) Z uveljavitvijo načrta se šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni občinski prostorski akti, v delih in za ureditve, ki jih določi uredba iz drugega odstavka 37. člena tega zakona. Občina v svojih prostorskih aktih prikaže območje načrta s svojo enoto urejanja prostora.
4. člen
(celovita presoja vplivov in presoja vplivov načrta na okolje)
(1) Če je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanja narave, treba za načrtovane prostorske ureditve izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, presoje sprejemljivosti načrta oziroma presoje vplivov na okolje, se ti postopki izvedejo skupaj s postopkom priprave načrta.
(2) Če se skupaj s postopkom priprave načrta izvede postopek celovite presoje vplivov in postopek presoje vplivov na okolje, se ta postopka, v kolikor ta zakon ne določa drugače, izvedeta v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, v primeru presoje sprejemljivosti načrta pa v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, se postopek presoje vplivov na okolje ne izvede v postopku priprave načrta, če:
- ni znano, ali se bodo z načrtom načrtovali posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali
- ni mogoče zagotoviti vseh vsebin za predpisane podlage, potrebne za izvedbo postopka presoje vplivov na okolje.
2. Vsebina in oblika načrta
5. člen
(vsebina načrta)
(1) Z načrtom se določijo načrtovane prostorske ureditve, območje načrta ter prostorski izvedbeni pogoji za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev.
(2) Načrt vsebuje:
- prikaz in opis območja načrta in
- prikaz in opis umestitve načrtovane prostorske ureditve v prostor s prostorskimi izvedbenimi pogoji.
(3) Ministrica ali minister, pristojen za prostor (v nadaljnjem besedilu: minister), podrobneje predpiše vsebino, obliko in način priprave načrta.
6. člen
(območje načrta)
(1) Območje načrta je območje, namenjeno izvedbi posameznih prostorskih ureditev državnega pomena, vključno z zagotovitvijo potrebnih nadomestnih zemljišč za omilitvene in izravnalne ukrepe po predpisih o ohranjanju narave.
(2) Območje načrta se določi z mejo in sicer tako, da glede na danosti in omejitve v prostoru ter v skladu s podrobnostjo strokovnih podlag zajame površine, na katerih so načrtovane:
- prostorske ureditve, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo,
- ureditve, ki so potrebne za delovanje prostorskih ureditev, in površine, na katerih so načrtovane ureditve, ki so potrebne zaradi prilagoditev obstoječih ureditev, ter
- površine, na katerih so predvideni objekti in druge ureditve, potrebni le v času gradnje oziroma izvajanja del.
(3) Območje načrta se določi tako, da je njegovo mejo možno določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru, in sicer s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(4) Na način iz drugega odstavka tega člena se določi tudi območje variant oziroma območje utemeljenih rešitev iz drugega odstavka 24. člena tega zakona. Pri določitvi tega območja se upošteva tudi možnost izvajanja pripravljalnih del iz 30. člena tega zakona ter možnost sprememb rešitev načrtovanih prostorskih ureditev v fazi javne razgrnitve in obravnave predloga načrta iz drugega odstavka 35. člena tega zakona.
7. člen
(umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor)
(1) Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor se v načrtu določi kot situacijski prikaz načrtovane razmestitve objektov in drugih posegov v prostor, vključno s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrom, s prikazom in opisom funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih pogojev in rešitev ter z določitvijo njenega območja.
(2) Načrtovana razmestitev iz prejšnjega odstavka zajema tudi objekte in druge posege v prostor, ki se odstranijo, rekonstruirajo oziroma se jim z načrtom spreminja namembnost.
8. člen
(prostorski izvedbeni pogoji)
V načrtu se za vsako prostorsko ureditev določijo prostorski izvedbeni pogoji, ki določajo:
- pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja,
- pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje,
- merila in pogoje za parcelacijo,
- pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- etapnost izvedbe prostorske ureditve in
- druge pogoje in zahteve za izvajanje načrta.
9. člen
(dopustna odstopanja)
V načrtu se lahko določi velikost odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, oziroma rudarskega projekta v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj ne spreminja načrtovani videz območja, ne poslabšajo bivalne in delovne razmere na območju načrta oziroma na sosednjih območjih ter če te rešitve niso v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
10. člen
(dopustne dodatne prostorske ureditve)
(1) Poleg izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev iz 5. člena tega zakona je zaradi smotrne izrabe prostora v območju veljavnega načrta dopustna tudi izvedba dodatnih prostorskih ureditev, ki niso načrtovane z načrtom, pod pogoji da:
- gre za prostorske ureditve gospodarske javne infrastrukture ali grajenega javnega dobra in priključkov nanje,
- gre za prostorske ureditve, za katere ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje ali postopka presoje vplivov na okolje,
- se k rešitvam njihove umestitve pridobi predhodno soglasje investitorja oziroma, če je prostorska ureditev iz načrta že zgrajena in predana v uporabo njenemu upravljavcu, in da
- z njimi soglašajo projektni soglasodajalci, v katerih pristojnost posegajo te prostorske ureditve.
(2) V primeru izdanega soglasja iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se šteje, da je zagotovljena skladnost teh objektov s prostorskim aktom v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če načrt teh objektov izrecno ne prepoveduje.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v območjih državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt in 108/09 - ZGO-1C; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in prostorske izvedbene načrte, ki jih je na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01 - ZPPreb; v nadaljnjem besedilu: ZUN) sprejela država.
11. člen
(oblika načrta)
(1) Načrt vsebuje grafični in tekstualni del ter obvezne priloge. Izdela se v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj pa se zagotavlja v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del načrta je uredba, s katero vlada izda načrt. Skupaj z uredbo se v Uradnem listu Republike Slovenije objavi tudi tisti del grafičnega dela načrta, iz katerega je razvidno območje načrta.
(3) Če je bil skupaj s postopkom priprave načrta izveden tudi postopek presoje vplivov na okolje, sta obvezni prilogi načrta tudi poročilo o vplivih na okolje in okoljevarstveno soglasje.
3. Udeleženci postopka priprave načrta
12. člen
(pobudnik, koordinator, investitor, izdelovalec)
(1) Pobudnik priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) je ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev, za načrtovanje katere daje pobudo.
(2) Koordinator priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: koordinator) je ministrstvo, pristojno za prostor. Koordinator vodi in koordinira pripravo načrta.
(3) Pobudnik in koordinator sta odgovorna za pripravo načrta.
(4) Investitor po tem zakonu je oseba, ki naroči izdelavo načrta oziroma, ki izvede z njim načrtovane prostorske ureditve.
(5) Izdelovalec načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) je prostorski načrtovalec v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, ki izdela načrt v vseh njegovih fazah priprave.
13. člen
(državni nosilci urejanja prostora)
(1) Državni nosilci urejanja prostora v postopku priprave načrta so ministrstva, ki sodelujejo v postopku priprave načrta s smernicami, podatki, strokovnimi podlagami, z usmeritvami in podatki iz lastnih strateških načrtov ter z mnenji in morebitnimi pogoji za podrobnejše načrtovanje ali projektnimi pogoji.
(2) Državni nosilci urejanja prostora so varstveni in drugi nosilci urejanja prostora.
(3) Varstveni nosilci urejanja prostora, ki lahko v skladu s pristojnostmi na svojem delovnem področju sodelujejo v postopku priprave načrta, so:
- ministrstvo, pristojno za kmetijstvo;
- ministrstvo, pristojno za gozdarstvo;
- ministrstvo, pristojno za lovstvo in ribištvo;
- ministrstvo, pristojno za veterino;
- ministrstvo, pristojno za varstvo okolja;
- ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave;
- ministrstvo, pristojno za upravljanje z vodami;
- ministrstvo, pristojno za varstvo kulturne dediščine;
- ministrstvo, pristojno za zdravje;
- ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Drugi nosilci urejanja prostora, ki lahko v skladu s pristojnostmi na svojem delovnem področju sodelujejo v postopku priprave načrta, so:
- ministrstvo, pristojno za promet;
- ministrstvo, pristojno za energetiko;
- ministrstvo, pristojno za rudarstvo;
- ministrstvo, pristojno za meteorologijo;
- ministrstvo, pristojno za seizmologijo in geologijo;
- ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije;
- ministrstvo, pristojno za obrambo;
- ministrstvo, pristojno za mejne prehode;
- ministrstvo, pristojno za policijo;
- ministrstvo, pristojno za carino.
(5) Če je s področnimi predpisi določeno, da naloge oziroma pristojnosti nosilca urejanja prostora ne opravlja ministrstvo, temveč organ v njegovi sestavi, javni zavod ali kakšen drug organ oziroma organizacija, se za nosilca urejanja prostora šteje ta oseba. Ministrstva, ki sama ne opravljajo naloge nosilca urejanja prostora, morajo ministrstvu, pristojnemu za prostor, sporočiti, katere so te osebe in ga obvestiti tudi o morebitnih spremembah.
14. člen
(lokalni nosilec urejanja prostora)
(1) Lokalni nosilec urejanja prostora v postopku priprave načrta je občina, katere območje oziroma del območja je zajeto v območju načrta.
(2) Ne glede na organiziranost izvajanja lokalnih zadev javnega pomena občina skrbi za enotno zastopanje vseh lokalnih javnih interesov v postopku priprave načrta napram koordinatorju in drugim udeležencem postopka priprave načrta.
15. člen
(prostorska konferenca - vloga in sestava)
(1) Prostorska konferenca je stalna delovna skupina koordinatorja in državnih nosilcev urejanja prostora, ki z rednim medsebojnim usklajevanjem in dogovarjanjem določajo aktivnosti, potrebne za učinkovito pripravo načrtov ter usklajujejo različne javne interese, vezane na postopek njihove priprave.
(2) Koordinator in državni nosilec urejanja prostora je v prostorski konferenci zastopan s članom. Člani so generalni direktorji oziroma generalne direktorice v ministrstvih, direktorji oziroma direktorice organov v sestavi ministrstev, direktorji oziroma direktorice javnih zavodov ter predstojniki drugih organov in organizacij, ki opravljajo naloge državnih nosilcev urejanja prostora.
(3) Poleg predstavnikov koordinatorja in nosilcev urejanja prostora je stalni član prostorske konference tudi imenovani predstavnik organa, pristojnega za geodetske zadeve, z namenom preverjanja razpoložljivosti in ustreznosti geodetskih podlag za območje, za katero je dana pobuda ter imenovani predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, ki odloča v postopku celovite presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na okolje.
(4) Člana prostorske konference sta tudi vsakokratni pobudnik in investitor.
16. člen
(prostorska konferenca - delovanje)
(1) Prostorska konferenca obravnava vsak načrt po pridobitvi smernic nosilcev urejanja prostora, lahko pa tudi v drugih primerih, če koordinator oceni, da je to potrebno.
(2) Prostorsko konferenco sklicuje, vodi in nanjo uvršča obravnavo načrtov predstavnik koordinatorja.
(3) Prostorska konferenca deluje na rednih mesečnih sejah, koordinator pa lahko skliče tudi izredno sejo, če to terjajo okoliščine priprave načrta.
(4) Člani prostorske konference si morajo prizadevati za takšne rešitve in pogoje, ki ob upoštevanju temeljnih načel prostorskega načrtovanja in zagotavljanju in varovanju javnih interesov, ki jih zastopajo, omogočajo načrtovanje in izvedbo predvidenih prostorskih ureditev.
(5) Delovanje prostorske konference podrobneje uredi poslovnik, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za prostor, potrdi pa ga vlada.
4. Postopek priprave načrta
4.1. Odločanje o pripravi načrta
17. člen
(pobuda)
(1) Pobudnik pripravi pobudo in jo uskladi s koordinatorjem.
(2) Pobuda mora obsegati:
- navedbo investitorja in upravljavca, ki bo upravljal z izvedenimi prostorskimi ureditvami, če je znan;
- analizo stanja, ki vključuje prikaz stanja prostora in okoljska izhodišča ter opis razlogov za načrtovanje predlaganih prostorskih ureditev;
- opredelitev razvojnih možnosti in ciljev predlaganih prostorskih ureditev;
- utemeljitev skladnosti predlaganih prostorskih ureditev z nacionalnimi programi, strategijami in drugimi razvojnimi akti in dokumenti;
- opredelitev idejnih rešitev predlaganih prostorskih ureditev, pripravljenih na podlagi vseh javno razpoložljivih podatkov, s predlogom izvedljivih variant teh prostorskih ureditev oziroma utemeljitev, če variante niso smiselne, in njihovih območij;
- oceno stroškov priprave načrta, če je na podlagi razpoložljivih podatkov mogoče, pa tudi že okvirno oceno investicijske vrednosti ostalih faz izvedbe projekta skupaj s predvidenimi viri financiranja.
(3) Pobuda mora biti pripravljena tudi v skladu s predpisi, ki urejajo vsebino vloge o nameri priprave plana v postopku celovite presoje vplivov na okolje.
(4) Pri pripravi pobude je treba izhajati iz vseh javno razpoložljivih podatkov, pri čemer mora navesti, kateri so ti podatki in njihove vire.
(5) Kadar je investitor uporabnik sredstev javnih financ, je sestavni del pobude dokument identifikacije investicijskega projekta v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
(6) S podzakonskim predpisom iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona se predpiše tudi oblika in način priprave pobude.
18. člen
(delo s pobudo)
(1) Koordinator pošlje usklajeno pobudo vsem državnim nosilcem urejanja prostora iz 13. člena tega zakona, da nanjo podajo smernice, ter ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje, da odloči o potrebnosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje. Pobudo pošlje tudi občinam, na območje katerih se nanaša pobuda, in jo hkrati objavi na svojih spletnih straneh.
(2) Če koordinator prejme za določeno območje več pobud, oceni, ali bi bilo smiselno te pobude zaradi njihove funkcionalne povezanosti združiti in zanje pripraviti en načrt. Če ugotovi, da je pobude smiselno združiti, pobudniki teh pobud le-te združijo pred pošiljanjem državnim nosilcem urejanja prostora, ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje in občinam ter pred objavo na spletnih straneh koordinatorja.
19. člen
(smernice, usmeritve in podatki nosilcev urejanja prostora ter predlogi javnosti)
(1) Vsi državni nosilci urejanja prostora morajo v roku 30 dni od prejema pobude, koordinatorju podati smernice za načrtovanje prostorskih ureditev oziroma območja le-teh iz njihove pristojnosti ali koordinatorju sporočiti, da načrtovane prostorske ureditve ne posegajo v njihovo delovno področje in zato njihovo nadaljnje sodelovanje v postopku ni potrebno.
(2) Poleg smernic morajo državni nosilci urejanja prostora koordinatorju v roku iz prejšnjega odstavka, podati tudi vse podatke in strokovne podlage iz njihove pristojnosti upravljanja in načrtovanja, ki se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve in ki niso javno razpoložljivi.
(3) Če je s področnimi predpisi določeno, da naloge oziroma pristojnosti nosilca urejanja prostora ne opravlja ministrstvo, temveč organ v njegovi sestavi, javni zavod ali kakšen drug organ oziroma organizacija, pošljejo nosilci urejanja prostora v roku iz prvega odstavka tega člena smernice in podatke pristojnemu resornemu ministrstvu, ki jih uskladi in poenoti ter v roku 45 dni od prejema pobude pošlje koordinatorju.
(4) Če državni nosilci urejanja prostora oziroma pristojno resorno ministrstvo smernic ne dajo v roku iz prvega oziroma tretjega odstavka tega člena, se šteje, da jih nimajo, pri čemer morata koordinator in pobudnik pri nadaljnjem delu upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
(5) V roku iz prvega odstavka tega člena poda občina koordinatorju smernice z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb ter svoje usmeritve, povezane z njenimi interesi v območju načrta, in sicer z vidika njenih izvedenih prostorskih ureditev, prostorskih ureditev, načrtovanih z obstoječimi prostorskimi akti, ter prostorskih ureditev, ki jih občine šele načrtujejo. Občina poda koordinatorju tudi vse podatke iz njene pristojnosti, ki so pomembni za pripravo načrta, pa niso bili upoštevani pri pripravi pobude. Če občina smernic, usmeritev in podatkov v tem roku ne poda, se šteje, da jih nima.
(6) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v roku iz prvega odstavka tega člena odloči, ali je za načrt treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje.
(7) Javnost ima možnost v roku 30 dni od objave pobude na spletnih straneh koordinatorja nanjo dati predloge, priporočila, usmeritve, mnenja in pobude (v nadaljnjem besedilu: predlogi javnosti). Koordinator in pobudnik lahko v tem času z namenom podrobnejše seznanitve javnosti organizirata tudi posvet.
20. člen
(analiza smernic, podatkov in predlogov javnosti)
(1) Po prejemu smernic, podatkov, strokovnih podlag in predlogov javnosti, jih koordinator in pobudnik skupaj z investitorjem in izdelovalcem v roku 30 dni analizirata. Namen analize je ugotoviti, katere podatke in strokovne podlage je ob upoštevanju smernic še treba pridobiti in kakšen je obseg s tem povezanih nalog. V analizi se preveri tudi, ali v območju predlaganih prostorskih ureditev obstajajo nasprotujoči si javni interesi.
(2) Na podlagi analize koordinator pripravi osnutek sklepa o pripravi načrta, ki ga skupaj z analizo pošlje članom prostorske konference pred izvedbo njene seje.
21. člen
(prostorska konferenca)
Na podlagi analize in osnutka sklepa o pripravi načrta iz prejšnjega člena se člani prostorske konference uskladijo in dogovorijo o aktivnostih, potrebnih za pridobitev vseh podatkov in strokovnih podlag, za katere je bilo v smernicah ugotovljeno, da naj se z namenom upoštevanja predpisov pridobijo in uporabijo pri načrtovanju v pobudi predvidenih prostorskih ureditev. S tem povezane naloge, roke zanje in njihovo financiranje se določijo s sklepom o pripravi načrta.
22. člen
(sklep o pripravi načrta)
(1) Sklep o pripravi načrta (v nadaljnjem besedilu: sklep) pripravi koordinator in ga uskladi s pobudnikom.
(2) Sklep vsebuje vsaj:
- cilje načrtovane prostorske ureditve;
- opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi;
- določitev okvirnega območja in občin, na območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev;
- navedbo pobudnika in investitorja načrta;
- navedbo državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku priprave načrta;
- navedbo odločitve o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti načrta;
- obveznosti pobudnika, koordinatorja in investitorja v zvezi s pripravo načrta in njenim financiranjem;
- obveznosti nosilcev urejanja prostora v zvezi s pridobivanjem podatkov in strokovnih podlag, potrebnih za načrtovanje prostorskih ureditev, ter s tem povezane roke in financiranje;
- seznam strokovnih podlag glede na fazo, v kateri se le-te pripravijo;
- način pridobitve strokovnih rešitev.
(3) Sklep sprejme vlada in ga pošlje koordinatorju, pobudniku, investitorju in vsem nosilcem urejanja prostora iz pete alineje prejšnjega odstavka. Koordinator objavi sklep na svojih spletnih straneh.
23. člen
(učinki sklepa o pripravi načrta - začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora)
(1) Po sprejemu sklepa o pripravi načrta lahko pobudnik ali koordinator vladi predlaga sprejem začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora po ZUreP-1. Skupaj z uredbo iz prvega odstavka 81. člena ZUreP-1 se objavi tudi grafični del, iz katerega je razvidno območje začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora.
(2) Vlada sprejme uredbo o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi sklepa o pripravi načrta.
(3) Šteje se, da se prepoved sprejemanja sprememb prostorskih aktov iz prvega odstavka 83. člena ZUreP-1 nanaša tudi na sprejemanje novih prostorskih aktov.
(4) Šteje se, da prepoved izvajanja gradenj iz prvega odstavka 83. člena ZUreP-1 pomeni prepoved izdajanja gradbenih, rudarskih in drugih dovoljenj, katerih namen je izvajanje posegov v prostor, razen za gradnje iz drugega odstavka 83. člena ZUreP-1.
4.2. Načrtovanje variant
24. člen
(načrtovanje in študija variant)
(1) Prostorske ureditve, ki so predmet načrta, se ob upoštevanju smernic, podatkov, strokovnih podlag in predlogov javnosti praviloma načrtujejo v variantah, tako glede njihove lokacije, kot glede tehnično-tehnoloških rešitev. Variante se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem, ki se izvede po postopku v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Variante se ovrednotijo in primerjajo s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenijo z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju v študiji variant. Študija variant poda obrazložen predlog najustreznejše variante s predlogom območja (v nadaljnjem besedilu: varianta).
(2) Če se prostorske ureditve ne načrtujejo v variantah, je treba razloge za to posebej utemeljiti. V tem primeru se v študiji variant za predvideno prostorsko ureditev pripravi utemeljena rešitev s predlogom območja (v nadaljnjem besedilu: rešitev), ki se jo ovrednoti po vidikih iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je za načrt treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, se zanj izdela okoljsko poročilo. V študiji variant se obravnavajo samo z okoljskim poročilom pozitivno ocenjene variante ali z okoljskim poročilom pozitivno ocenjena rešitev. Študija variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve se v postopku celovite presoje vplivov na okolje šteje za plan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(4) Kadar je investitor uporabnik sredstev javnih financ, se študija variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve šteje kot predinvesticijska zasnova v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
25. člen
(seznanitev javnosti s študijo variant)
(1) Koordinator in pobudnik morata omogočiti seznanitev javnosti s študijo variant in predlogom najustreznejše variante ali rešitve v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo.
(2) Če je za načrt treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje in je ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, ugotovilo, da je okoljsko poročilo ustrezno, se skupaj z gradivi iz prvega odstavka tega člena razgrne tudi okoljsko poročilo.
(3) Koordinator z javnim naznanilom na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način obvesti javnost najmanj sedem dni pred javno razgrnitvijo o:
- kraju in času javne razgrnitve ter o spletnem naslovu, kjer je študija variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve elektronsko predstavljena,
- kraju in času javne obravnave in
- načinu dajanja pripomb in predlogov javnosti ter roku za njihovo posredovanje.
(4) Javna razgrnitev se izvede na območju občin, ki jih zajemajo variante ali rešitev, in na sedežu koordinatorja. Javna obravnava se izvede v občini, kjer so načrtovane variante ali rešitev. Če je občin več, se lahko javne obravnave združujejo.
(5) V času seznanitve javnosti ima le-ta pravico dajati pripombe in predloge na študijo variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve in okoljsko poročilo.
(6) Koordinator, pobudnik, investitor in izdelovalec preučijo pripombe in predloge javnosti. V roku 60 dni koordinator in pobudnik zavzameta stališče do pripomb in predlogov, danih v okviru seznanitve javnosti, koordinator pa ga objavi na svojih spletnih straneh in pošlje občinam. V kolikor se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet študije variant, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata. Pri pripravi stališča upoštevata tudi stališča do pripomb, danih v postopku celovite presoje vplivov na okolje, ki jih pripravi ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje.
(7) S podatki, ki so zaradi obrambnih ali drugih varnostnih razlogov določeni kot tajni, je v okviru seznanitve javnosti treba ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke.
(8) Če se ugotovijo čezmejni vplivi načrtovanih prostorskih ureditev, se rok iz prvega odstavka tega člena nadomesti z rokom, dogovorjenim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
26. člen
(seznanitev občin s študijo variant)
(1) V času seznanitve javnosti iz prejšnjega člena občine, ki jih variante ali rešitev zajemajo, koordinatorju podajo mnenje o upoštevanju smernic z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb ter druge pripombe in predloge na predstavljeno gradivo. Poleg mnenja lahko občine podajo tudi pogoje za podrobnejše načrtovanje predloga najustreznejše variante ali rešitve z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb. Če občine mnenja ali pogojev za podrobnejše načrtovanje oziroma pripomb in predlogov v tem roku ne podajo, se šteje, da jih nimajo.
(2) Koordinator in pobudnik preučita pripombe in predloge občin in v sklopu stališča iz šestega odstavka prejšnjega člena zavzameta stališče do njih. V kolikor se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet študije variant, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata.
27. člen
(dopolnitev predloga najustreznejše variante ali rešitve in prvo mnenje nosilcev urejanja prostora)
(1) Po objavi stališč do pripomb in predlogov javnosti in občin izdelovalec dopolni in zaključi študijo variant, predlog najustreznejše variante ali rešitve in okoljsko poročilo, ter pojasni, kako so bile upoštevane smernice nosilcev urejanja prostora.
(2) Koordinator pošlje študijo variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve državnim nosilcem urejanja prostora, da nanjo v 30 dneh podajo prva mnenja. Hkrati jo pošlje tudi ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje.
(3) Državni nosilci urejanja prostora se v mnenjih iz prejšnjega odstavka opredelijo do upoštevanja njihovih smernic iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, oziroma, če smernice niso bile dane, ali so bile upoštevane vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi, in jih pošljejo koordinatorju.
(4) Poleg ugotavljanja upoštevanja smernic oziroma zahtev, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi, državni nosilci urejanja prostora v mnenjih podajo tudi pogoje za podrobnejše načrtovanje predloga najustreznejše variante ali rešitve.
(5) Če je s področnimi predpisi določeno, da naloge oziroma pristojnosti nosilca urejanja prostora ne opravlja ministrstvo, temveč organ v njegovi sestavi, javni zavod ali kakšen drug organ oziroma organizacija, pošljejo nosilci urejanja prostora v roku iz drugega odstavka tega člena mnenja in pogoje za podrobnejše načrtovanje pristojnemu resornemu ministrstvu, ki jih uskladi in poenoti ter v roku 45 dni od prejema študije variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve pošlje koordinatorju.
(6) Če državni nosilci urejanja prostora oziroma pristojno resorno ministrstvo v roku iz drugega oziroma petega odstavka tega člena prvega mnenja oziroma pogojev za podrobnejše načrtovanje ne dajo, se šteje, da so bile njihove smernice oziroma zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi, upoštevane, oziroma, da podrobnejših pogojev za načrtovanje nimajo. Koordinator in pobudnik v tem primeru nadaljujeta s pripravo načrta, pri čemer morata upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi.
(7) Če je za načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se varstveni nosilci urejanja prostora v mnenjih iz drugega odstavka tega člena opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov predloga najustreznejše variante ali rešitve na okolje. Varstveni nosilci urejanja prostora pošljejo ta mnenja koordinatorju in ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje.
28. člen
(predlog najustreznejše variante ali rešitve in prostorska konferenca)
(1) Po pridobitvi prvih mnenj koordinator in pobudnik uskladita oziroma dopolnita predlog najustreznejše variante ali rešitve in jo skupaj z dokončno pozitivno odločbo ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, izdano v postopku celovite presoje vplivov na okolje, pošljeta v potrditev vladi.
(2) Če vladi v potrditev ni mogoče predlagati usklajenega predloga najustreznejše variante ali rešitve, lahko koordinator skliče sejo prostorske konference z namenom soočenja različnih javnih interesov in njihove uskladitve.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko koordinator in pobudnik pošljeta vladi predlog najustreznejše variante ali rešitve tudi, če je v postopku presoje sprejemljivosti izdana zavrnilna odločba, in je v postopku prevlade javne koristi v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, druga korist prevladala nad javno koristjo ohranjanja narave.
4.3. Potrditev predloga najustreznejše variante ali rešitve
29. člen
(potrditev predloga najustreznejše variante ali rešitve)
Vlada s sklepom potrdi predlog najustreznejše variante ali rešitve ter pošlje sklep o tem koordinatorju, pobudniku, investitorju in vsem nosilcem urejanja prostora iz pete alinee drugega odstavka 22. člena tega zakona. Koordinator objavi sklep na svojih spletnih straneh.
30. člen
(učinki potrditve variante ali rešitve)
(1) Po sprejemu sklepa o potrditvi variante ali rešitve investitor poskrbi za izdelavo strokovnih podlag za podrobnejše načrtovanje ter izdelavo geodetskega načrta in načrta parcel, lahko pa tudi prične s postopki za ureditev mej. V ta namen lahko dostopa na zemljišča v območju potrjene variante in izvaja meritve in raziskave terena ter z njimi povezana dela, opravlja pa lahko tudi dela, povezana z ocenjevanjem vrednosti nepremičnin in odškodnin (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna dela).
(2) Investitor priporočeno s povratnico obvesti lastnike zemljišč o izvajanju pripravljalnih del najmanj osem dni pred začetkom izvajanja teh del.
(3) Lastniki zemljišč morajo dovoliti dostop nanje osebam, ki po pooblastilu investitorja izvajajo pripravljalna dela.
(4) Lastniku zemljišča, ki mu je zaradi izvajanja pripravljalnih del nastala škoda, je investitor dolžan plačati odškodnino po pravilih civilnega prava.
(5) Po sprejemu sklepa o potrditvi variante ali rešitve lahko investitor začne s pogodbenim pridobivanjem nepremičnin v območju potrjene variante ali rešitve.
4.4. Načrtovanje potrjene variante ali rešitve
31. člen
(podrobnejše načrtovanje potrjene variante ali rešitve)
(1) Za potrjeno varianto ali rešitev se pripravijo podrobnejše tehnične rešitve najmanj z vsebino, kot je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, določena za idejni projekt. Na podlagi tako pripravljenih tehničnih rešitev se načrtovane prostorske ureditve podrobneje umestijo v prostor, meja njihovih območij pa se določi tako, da jih je možno določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru. Za tako pripravljeno potrjeno varianto ali rešitev izdelovalec izdela osnutek načrta.
(2) Osnutek načrta mora biti pripravljen tudi v skladu s predpisi, ki urejajo vsebino projekta nameravanega posega v okolje.
32. člen
(presoja vplivov osnutka načrta na okolje)
(1) Če je za prostorske ureditve, načrtovane z načrtom, treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje in ne gre za primere iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona, mora investitor zaprositi ministrstvo, pristojno za presojo vplivov na okolje, za izdajo okoljevarstvenega soglasja in o tem obvestiti koordinatorja. Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v roku 30 dni od prejema popolne vloge posreduje osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju investitorju ter koordinatorju.
(2) Če je okoljsko poročilo iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona pripravljeno tako podrobno, da zadosti vsebini, kot je predpisana za vsebino poročila o vplivih na okolje, se le-to izdela samo za tiste vsebine, ki niso že obravnavane v okoljskem poročilu.
33. člen
(seznanitev javnosti z osnutkom načrta)
(1) Koordinator in pobudnik morata omogočiti seznanitev javnosti z osnutkom načrta v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo.
(2) Če se v postopku priprave načrta izvaja tudi postopek presoje vplivov na okolje, se skupaj z osnutkom načrta razgrne tudi poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(3) Koordinator z javnim naznanilom na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način obvesti javnost najmanj sedem dni pred javno razgrnitvijo o:
- kraju in času javne razgrnitve ter o spletnem naslovu, kjer so gradiva iz prvega in drugega odstavka tega člena elektronsko dostopna,
- kraju in času javne obravnave,
- načinu dajanja pripomb in predlogov javnosti ter roku za njihovo posredovanje in
- drugih podatkih, o katerih mora biti javnost v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, obveščena v postopku presoje vplivov na okolje, če se skupaj s postopkom priprave načrta izvaja tudi postopek presoje vplivov na okolje.
(4) Javna razgrnitev se izvede na območju občin, ki jih zajema območje osnutka načrta, in na sedežu koordinatorja. Javna obravnava se izvede v občini, kjer je načrtovana prostorska ureditev. Če je občin več, se lahko javne obravnave združujejo.
(5) V času seznanitve javnosti ima le-ta pravico dajati pripombe in predloge na osnutek načrta. Javnost ima tudi pravico dajati mnenja in pripombe na poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju ter vložiti zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja.
(6) Po zaključku seznanitve javnosti koordinator ob vrnitvi dokumentacije za presojo vplivov na okolje ministrstvu, pristojnemu za presojo vplivov na okolje, posreduje tudi pripombe in predloge na to dokumentacijo, pridobljene v postopku seznanitve javnosti.
(7) Koordinator, pobudnik, investitor in izdelovalec preučijo pripombe in predloge javnosti. V roku 60 dni koordinator in pobudnik zavzameta stališče do pripomb in predlogov, danih v okviru seznanitve javnosti, koordinator pa ga objavi na svojih spletnih straneh in pošlje občinam. V kolikor se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet načrta, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata. Pri pripravi stališča upoštevata tudi stališča do pripomb iz prejšnjega odstavka, ki jih pripravi ministrstvo, pristojno za presojo vplivov na okolje.
(8) S podatki, ki so zaradi obrambnih ali drugih varnostnih razlogov določeni kot tajni, je v okviru seznanitve javnosti treba ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke.
(9) Če se ugotovijo čezmejni vplivi načrtovanih prostorskih ureditev, se rok iz prvega odstavka tega člena nadomesti z rokom, dogovorjenim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
34. člen
(seznanitev občin z osnutkom načrta)
(1) V času seznanitve javnosti iz prejšnjega člena občine koordinatorju podajo mnenje o tem, ali načrt še vedno sledi njihovim smernicam in ali predlog načrta upošteva pogoje iz prvega odstavka 26. člena tega zakona z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb ter druge pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo.
(2) Koordinator in pobudnik preučita pripombe in predloge občin in v sklopu stališča iz sedmega odstavka prejšnjega člena zavzameta stališče tudi do njih. V kolikor se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet načrta, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata.
35. člen
(predlog načrta)
(1) Na podlagi stališč do pripomb in predlogov javnosti ter občin izdelovalec izdela predlog načrta ter pojasni, kako so bile pri njegovi pripravi upoštevane smernice nosilcev urejanja prostora ter morebitni pogoji za podrobnejše načrtovanje predloga najustreznejše variante ali rešitve.
(2) Rešitve načrtovanih prostorskih ureditev iz 31. člena tega zakona se lahko na podlagi stališč do pripomb in predlogov spremenijo, pri čemer pa se morajo te rešitve še vedno nahajati znotraj območja potrjene variante ali rešitve teh prostorskih ureditev. V tem primeru je treba preveriti, ali je zaradi spremembe treba dopolniti poročilo o vplivih na okolje.
(3) Kadar je investitor uporabnik sredstev javnih financ, se v tej fazi izdela tudi investicijska zasnova v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
36. člen
(drugo mnenje nosilcev urejanja prostora)
(1) Koordinator pošlje predlog načrta državnim nosilcem urejanja prostora, da nanj v roku 30 dni dajo drugo mnenje.
(2) Državni nosilci urejanja prostora v mnenju iz prejšnjega odstavka ugotovijo, ali predlog načrta še vedno sledi njihovim smernicam, oziroma, če smernice niso bile dane, ali so bile upoštevane vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi, in ali predlog načrta upošteva pogoje iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona.
(3) Državni nosilci urejanja prostora v mnenju iz prvega odstavka tega člena podajo tudi projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(4) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev objektov, lahko državni nosilci urejanja prostora skupaj z mnenjem podajo pisno izjavo, da njihovo mnenje šteje tudi kot soglasje k projektnim rešitvam, vsebovanim v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se izdela na podlagi načrta.
(5) Če je s področnimi predpisi določeno, da naloge oziroma pristojnosti nosilca urejanja prostora ne opravlja ministrstvo, temveč organ v njegovi sestavi, javni zavod ali kakšen drug organ oziroma organizacija, pošljejo nosilci urejanja prostora v roku iz prvega odstavka tega člena mnenja in projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije pristojnemu resornemu ministrstvu, ki jih uskladi in poenoti ter v roku 45 dni od prejema predloga načrta pošlje koordinatorju.
(6) Če državni nosilci urejanja prostora oziroma pristojno resorno ministrstvo v roku iz prvega oziroma petega odstavka tega člena drugega mnenja oziroma projektnih pogojev za pripravo projektne dokumentacije ne dajo, se šteje, da so bile njihove smernice oziroma zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi, upoštevane, oziroma, da projektnih pogojev za pripravo projektne dokumentacije nimajo. Koordinator in pobudnik v tem primeru nadaljujeta s pripravo načrta, pri čemer morata upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi.
(7) Če se v postopku priprave načrta izvaja tudi postopek presoje vplivov na okolje, se varstveni nosilci urejanja prostora v mnenjih iz prvega odstavka tega člena opredelijo tudi do sprejemljivosti nameravanega posega. Varstveni nosilci urejanja prostora pošljejo ta mnenja koordinatorju in ministrstvu, pristojnemu za presojo vplivov na okolje, ki mora v roku 30 dni od prejema vseh mnenj odločiti o okoljevarstvenem soglasju.
(8) Uredba o načrtu mora vsebovati navedbo, ali je bil skupaj s postopkom priprave načrta izveden postopek presoje vplivov na okolje oziroma razlog, zaradi katerega ta postopek ni bil izveden.
(9) Veljavnost okoljevarstvenega soglasja, pridobljenega v postopku priprave načrta je 5 let z možnostjo podaljšanja za 5 let.
4.5. Sprejem načrta
37. člen
(sprejem načrta)
(1) Po pridobitvi drugih mnenj in pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja ministrstva, pristojnega za presojo vplivov na okolje, izdanega v postopku presoje vplivov na okolje, koordinator in pobudnik pošljeta predlog načrta v sprejem vladi.
(2) Vlada sprejme načrt z uredbo.
(3) Po sprejemu načrta ga koordinator posreduje krajevno pristojni upravni enoti in občinam, katerih območje je zajeto v tem načrtu.
38. člen
(učinki uveljavitve uredbe)
(1) Z dnem uveljavitve uredbe lahko investitor pri organu, pristojnemu za geodetske zadeve, vloži zahtevo za evidentiranje urejene meje oziroma zahtevo za parcelacijo.
(2) Postopek ureditve meje in postopek parcelacije se izvedeta kot geodetska storitev v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, ter v skladu s 44. in 45. členom tega zakona.
5. Posebni postopki priprave načrta
39. člen
(postopek priprave načrta brez postopka presoje vplivov na okolje)
Če se postopka presoje vplivov na okolje ne izvede skupaj s postopkom priprave načrta:
1. se za predlog najustreznejše variante iz prvega odstavka 24. člena tega zakona oziroma za rešitev iz drugega odstavka 24. člena tega zakona pripravi osnutek načrta v skladu z 31. členom tega zakona;
2. ima učinke potrditve predloga najustreznejše variante ali rešitve iz 30. člena tega zakona že sprejeti sklep o pripravi načrta iz 22. člena tega zakona;
3. se javnost in občine v skladu s 25. členom in 26. členom tega zakona seznani z osnutkom načrta iz prvega odstavka 33. člena tega zakona, občine pa hkrati koordinatorju podajo tudi mnenje o upoštevanju smernic z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb;
4. se mnenja državnih nosilcev urejanja prostora iz 27. člena tega zakona pridobijo na predlog načrta, izdelanega na podlagi stališč do pripomb in predlogov javnosti ter občin, pridobljenih v okviru seznanitev iz prejšnje točke;
5. se postopek iz 32. do vključno 36. člena tega zakona ne izvede, temveč koordinator in pobudnik po pridobitvi mnenj iz prejšnje točke pošljeta dopolnjen predlog načrta v sprejem vladi.
40. člen
(kratek postopek sprememb in dopolnitev načrta)
(1) V kratkem postopku sprememb in dopolnitev načrta se postopek priprave načrta ne izvede, temveč koordinator in pobudnik pošljeta predlog njegovih sprememb in dopolnitev v sprejem vladi, ta pa jih sprejme z uredbo. Skupaj z uredbo se objavi tudi grafični del, iz katerega je razvidno območje načrta, če se le-to spremeni.
(2) Kratek postopek sprememb in dopolnitev načrta se lahko uporabi kadar:
1. je zaradi ugotovljenih neskladnosti med grafično opredelitvijo zemljiških parcel ali prostorskih ureditev, ki jih obsega veljavni načrt, in njihovo opredelitvijo v njegovem tekstualnem delu, treba zagotoviti njuno medsebojno usklajenost;
2. je treba spremeniti določbe o faznosti izvajanja načrta;
3. je za že izvedene prostorske ureditve iz državnih prostorskih aktov treba natančno povzeti njihovo lokacijo in omogočiti njihovo vzdrževanje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
4. načrt zaradi izvedenosti v njem načrtovanih prostorskih ureditev ni več potreben na celotnem območju svojega urejanja ali ko vlada v skladu s tem zakonom občini na območju načrta dopusti načrtovati prostorske ureditve lokalnega pomena in nato ugotovi, da je zaradi njih načrt na določenem območju prenehal veljati.
41. člen
(skrajšani postopek sprememb in dopolnitev načrta)
(1) Z namenom racionalne izrabe prostora je znotraj območja načrta dopustno načrtovati dodatne prostorske ureditve, če se s tem ne onemogoča izvedba, uporaba in vzdrževanje obstoječih ali že načrtovanih prostorskih ureditev.
(2) Koordinator mora v primeru prejema pobude za načrtovanje dodatnih prostorskih ureditev skupaj z nosilcem urejanja prostora, v katerega delovno področje sodijo obstoječe prostorske ureditve, preveriti, ali pobuda izpolnjuje pogoj iz prejšnjega odstavka. V primeru, da tako obstoječe kot predlagane prostorske ureditve sodijo v delovno področje pobudnika, mora ta že v pobudi izkazati izpolnjevanje pogoja iz prejšnjega odstavka.
(3) Dodatne prostorske ureditve se načrtujejo po skrajšanem postopku, v okviru katerega se lahko ne glede na določbe:
1. prvega odstavka 16. člena tega zakona opusti izvedba seje prostorske konference, če koordinator oceni, da ta ni potrebna;
2. prvega odstavka 19. člena, prvega odstavka 27. člena in prvega odstavka 36. člena tega zakona ne izvede pridobivanje smernic in mnenj tistih nosilcev urejanja prostora, v delovno področje katerih dodatne prostorske ureditve ne posegajo;
3. prvega odstavka 19. člena, prvega odstavka 27. člena in prvega odstavka 36. člena tega zakona roki za podajo smernic in mnenj skrajšajo na 15 dni, roki iz tretjega odstavka 19. člena, petega odstavka 27. člena ter petega odstavka 36. člena tega zakona pa na 21 dni;
4. prvega odstavka 24. člena tega zakona ne načrtuje v variantah;
5. 25., 26., 33. in 34. člena tega zakona seznanitev javnosti in občin skrajša na 15 dni, če se skupaj s postopkom priprave načrta ne izvede postopek celovite presoje vplivov na okolje oziroma presoje vplivov na okolje.
(4) Spremembe in dopolnitve iz tega člena sprejme vlada z uredbo. Skupaj z uredbo se objavi tudi grafični del, iz katerega je razvidno območje načrta, če se le-to spremeni.
6. Posebne oblike sodelovanja države in občin pri načrtovanju
42. člen
(sodelovanje države in občin pri načrtovanju prostorske ureditve skupnega pomena)
(1) Ministrstvo, pristojno za prostor, in občina se lahko dogovorita, da občina načrtuje in sprejme prostorski akt za določeno prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, če je glede na povezanost prostorske ureditve državnega pomena s prostorsko ureditvijo lokalnega pomena to primerneje. V ta namen ministrstvo, pristojno za prostor, in občina pred pričetkom priprave takega prostorskega akta skleneta dogovor, v katerem določita obveznosti glede priprave in sprejemanja prostorskega akta, financiranja priprave prostorskega akta in strokovnih podlag ter druge medsebojne obveznosti, pomembne za pripravo takega prostorskega akta.
(2) V primeru prostorske ureditve, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, jo občina načrtuje z občinskim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, pri čemer župan ali županja (v nadaljnjem besedilu: župan) sprejme sklep o začetku njegove priprave po predhodnem soglasju ministra.
(3) Če se prostorska ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, mora tega pred sprejemom potrditi ministrstvo, pristojno za prostor. Če se prostorska ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, načrtuje z občinskim prostorskim načrtom, ministrstvo, pristojno za prostor, le-tega pred sprejemom potrdi po postopku ugotavljanja usklajenosti predloga občinskega prostorskega načrta v skladu z ZPNačrt.
(4) V primeru prostorske ureditve, ki je skupnega državnega in regionalnega pomena, in jo udeležene občine načrtujejo z regionalnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, dogovor iz prvega odstavka tega člena sklene ministrstvo, pristojno za prostor z udeleženimi občinami, župani udeleženih občin sprejmejo sklep o začetku priprave regionalnega prostorskega načrta po predhodnem soglasju ministra, ministrstvo, pristojno za prostor, pa potrdi regionalni prostorski načrt pred njegovim sprejemom po postopku ugotavljanja usklajenosti predloga občinskega prostorskega načrta v skladu z ZPNačrt.
43. člen
(načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju načrta)
(1) Če se s tem ne onemogoča izvedba in uporaba z načrtom določenih prostorskih ureditev, lahko na območju iz 6. člena tega zakona občina načrtuje prostorske ureditve iz svoje pristojnosti, če s tem soglaša vlada.
(2) Občina, ki namerava načrtovati prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju načrta, po predhodni uskladitvi z investitorjem oziroma upravljavcem načrtovane prostorske ureditve vladi pošlje pobudo, v kateri opredeli območje, na katerem namerava načrtovati, opiše načrtovano prostorsko ureditev in utemelji potrebo po poseganju v območje načrta. Območje mora biti opredeljeno tako, da ga je mogoče določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru.
(3) Vlada preveri možnost izvedbe in uporabe z načrtom določenih prostorskih ureditev z vidika nameravane prostorske ureditve občine in v roku 90 dni izda soglasje ali pa pobudo občine s sklepom zavrne.
(4) V primeru, da vlada soglaša z načrtovanjem na območju načrta, lahko občini s soglasjem iz prejšnjega odstavka predpiše tudi predhodne pogoje, ki jih mora občina upoštevati ali izvesti pred začetkom priprave občinskega prostorskega akta. Ti pogoji se ne štejejo za smernice oziroma mnenja ministrstev v postopku priprave občinskega prostorskega akta.
(5) Po sprejemu občinskega prostorskega akta vlada s spremembo in dopolnitvijo načrta po postopku iz 40. člena tega zakona ugotovi, ali načrt zaradi takega občinskega prostorskega akta v določenem delu preneha veljati.
(6) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno upoštevajo tudi v primeru, da namerava prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju načrta načrtovati več občin in nameravajo to storiti z regionalnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, pri čemer pošlje pobudo vladi občina, ki je s strani udeleženih občin določena kot pripravljavka regionalnega prostorskega načrta, vlada pa soglasje in predhodne pogoje za načrtovanje oziroma sklep o zavrnitvi pobude pošlje le tej občini.
(7) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se uporabljajo tudi za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
7. Urejanje mej in parcelacija zemljišč v območju načrta
44. člen
(urejanje mej parcel)
(1) Meje zemljiških parcel v območju načrta, ki niso urejene, se urejajo po postopku ureditve meje in evidentirajo na podlagi postopka evidentiranja urejene meje v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje mej, razen če ta zakon ne določa drugače.
(2) Naročilo za izvedbo postopka ureditve meje in zahtevo za izvedbo postopka evidentiranja urejene meje lahko vloži investitor.
(3) Če so izpolnjeni pogoji za evidentiranje meje na podlagi 136. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 in 65/07 - odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZEN), se na predlog investitorja taka meja evidentira v zemljiškem katastru kot urejena meja.
(4) Na mejno obravnavo geodet, ki izvaja postopek ureditve meje, povabi lastnike zemljiških parcel. Če se lastniki niso udeležili mejne obravnave, ali če ne soglašajo o poteku meje, ali če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže kot predlagano mejo po podatkih zemljiškega katastra.
(5) O evidentiranju urejene meje organ, pristojen za geodetske zadeve, odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Pri odločanju o evidentiranju urejene meje se ne uporabljajo določbe 36., 37., 38. in 39. člena ZEN.
(6) V zemljiškem katastru se kot urejene meje evidentirajo predlagane meje.
(7) Organ, pristojen za geodetske zadeve, evidentira meje v zemljiškem katastru takoj po izdaji odločbe. Pritožba zoper odločbo ne zadrži evidentiranja mej v zemljiškem katastru. Lastniki, ki se ne strinjajo z evidentiranjem predlagane meje, lahko sprožijo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Morebitne spremembe mej v sodnem postopku, ki vplivajo na površino parcel, se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
(8) Zoper odločbo, izdano v postopku urejanja mej parcel po tem zakonu, vrnitev v prejšnje stanje in obnova postopka nista dopustni.
45. člen
(parcelacija, načrt parcel)
(1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcel iz načrta.
(2) Parcelacija se lahko izvede, če imajo zemljiške parcele, ki se delijo oziroma združijo, urejene meje, ali vsaj del meje v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje mej.
(3) Načrt parcel iz načrta mora biti izdelan tako, da je mogoče prenesti novo določene zemljiško-katastrske točke neposredno v naravo.
(4) O evidentiranju parcelacije organ, pristojen za geodetske zadeve, odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
(5) Zoper odločbo o evidentiranju parcelacije je dovoljena le pritožba zaradi napak pri prenosu podatkov iz načrta parcel v naravo in v zemljiški kataster.
IV. DOVOLJENJE ZA UMESTITEV V PROSTOR
46. člen
(dovoljenje za umestitev v prostor)
(1) Po uveljavitvi načrta, v postopku priprave katerega je bilo pridobljeno okoljevarstveno soglasje, lahko investitor zahteva izdajo dovoljenja za umestitev načrtovanih prostorskih ureditev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za umestitev).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko investitor zahteva izdajo dovoljenja za umestitev tudi v primeru, če je okoljevarstveno soglasje pridobil po sprejemu načrta.
(3) Zahtevo za izdajo dovoljenja za umestitev vloži investitor nameravane gradnje pri ministrstvu, pristojnemu za gradbene zadeve, za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin zainteresirana pravna oziroma fizična oseba pa pri ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, vsebovati pa mora navedbo, za umestitev katerih prostorskih ureditev gre in na podlagi katerega načrta se vlaga. K tej zahtevi ni treba priložiti dokazil o pravici graditi, niti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov oziroma rudarskega projekta v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo.
(4) Stranka v postopku izdaje dovoljenja za umestitev je samo investitor.
(5) Dovoljenje za umestitev se vroči investitorju in pošlje nosilcem urejanja prostora, ki so dali mnenje k načrtu.
V. PRIDOBIVANJE NEPREMIČNIN IN PRAVIC NA NJIH
47. člen
(ponudba za odkup)
(1) Za namene sklenitve pogodbe za odkup nepremičnine v območju iz 6. člena tega zakona oziroma pridobitev pravic na njej pripravi investitor ponudbo. Ponudbo pripravi na podlagi ocenjene vrednosti nepremičnine ter ocenjenih nadomestil za škodo in drugih stroškov v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ocenjevanje vrednosti. Investitor pripravi ponudbo za vsakega lastnika oziroma za vse solastnike ali skupne lastnike iste nepremičnine.
(2) Ponudba za odkup se vroča osebno v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer se uporabljajo tudi določbe o odklonitvi sprejema.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za vročanje ponudbe za odkup nepremičnine oziroma pridobitev pravic na njej v območju državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
(4) Če investitor v 30 dneh po vročitvi ponudbe za odkup nepremičnine oziroma pridobitev pravic na njej pogodbe ne uspe skleniti, vloži država na predlog investitorja nemudoma predlog za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice.
48. člen
(pridobivanje podatkov)
(1) Za namen sklenitve pogodbe za odkup nepremičnine v območju iz 6. člena tega zakona oziroma pridobitve pravic na njej ima investitor od upravljavcev zbirk podatkov pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc.
(2) Investitor mora organu, ki vodi uradno evidenco, izkazati pravni interes za pridobitev podatkov. Pravni interes izkaže investitor s sklepom o pripravi načrta.
(3) Kadar se za ocenjevanje vrednosti po tem zakonu potrebuje podatke o nepremičnini ali druge podatke, ki se ne vodijo v javnih evidencah, ima cenilec iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, lahko pa tudi investitor, pravico pridobiti te podatke neposredno od lastnika nepremičnine oziroma nosilca pravic na njej.
(4) Investitor mora s pridobljenimi podatki ravnati skrbno in jih ne sme neupravičeno posredovati tretjim osebam.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za pridobivanje podatkov za namen sklenitve pogodbe za odkup nepremičnine oziroma pridobitve pravic na njej v območju državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
49. člen
(skrbnik za posebne primere)
(1) Če investitor v skladu s prejšnjim členom ne uspe pridobiti podatkov iz uradnih evidenc, ker ti podatki ne obstajajo ali ker organi, ki vodijo uradne evidence, s podatki ne razpolagajo, in lastnik ni znan, posreduje investitor centru za socialno delo predlog za postavitev skrbnika za poseben primer.
(2) Center za socialno delo v roku 60 dni imenuje skrbnika za poseben primer, ki z investitorjem sklene ustrezno pogodbo.
(3) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za postavitev skrbnika za posebne primere in njegovo delovanje v postopkih za odkup nepremičnine oziroma pridobitve pravic na njej v območju državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
50. člen
(predkupna pravica na nepremičnini v stečajni masi)
(1) Na nepremičnini, ki je potrebna za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z načrtom, in ki zaradi začetih stečajnih postopkov postane del stečajne mase, pridobi investitor z dnem uvedbe stečaja predkupno pravico.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za nepremičnino v stečajni masi, ki je potrebna za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z državnimi prostorskimi načrti, sprejetimi na podlagi ZPNačrt, državnimi lokacijskimi načrti, sprejetimi na podlagi ZUreP-1 in prostorskimi izvedbenimi načrti, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
51. člen
(nadomestna kmetijska in gozdna zemljišča)
(1) Če je za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z načrtom, treba zagotoviti nadomestna kmetijska ali gozdna zemljišča, le-ta zagotovi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma opravi vse naloge, povezane z iskanjem in pridobivanjem le-teh, v skladu s predpisi, ki urejajo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za zagotavljanje nadomestnih kmetijskih ali gozdnih zemljišč, potrebnih za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z državnimi prostorskimi načrti, sprejetimi na podlagi ZPNačrt, državnimi lokacijskimi načrti, sprejetimi na podlagi ZUreP-1 in prostorskimi izvedbenimi načrti, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
52. člen
(posebne določbe glede razlastitve in omejitev lastninske pravice)
(1) Poleg razlastitvenih namenov, določenih s prvim in drugim odstavkom 93. člena ZUreP-1, se lahko razlasti tudi nepremičnino oziroma omeji lastninsko pravico na njej, če je potrebna za izvedbo omilitvenih ali izravnalnih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave, pod pogojem, da so bili ti ukrepi določeni zaradi izvedbe prostorskih ureditev, za katere je v skladu z navedenimi določbami ZUreP-1 opredeljen razlastitveni namen.
(2) Šteje se, da je javna korist za nepremičnino, za katero je skladno s prvim in drugim odstavkom 93. člena ZUreP-1 določen razlastitveni namen, ter nepremičnino iz prejšnjega odstavka, izkazana, če je predvidena v načrtu.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 se postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice na nepremičnini iz prejšnjega odstavka ne uvede z odločbo, temveč po prejemu popolne zahteve za razlastitev ali omejitev lastninske pravice pristojni organ izda sklep o začetku razlastitvenega postopka ali postopka omejitve lastninske pravice. Zoper ta sklep ni pritožbe. Pristojni organ pošlje sklep o začetku razlastitvenega postopka zemljiškoknjižnemu sodišču, ki v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo, odloči o zaznambi razlastitvenega postopka.
(4) Poleg pogojev iz prvega odstavka 104. člena ZUreP-1 se lahko nujnost postopka za razlastitev in omejitev lastninske pravice izkaže tudi tako, da razlastitveni upravičenec pri sodišču položi znesek v višini odškodnine iz prvega odstavka 53. člena tega zakona za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine, s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
(5) Upravičene stroške razlastitvenega postopka, ki nastanejo razlastitvenemu zavezancu v postopku, ki se konča z razlastitvijo, nosi razlastitveni zavezanec.
53. člen
(odškodnina zaradi razlastitve ali omejitve lastninske pravice)
(1) Če se skladno z določbami ZUreP-1 nepremičnina ne razlasti proti nadomestilu v naravi, temveč proti odškodnini, se ta določi na način, kot je s tem zakonom določen za ocenjevanje nepremičnin po tem zakonu. Na isti način se določi tudi odškodnina zaradi omejitve lastninske pravice.
(2) Če razlastitveni zavezanec oziroma lastnik noče sprejeti odškodnine, lahko razlastitveni upravičenec izpolni svojo obveznost s položitvijo odškodnine pri sodišču.
54. člen
(pravica graditi)
(1) Kot dokazilo o pravici graditi objekte in izvajati druge posege v prostor, ki tvorijo prostorske ureditve iz 2. člena tega zakona, se poleg dokazil iz 56. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odločba US, 120/06 - odločba US, 126/07, 57/09 - sklep US in 108/09) štejejo tudi naslednje listine:
- potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 - odločba US, 13/93 - odločba US, 31/93, 24/95 - odločba US, 29/95 - ZPDF, 74/95 - ZZDZVP, 20/97 - odločba US, 23/97 - odločba US, 41/97 - odločba US, 49/97, 87/97, 65/98, 11/99 - odločba US (16/99 - popr.), 31/99 - odločba US, 60/99 - odločba US, 1/00 - odločba US, 66/00 - obvezna razlaga, 66/00, 54/02 - odločba US, 54/04 - ZDoh-1, 18/05 - odločba US, 6/08 - sklep US in 113/08 - odločba US);
- potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Uradni list RS, št. 17/91 - ZUDE, 13/94 - ZN, 40/94 - odločba US, 82/94 - ZN-B, 117/00 - odločba US, 67/01, 83/01 - OZ in 73/04 - ZN-C) oziroma po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 54/99 - odločba US);
- historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila nepremičnina vknjižena na agrarne skupnosti oziroma potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 97/98 - odločba US, 56/99, 72/00 in 51/04 - odločba US) ali zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina v lasti agrarne skupnosti ali vaške skupnosti;
- potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 62/07 - uradno prečiščeno besedilo in 87/09);
- zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro, grajeno javno dobro, družbena lastnina v splošni rabi ali splošno ljudsko premoženje, ne glede na upravljavca;
- potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razglasitev lastnika nepremičnine za mrtvega oziroma, da je sprožen postopek za dokazovanje smrti na podlagi predpisov, ki urejajo nepravdni postopek;
- notarsko overjena pogodba o pridobljeni obligacijski pravici za gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini v širini delovnega pasu;
- odločba ali sklep pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve oziroma potrdilo, da je začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist.
(2) Po končanju vsakega izmed postopkov, ki so navedeni v alinejah iz prejšnjega odstavka, izvede investitor z lastnikom nepremičnine postopek za pridobitev lastninske pravice oziroma služnosti v javno korist v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo razlastitev.
VI. OCENJEVANJE VREDNOSTI
55. člen
(ocenjevanje vrednosti)
(1) Ocenjevanje vrednosti po tem zakonu je:
- ocenjevanje vrednosti nepremičnin, potrebnih za izvedbo načrta ter
- ocenjevanje s pridobivanjem teh nepremičnin in pravic na njih povezanih nadomestil za škodo in drugih stroškov.
(2) Ocenjevanje vrednosti izvede po naročilu investitorja cenilec iz drugega odstavka 58. člena tega zakona.
(3) Cenilec pri ocenjevanju vrednosti upošteva:
- podatke o nepremičninah in o njihovi posplošeni tržni vrednosti, ki se v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin in predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin vodijo v javnih evidencah, in druge podatke, ki jih pridobi od lastnikov nepremičnin oziroma nosilcev pravic na njih,
- metodologije ocenjevanja vrednosti in
- mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.
(4) Pri ocenjevanju vrednosti se upoštevajo podatki o nepremičninah, kot se vodijo v javnih evidencah v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(5) Če lastnik nepremičnin oziroma nosilec pravic na njih na poziv cenilca ne predloži zahtevanih podatkov, se pri ocenjevanju vrednosti uporabijo razpoložljivi podatki iz javnih evidenc.
(6) Ocenjevanje vrednosti po tem zakonu se uporablja tudi za pridobivanje nepremičnin ter pravic na njih, potrebnih za izvedbo državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
(7) Metodologije iz druge alineje tretjega odstavka tega člena predpiše vlada z uredbo.
56. člen
(ocenjevanje nadomestil za škodo)
(1) Nadomestila za škodo so:
- nadomestilo za škodo za spremljajoče objekte na nepremičnini,
- nadomestilo za škodo zaradi uničenja ali zmanjšanja obstoječega pridelka na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih ob sami gradnji,
- nadomestilo za škodo zaradi uničenja ali zmanjšanja obstoječega pridelka na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih,
- nadomestilo za škodo zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini ter
- nadomestila za drugo škodo, ki je povezana s poslovanjem poslovnega subjekta.
(2) Ocena nadomestila za škodo se izdela po splošno sprejetih načelih ocenjevanja.
(3) Upravičenci do nadomestila za škodo so lastniki nepremičnin oziroma nosilci pravic na nepremičninah.
(4) Ocenjevanje nadomestil za škodo se izvede v skladu z metodologijo iz druge alineje tretjega odstavka 55. člena tega zakona.
57. člen
(ocenjevanje drugih stroškov)
(1) Drugi stroški so stroški, ki so nastali oziroma bodo nastali lastniku nepremičnine zaradi selitve.
(2) Ocenjevanje drugih stroškov se izvede v skladu z metodologijo iz druge alineje tretjega odstavka 55. člena tega zakona.
58. člen
(izvajalci in naloge ocenjevanja)
(1) Izvajalci ocenjevanja vrednosti po tem zakonu so cenilci.
(2) Cenilci po tem zakonu so pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, pooblaščeni ocenjevalci vrednost podjetij, pooblaščeni ocenjevalci vrednosti strojev in opreme, imenovani po predpisih, ki urejajo revidiranje in ocenjevanje vrednosti, ter sodni cenilci nepremičnin, sodni cenilci kmetijske stroke in sodni cenilci gozdarske stroke, imenovani po predpisih, ki urejajo delovanje sodišč.
(3) Cenilci nepremičnin izvajajo predvsem naslednje naloge:
- v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za evidentiranje nepremičnin, sodelujejo pri razvoju in vzdrževanju metodologij po tem zakonu,
- ocenjujejo vrednosti po tem zakonu in
- izvajajo druge naloge, povezane z ocenjevanjem vrednosti po tem zakonu.
59. člen
(naloge ministrstva, pristojnega za evidentiranje nepremičnin)
Ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, izvaja predvsem naslednje naloge:
- pripravlja, vodi in vzdržuje metodologije ocenjevanja vrednosti po tem zakonu,
- zagotavlja podatke o nepremičninah, posplošenih tržnih vrednostih nepremičnin in podatke o modelih množičnega vrednotenja nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnine in množično vrednotenje nepremičnin in
- opravlja druge naloge po tem zakonu.
VII. AGRARNE OPERACIJE NA OBMOČJU NAČRTA
60. člen
(agrarne operacije)
(1) Investitor ali upravljavec objektov in omrežij, načrtovanih z načrtom po tem zakonu, je stranka v postopku agrarnih operacij, če se kateri izmed teh postopkov začne izvajati na območju načrta ali so na tem območju že izvedene prostorske ureditve iz 2. člena tega zakona.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za agrarne operacije v območju načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1 in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1. Veljavnost in postopki priprave državnih prostorskih aktov
61. člen
(veljavnost ter spremembe in dopolnitve državnih prostorskih aktov)
(1) Po uveljavitvi tega zakona ostanejo v veljavi:
- lokacijski načrti, sprejeti na podlagi ZUN,
- državni lokacijski načrti, sprejeti na podlagi ZUreP-1,
- državni prostorski načrti, sprejeti na podlagi ZPNačrt,
- lokacijski načrti, sprejeti na podlagi Zakona o graditvi objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 44/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZDVGOMP),
- lokacijski načrti, sprejeti na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 3/06 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZUOPZP) in
- ureditveni načrt obnove, sprejeti na podlagi Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 - uradno prečiščeno besedilo).
(2) Državni prostorski akti iz prejšnjega odstavka se spreminjajo in dopolnjujejo po postopku, določenem za pripravo načrta po tem zakonu.
62. člen
(nadaljevanje postopkov priprave državnih prostorskih načrtov, začetih na podlagi ZPNačrt)
(1) Postopki priprave državnih prostorskih načrtov, začeti po ZPNačrt, se nadaljujejo po določbah tega zakona.
(2) Če je ob uveljavitvi tega zakona v postopku priprave državnega prostorskega načrta po ZPNačrt sprejet sklep o začetku priprave po ZPNačrt, s pridobivanjem smernic po ZPNačrt pa se še ni začelo, se pobuda, ki je bila dana za pripravo državnega prostorskega načrta po ZPNačrt, dopolni v vsebini in obliki iz 17. člena tega zakona, postopek priprave načrta pa se nadaljuje po določbah od 18. člena tega zakona dalje, pri čemer se na prostorski konferenci presodi, ali je treba pripraviti nov sklep.
(3) Če je ob uveljavitvi tega zakona postopek priprave državnega prostorskega načrta, začetega po ZPNačrt, v fazi pridobivanja smernic po ZPNačrt oziroma so le-te že pridobljene, se postopek priprave načrta nadaljuje po določbah od 20. člena tega zakona dalje, pri čemer se na prostorski konferenci presodi, ali je treba pripraviti nov sklep.
(4) Če je ob uveljavitvi tega zakona postopek priprave državnega prostorskega načrta, začetega po ZPNačrt, v fazi priprave variantnih rešitev po ZPNačrt, se postopek priprave načrta nadaljuje po določbah od 24. člena tega zakona dalje.
(5) Če je ob uveljavitvi tega zakona v postopku priprave državnega prostorskega načrta, začetega po ZPNačrt, faza predloga izbora variantnih rešitev v dopolnjenem osnutku državnega prostorskega načrta po ZPNačrt že opravljena, se postopek priprave načrta nadaljuje po določbah od 3. točke 39. člena tega zakona dalje, pri čemer se osnutek načrta izdela na podlagi predloga izbora variantnih rešitev po ZPNačrt.
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se postopek priprave državnega prostorskega načrta, začetega na podlagi ZPNačrt, za katerega je bila ob uveljavitvi tega zakona faza predloga izbora variantnih rešitev v dopolnjenem osnutku državnega prostorskega načrta po ZPNačrt že opravljena, lahko nadaljuje po določbah od 25. člena tega zakona dalje, če tako predlaga pobudnik.
(7) Če je ob uveljavitvi tega zakona postopek priprave državnega prostorskega načrta, začetega po ZPNačrt, v fazi javne razgrnitve njegovega dopolnjenega osnutka po ZPNačrt, ali je javna razgrnitev že zaključena, se postopek priprave načrta nadaljuje po določbah od 4. točke 39. člena tega zakona dalje, pri čemer se na predlog načrta, izdelanega na podlagi stališč do pripomb in predlogov javnosti ter občin, pridobljenih v okviru sodelovanja javnosti in občin po ZPNačrt hkrati z mnenji iz 27. člena tega zakona pridobijo tudi mnenja občin.
(8) Če je ob uveljavitvi tega zakona postopek priprave državnega prostorskega načrta, začetega po ZPNačrt, v fazi pridobivanja mnenj po ZPNačrt oziroma je bil predlog državnega prostorskega načrta po ZPNačrt že poslan v sprejem vladi, se postopek priprave načrta nadaljuje po določbah od 5. točke 39. člena dalje, pri čemer se grafični del iz drugega odstavka 11. člena tega zakona ne objavi.
63. člen
(nadaljevanje postopkov priprave lokacijskih načrtov, začetih na podlagi ZUOPZP)
Postopka priprave lokacijskih načrtov, začeta po ZUOPZP na podlagi Odloka o programu priprave lokacijskega načrta za vplivno območje plazu Macesnik v Občini Solčava (Uradni list RS, št. 92/03 in 85/07) in Odloka o programu priprave lokacijskega načrta za vplivno območje plazu Slano Blato v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 23/04), se nadaljujeta po določbah 31. člena tega zakona, pri čemer:
- imata navedena odloka o programu priprave poleg učinkov po ZUOPZP tudi učinke potrditve variante ali rešitve iz 30. člena tega zakona;
- koordinator pred podrobnejšim načrtovanjem rešitev oceni, če je treba pridobiti smernice, usmeritve in podatke nosilcev urejanja prostora iz prvega do petega odstavka 19. člena tega zakona oziroma pogoje za podrobnejše načrtovanje iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona;
- se roki za pridobitev smernic, usmeritev in podatkov nosilcev urejanja prostora oziroma pogojev za podrobnejše načrtovanje iz prejšnje alinee ter roki iz prvega odstavka 36. člena tega zakona skrajšajo na 15 dni, roki iz petega odstavka 36. člena tega zakona pa na 21 dni;
- se roka za seznanitev javnosti in občin z osnutkom načrta skrajšata na 15 dni, če se skupaj s postopkom priprave načrta ne izvede postopka presoje vplivov na okolje.
2. Uporaba določb tega zakona za razlastitvene postopke
64. člen
(razlastitveni postopki)
Določbe tretjega odstavka 52. člena tega zakona se uporabljajo tudi za razlastitev ali omejitev lastninske pravice na nepremičninah iz območij državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1 ter državnih prostorski načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, če za te nepremičnine razlastitveni upravičenec z dnem uveljavitve tega zakona še ni vložil predloga za razlastitev v skladu z 97. členom ZUreP-1 oziroma če upravičenec še ni vložil zahteve za obremenitev nepremičnine s služnostjo ali začasno pravico uporabe v javno korist v skladu s četrtim odstavkom 110. člena ZUreP-1.
3. Državni nosilci urejanja prostora
65. člen
(posredovanje podatkov o državnih nosilcih urejanja prostora)
Ministrstva iz tretjega in četrtega odstavka 13. člena tega zakona posredujejo ministrstvu, pristojnemu za prostor, podatke o nosilcih urejanja prostora iz petega odstavka 13. člena tega zakona v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona.
4. Prostorska konferenca
66. člen
(prostorska konferenca)
(1) Prostorska konferenca se konstituira na prvi seji, ki se skliče po uveljavitvi tega zakona.
(2) Ministrstvo, pristojno za prostor, pripravi poslovnik iz petega odstavka 16. člena tega zakona v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona.
5. Začetek uporabe ocenjevanja nepremičnin in dokončanje postopkov
67. člen
(dokončanje postopkov ocenjevanja nepremičnin)
Če investitor vroči ponudbo iz 47. člena tega zakona pred dnem začetka uporabe določb iz drugega odstavka 72. člena tega zakona, se ocenjevanje oziroma določanje vrednosti nepremičnin v postopkih pogodbenega oziroma prisilnega pridobivanja nepremičnin in pravic na njih izvede po dotlej veljavnih predpisih.
6. Prenehanje veljavnosti predpisov
68. člen
(prenehanje veljavnosti določb ZPNačrt)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe prvega in četrtega odstavka 12. člena, prvega odstavka 15. člena, tretjega odstavka 21. člena, četrtega odstavka 26. člena, 27. do vključno 37. člena, 63. člena, drugega in tretjega odstavka 93. člena, 94. člena ter drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPNačrt.
69. člen
(prenehanje veljavnosti in prenehanje uporabe določb drugih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednje določbe naslednjih predpisov:
- drugega odstavka 6. člena, 7. do 11. člena, prvega odstavka 12. člena in 13. do 27. člena ZDVGOMP,
- osmega odstavka 1. člena, prvega do tretjega odstavka 23. člena, prvega do tretjega odstavka 24. člena, tretjega do petega odstavka 26. člena, 28. člena in 29. člena, prvega in tretjega odstavka 30. člena, 31. člena, 32. člena, 36. člena, 42. člena in 43. člena ZUOPZP,
- 8. in 13. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95) in
- 4. in 6. člen, druga, tretja, četrta, peta, šesta, sedma in deveta alineja prvega odstavka in drugi odstavek 13. člena ter 13.a člen Zakona o ureditvi določenih vprašanj, v zvezi z graditvijo železniške proge na smeri Puconci-Hodoš-državna meja, in dograditvijo drugega tira železniške proge Koper-Divača (Uradni list RS, št. 38/96 in 48/98).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati določbe drugega odstavka 97. člena ZUreP-1 za vročanje ponudbe za odkup in postavitev skrbnika za poseben primer za pridobivanje nepremičnin in pravic na njih v območju načrta ter območju državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
(3) Z dnem začetka uporabe določb iz drugega odstavka 72. člena tega zakona se prenehajo uporabljati določbe 18. člena ZDVGOMP ter določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 105. člena ter prvega stavka osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 za določanje odškodnin pri razlastitvah nepremičnin in omejitvah lastninske pravice v območju načrta ter območju državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se še naprej uporabljajo določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 105. člena ter prvega stavka osmega odstavka 110. člena ZUreP-1, ki so potrebne za dokončanje postopkov po 67. členu tega zakona.
(5) Ne glede na določbe prve alinee prvega odstavka tega člena se še naprej uporabljajo določbe 18. člena ZDVGOMP, ki so potrebne za dokončanje postopkov po 67. členu tega zakona.
70. člen
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe podzakonskih predpisov izdanih na podlagi ZPNačrt)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 95/07, 102/08 in 26/10), uporablja pa se do izdaje predpisa iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona, če ni v nasprotju s tem zakonom.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta ter o načinu priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave (Uradni list RS, št. 99/07), uporablja pa se do izdaje predpisa iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, če ni v nasprotju s tem zakonom.
7. Izdaja podzakonskih predpisov
71. člen
(izdaja podzakonskih predpisov)
(1) Vlada izda predpis iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, predpis iz sedmega odstavka 55. člena tega zakona pa v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister izda predpis iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
8. Končna določba
72. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 53., 55., 56., 57., 58. in 59. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2012.
Št. 800-01/10-15/72
Ljubljana, dne 28. septembra 2010
EPA 1149-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik
