Na podlagi pete alineje 4. točke 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

V Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07 in 22/10, v nadaljevanju sklep) se za 1. členom doda nov 1.a člen, ki se glasi:

S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15).".

Točka d) prvega odstavka 10. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(d) izpostavljenosti do enot centralne ravni, regionalne ali lokalne ravni ter do oseb javnega sektorja držav članic pod pogojem, da:

– ni razlik v tveganju med izpostavljenostmi do enot centralne ravni držav članic in izpostavljenostmi do enot regionalne ali lokalne ravni ter oseb javnega sektorja držav članic zaradi obstoja posebnih javnih mehanizmov in
– se izpostavljenostim do enot centralne ravni držav članic v standardiziranem pristopu dodeli utež tveganja 0%;".

V četrtem odstavku 14. člena se besedilo "ostalih vrst" črta.
V sedmem odstavku se beseda "neplačane" nadomesti z besedo "neporavnane".

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti do odprtih kolektivnih naložbenih podjemov (v nadaljevanju: investicijskih skladov) se izračunajo v skladu z metodami iz četrtega do enajstega odstavka tega člena.

(2) Zneski pričakovanih izgub za izpostavljenosti do investicijskih skladov se izračunajo v skladu z metodami iz 57., 63., 88., 106., 129. in 143. do 145. člena tega sklepa.
(3) Za namen tega sklepa izpostavljenost do investicijskega sklada zajema osnovne izpostavljenosti investicijskega sklada.
(4) Banka mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za izpostavljenosti do investicijskih skladov v skladu z minimalnimi zahtevami tega sklepa in ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
(a) investicijski sklad izpolnjuje merila iz prvega odstavka 33. člena sklepa o standardiziranem pristopu in
(b) banka pozna vse ali dele izpostavljenosti investicijskega sklada.
Za del izpostavljenosti investicijskega sklada, ki ga banka ne pozna ali ga ne more poznati, kar velja še zlasti za primere, kjer bi bilo za namen izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovane izgube v skladu z minimalnimi zahtevami tega sklepa za banko pretirano obremenjujoče poznati vse izpostavljenosti investicijskega sklada, banka izračuna povprečne tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu z devetim odstavkom tega člena.
(5) Če banka izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b) četrtega odstavka tega člena glede izpostavljenosti do investicijskega sklada, vendar ne izpolnjuje minimalnih zahtev tega sklepa glede izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za vse ali za dele izpostavljenosti investicijskega sklada, mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu z naslednjimi pristopi:
(a) za izpostavljenosti investicijskega sklada, ki spadajo v kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov iz točke (e) prvega odstavka 17. člena tega sklepa, pristop enostavnih uteži tveganja iz 133. člena tega sklepa;
(b) za vse druge izpostavljenosti investicijskega sklada, standardizirani pristop, ob upoštevanju naslednjega:
– za neocenjene izpostavljenosti s pripadajočo utežjo tveganja ali izpostavljenosti s stopnjo kreditne kvalitete, ki jim je dodeljena najvišja utež tveganja za posamezno kategorijo izpostavljenosti, se utež tveganja pomnoži s faktorjem 2, pri čemer tako pomnožena utež tveganja ne sme biti višja od 1250%;
– za vse ostale izpostavljenosti se utež tveganja pomnoži s faktorjem 1,1, pri čemer tako pomnožena utež tveganja ne sme biti nižja od 5%.
Če banka za namene iz točke (a) tega odstavka ne more razlikovati med izpostavljenostmi iz naslova naložb v kapital nejavnih družb, lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in drugih lastniških instrumentov, mora obravnavati zadevne izpostavljenosti kot izpostavljenosti iz naslova drugih lastniških instrumentov. Ne glede na 157. člen tega sklepa, se lahko za izpostavljenosti iz točke a) tega odstavka, skupaj z neposrednimi izpostavljenostmi iz naslova lastniških instrumentov, ob upoštevanju nepomembnosti iz prvega odstavka 11. člena tega sklepa, uporablja standardizirani pristop.
(6) Če banka ne izpolnjuje pogojev iz točk (a) ali (b) četrtega odstavka tega člena glede izpostavljenosti do investicijskega sklada, mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja iz 133. člena tega sklepa ter ob upoštevanju sedmega in osmega odstavka tega člena.
(7) Če banka, glede na šesti odstavek tega člena, ne more razlikovati med izpostavljenostmi iz naslova naložb v kapital nejavnih družb, lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in drugih lastniških instrumentov, mora izpostavljenosti investicijskega sklada obravnavati kot izpostavljenosti iz naslova drugih lastniških instrumentov.
(8) Glede na šesti odstavek tega člena mora banka izpostavljenosti investicijskega sklada, ki niso izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, razporediti v podkategorije (naložbe v kapital nejavnih družb, lastniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi in drugi lastniški instrumenti) iz prvega odstavka 133. člena tega sklepa, vse druge izpostavljenosti pa dodeliti podkategoriji drugih lastniških instrumentov.
(9) Namesto pristopa iz šestega do osmega odstavka tega člena lahko banka izračuna povprečne tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu s pristopoma iz točk (a) in (b) petega odstavka tega člena. Ob upoštevanju pristopov iz prejšnjega stavka lahko izračun in poročilo povprečnih tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za banko opravi zunanji izvajalec, pri čemer mora banka zagotoviti pravilnost njegovega izračuna in poročila.".

V prvem odstavku 23. člena se beseda "strank" nadomesti z besedo "oseb", beseda "sistemi" pa z besedo "procesi".

Prvi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Zahteve iz tega člena se nanašajo na izpostavljenosti v kategorijah izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank, do institucij, do podjetij, kjer se uporabljajo lastne ocene LGD (in CF) ter iz naslova bančništva na drobno. Zahteve iz tega člena, 36. in 99. člena tega sklepa se ne uporabljajo za osebna jamstva, ki jih zagotavljajo enote centralne ravni držav, centralne banke, institucije ter podjetja, ki izpolnjujejo zahteve iz točke (g) 29. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih, če banka izpostavljenosti do teh oseb trajno izvzame iz pristopa IRB. V tem primeru se uporabljajo pravila iz sklepa o kreditnih zavarovanjih.".

Drugi odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), mora poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena zbirati in hraniti podatke o primerjavah dejanskih LGD in CF z vrednostmi, navedenimi v prvem in tretjem odstavku 54. člena, 77. člena, prvem odstavku 85. člena oziroma v osmem odstavku 14. člena tega sklepa.".

Drugi odstavek 46. člena se črta.

(1) V šestem odstavku 52. člena se pred zadnjim stavkom doda naslednje besedilo: "Konsolidirani čisti prihodki od prodaje, ki so manjši od 5 milijonov evrov, se obravnavajo kot konsolidirani čisti prihodki od prodaje v višini 5 milijonov evrov.".
(2) V osmem odstavku se besedilo "Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o listinjenju)." nadomesti z besedilom "Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o listinjenju).".

V točki (c) drugega odstavka 55. člena se pred zadnjim stavkom doda naslednje besedilo: "Za izpostavljenosti, ki izhajajo iz poslov začasne prodaje/začasnega odkupa ali poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, ki so predmet okvirne pogodbe o pobotu, je M tehtano povprečje preostale zapadlosti poslov, kjer je M vsaj 5 dni.".
V tretjem odstavku se v uvodnem stavku za črko "(b)" doda vejica in črka "(c)".

Četrti in peti odstavek 102. člena se spremenita tako, da se glasita:

"(4) Za izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, zavarovane z nepremičninami, se namesto vrednosti korelacije, izračunane s korelacijsko formulo iz prvega odstavka tega člena, uporabi korelacija (R) z vrednostjo 0,15.

(5) Za kvalificirane obnavljajoče se izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, kot so opredeljene v 90. členu tega sklepa, se namesto vrednosti korelacije, izračunane s korelacijsko formulo iz prvega odstavka tega člena, uporabi korelacija (R) z vrednostjo 0,04.".

V prvem odstavku 138. člena se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: "Tveganjem prilagojen znesek izpostavljenosti na ravni portfelja lastniških instrumentov ni manjši od skupnega seštevka vsot minimalnega tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti, izračunanega na podlagi pristopa PD/LGD, in ustrezne EL, pomnožene z 12,5 in izračunane na osnovi minimalne vrednosti PD, določene v 135. členu tega sklepa in pripadajoče vrednosti LGD, določene v 136. členu tega sklepa.".

Drugi odstavek 151. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Kadar je izpostavljenost preostala vrednost iz naslova zakupa, se tveganjem prilagojen znesek izpostavljenosti izračuna na naslednji način:

kjer je
t = max {1, najbližje število celih let preostanka pogodbe o zakupu}".

Za 158. členom se doda nov 158.a člen, ki se glasi:

Za namen iz točke (b) prvega odstavka 28. člena tega sklepa se do 31. decembra 2011 za izpostavljenosti do podjetij iz drugih držav članic uporablja tisto število dni zamude, ki ni višje od števila, ki ga določi pristojni nadzorni organ iz te države članice.".

Ta sklep začne veljati 31. decembra 2010.