Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2010 z dne 29. 10. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2010 z dne 29. 10. 2010

Kazalo

4572. Sklep o spremembah Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic, stran 13000.

Na podlagi 11. točke 129. člena in 194. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10; v nadaljevanju: ZBan-1) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o spremembah Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic
1. člen
V Sklepu o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 104/07; v nadaljevanju: sklep) se točka (a) v prvem odstavku 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»(a) Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o kapitalu),«
Točka (d) se spremeni tako, da se glasi:
»(d) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o listinjenju),«.
2. člen
4. člen se spremeni tako, da se glasi:
»4. člen
2.1.1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitala in kapitalske zahteve (v nadaljevanju: CA)
(1) Obrazec CA vsebuje podrobne informacije o sestavinah in izračunu kapitala banke. Kapital banke se izračuna kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, pri čemer se v skladu s sklepom o kapitalu upoštevajo odbitne postavke ter razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala ter učinki, ki izhajajo iz uporabe Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP). V obrazcu so povzete tudi informacije o kapitalskih zahtevah, interni oceni kapitala in kapitalskih potreb ter nekatere dodatne informacije.
(2) Obrazec CA se uporablja za poročanje na posamični in konsolidirani podlagi. Polja oziroma vrstice, ki se zaradi uporabe računovodskih standardov oziroma nivoja konsolidacije ne uporabijo, ostanejo prazna. Prazna ostanejo tudi polja oziroma vrstice označena s sivo barvo.
(3) Postavke 1.1 – 1.1.5.4.2c zajemajo sestavine temeljnega kapitala banke, pri čemer se nekatere vrstice uporabljajo izključno za namen poročanja na konsolidirani podlagi, nekatere vrstice pa za namen nevtralizacije nekaterih učinkov vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz MSRP.
(4) Postavke 1.2 – 1.2.3.1 zajemajo sestavine dodatnega kapitala I banke, pri čemer nekatere vrstice izpolnjujejo le banke, ki izračunavajo kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: po pristopu IRB), nekatere vrstice pa se izpolnjujejo z namenom vključevanja nekaterih učinkov vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz MSRP.
(5) Postavke 1.3 – 1.3.11a zajemajo odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I.
(6) Postavka 1.4 predstavlja vsoto temeljnega kapitala banke (za namen kapitalske ustreznosti) ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 30. člena sklepa o kapitalu.
(7) Postavka 1.5 predstavlja vsoto dodatnega kapitala I banke (za namen kapitalske ustreznosti) ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 30. člena sklepa o kapitalu.
(8) Postavke 1.6 – 1.6.7 zajemajo sestavine dodatnega kapitala II.
(9) Postavke 1.8.2 – 1.8.3 zajemajo dodatne informacije.
(10) Obrazec CA v delu izračuna kapitala vsebuje 94 vrstic, katerih vsebina je naslednja:
(1) Vrstica 1 – SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti)
Vrstica »Skupaj kapital (za namen kapitalske ustreznosti)« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1, 1.2, 1.3 in 1.6 oziroma vsoto postavk v vrsticah 1.4, 1.5 in 1.6, v kateri je izkazan znesek kapitala kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, ob upoštevanju vseh omejitev in odbitnih postavk.
(2) Vrstica 1.1 – TEMELJNI KAPITAL
Vrstica »Temeljni kapital« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.1, 1.1.2, 1.1.4 in 1.1.5, v kateri je izkazan znesek temeljnega kapitala, kot je opredeljen v prvem odstavku 8. člena sklepa o kapitalu.
(3) Vrstica 1.1.1 – Vmesna vsota I
Vrstica »Vmesna vsota I« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.1.1, 1.1.1.2 in 1.1.1.3.
(4) Vrstica 1.1.1.1 – Vplačani osnovni kapital
Vrstica »Vplačani osnovni kapital« se delno nanaša na točko (a) prvega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek vplačanih navadnih delnic po nominalni vrednosti.
(5) Vrstica 1.1.1.2 – (-) Lastne delnice
Vrstica »(-) Lastne delnice« se nanaša na točko (a) 20. člena sklepa o kapitalu. Z negativnim predznakom se vnese vsota zneska navadnih lastnih delnic in z navadnimi lastnimi delnicami izenačenih delnic po 251. in 252. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo).
(6) Vrstica 1.1.1.3 – Kapitalske rezerve
Vrstica »Kapitalske rezerve« se nanaša na točko (b) prvega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek kapitalskih rezerv, povezanih z navadnimi delnicami.
(7) Vrstica 1.1.2 – Vmesna vsota II
Vrstica »Vmesna vsota II« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.1, 1.1.2.2, 1.1.2.3, 1.1.2.4a, 1.1.2.4b, 1.1.2.5 in 1.1.2.6.
(8) Vrstica 1.1.2.1 – Rezerve in zadržani dobiček ali izguba
Vrstica »Rezerve in zadržani dobiček ali izguba« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.1.01 in 1.1.2.1.02.
(9) Vrstica 1.1.2.1.01 – Rezerve (vključno z učinki vrednotenja)
Vrstica »Rezerve (vključno z učinki vrednotenja)« se nanaša na točki (a) in (b) prvega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek rezerv iz dobička ter znesek zadržanega dobička ali zadržane izgube, ob izpolnjenih pogojih, ki so opredeljeni v sklepu o kapitalu, vključno z učinki vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v to vrstico vnesejo tudi zneski iz naslova prve konsolidacijske razlike, prevedbene razlike, ki so vsebovane v konsolidacijskih razlikah in druge razlike, ki izhajajo iz vključitve določenih pravic udeležbe v konsolidacijo, iz točk (b), (c) in (d) prvega odstavka in drugega odstavka 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru in so po Sklepu o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 119/07, 102/08 in 21/09) izkazane znotraj skupine presežkov iz prevrednotenja kot uskupinjevalni popravek kapitala.
(10) Vrstica 1.1.2.1.02 – Del rezerv, ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica »Del rezerv, ki je predmet bonitetnih filtrov« je del rezerv (postavka 1.1.2.1.01), ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.
(11) Vrstica 1.1.2.2 – Manjšinski deleži
Vrstica »Manjšinski deleži« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.2.01, 1.1.2.2.02 in 1.1.2.2.03.
(12) Vrstica 1.1.2.2***01 – od tega: hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah (50%)
Vrstica »od tega: hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (a) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (50% temeljnega kapitala).
(13) Vrstica 1.1.2.2***02 – od tega: hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo (35%)
Vrstica »od tega: hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (b) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (35% temeljnega kapitala).
(14) Vrstica 1.1.2.2***03 – od tega: hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo (15%)
Vrstica »od tega: hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (c) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (15% temeljnega kapitala).
(15) Vrstica 1.1.2.2***04 – od tega: hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo
Vrstica »od tega: hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki so brez spodbud za izplačilo in se vključujejo v prehodno obdobje po četrtem odstavku 34. člena sklepa o kapitalu.
(16) Vrstica 1.1.2.2***05 – od tega: hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za izplačilo
Vrstica »od tega: hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za izplačilo« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki vključujejo spodbude za izplačilo in se vključujejo v prehodno obdobje po četrtem odstavku 34. člena sklepa o kapitalu.
(17) Vrstica 1.1.2.2.01 – Manjšinski deleži (vključno z učinki vrednotenja)
Vrstica »Manjšinski deleži (vključno z učinki vrednotenja)« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese vsota manjšinskih deležev iz naslova vplačanega osnovnega kapitala v povezavi z 10. členom sklepa o kapitalu ter manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala v povezavi s 16. členom sklepa o kapitalu, vključno z učinki vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.
(18) Vrstica 1.1.2.2.02 – Del manjšinskih deležev, ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica »Del manjšinskih deležev, ki je predmet bonitetnih filtrov« je del manjšinskih deležev (postavka 1.1.2.2.01), ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.
(19) Vrstica 1.1.2.2.03 – (-) Popravek iz naslova manjšinskih deležev
Vrstica »(-) Popravek iz naslova manjšinskih deležev« je del manjšinskih deležev (postavka 1.1.2.2.01), ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev iz sklepa o kapitalu oziroma iz drugega odstavka 10. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru. Znesek popravka iz naslova manjšinskih deležev se vpiše z negativnim predznakom.
(20) Vrstica 1.1.2.3 – Revidirani dobiček med letom
Vrstica »Revidirani dobiček med letom« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.3.01 in 1.1.2.3.02.
(21) Vrstica 1.1.2.3.01 – Revidirani dobiček med letom
Vrstica »Revidirani dobiček med letom« se nanaša na točko (c) prvega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek dobička med letom oziroma čisti dobiček poslovnega leta, če so izpolnjeni pogoji iz sklepa o kapitalu.
(22) Vrstica 1.1.2.3.02 – Del revidiranega dobička med letom, ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica »Del revidiranega dobička med letom, ki je predmet bonitetnih filtrov« je del dobička med letom iz točke (c) prvega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).
(23) Vrstica 1.1.2.4a – (-) Izid med letom za izračun (nerevidirani)
Vrstica »(-) Izid med letom za izračun (nerevidirani)« predstavlja manjšega od zneskov [(1.1.2.4a.01 + 1.1.2.4a.02); 0].
(24) Vrstica 1.1.2.4a.01 – Izid med letom za izračun (nerevidirani)
Vrstica »Izid med letom za izračun (nerevidirani)« se nanaša na dobiček med letom, zmanjšan za morebitne vmesne (delne) dividende izplačane med letom, davke in druge obveznosti, ki bremenijo dobiček in ki ga banka izkazuje v obdobju poročanja, vendar ne šteje v izračun kapitala, ker niso izpolnjeni pogoji iz točke (c) prvega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu oziroma na nerevidirano izgubo med letom v skladu s točko (c) 20. člena sklepa o kapitalu.
(25) Vrstica 1.1.2.4a.02 – Del izida med letom za izračun (nerevidirani), ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica »Del izida med letom za izračun (nerevidirani), ki je predmet bonitetnih filtrov« je del nerevidiranega dobička ali izgube med letom, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).
(26) Vrstica 1.1.2.4b – Čista izguba poslovnega leta (revidirana)
Vrstica »Čista izguba poslovnega leta (revidirana)« predstavlja vsoto postavk 1.1.2.4b.01 in 1.1.2.4b.02.
(27) Vrstica 1.1.2.4b.01 – (-) Čista izguba poslovnega leta (revidirana)
Vrstica »(-) Čista izguba poslovnega leta (revidirana)« se nanaša na točko (c) 20. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek čiste izgube poslovnega leta.
(28) Vrstica 1.1.2.4b.02 – Del čiste izgube poslovnega leta (revidirana), ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica »Del čiste izgube poslovnega leta (revidirana), ki je predmet bonitetnih filtrov« je del čiste izgube poslovnega leta, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).
(29) Vrstica 1.1.2.5 – (-) Neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti
Vrstica »(-) Neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti« se nanaša na točko (c) tretjega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek neto dobičkov iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti.
(30) Vrstica 1.1.2.6 – Presežki iz prevrednotenja (PP) – bonitetni filtri
Vrstica »Presežki iz prevrednotenja (PP) – bonitetni filtri« predstavlja vsoto postavk iz vrstic 1.1.2.6.01, 1.1.2.6.02, 1.1.2.6.11, 1.1.2.6.12, 1.1.2.6.13 in 1.1.2.6.14.
(31) Vrstica 1.1.2.6.01 – PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži
Vrstica »PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži« se v povezavi s točko (a) tretjega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu nanaša na neto učinke iz naslova presežka iz prevrednotenja (v nadaljevanju: PP) v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (v nadaljevanju: RZP) – delnicami in deleži izkazanimi po pošteni vrednosti, v katero se vnese znesek neto PP v zvezi z delnicami in deleži RZP, izkazanimi po pošteni vrednosti in po posamični osnovi. Če banka izkazuje negativne neto PP v zvezi z delnicami in deleži RZP, se vnese znesek z negativnim predznakom.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.
(32) Vrstica 1.1.2.6.02 – Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži
Vrstica »Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži« se v povezavi s točko (a) tretjega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu nanaša na popravek neto učinkov vrednotenja, v katero se vnese z negativnim predznakom pozitivne učinke iz PP v zvezi z delnicami in deleži RZP izkazanimi po pošteni vrednosti in po posamični osnovi. Če banka izkazuje izključno negativne učinke iz tega naslova, se vnese vrednost 0.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.
(33) Vrstica 1.1.2.6.11 – Učinki vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami
Vrstica »Učinki vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami« se v povezavi s točko (b) tretjega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu nanaša na neto kumulativne učinke iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti. Vnese se znesek neto kumulativnih učinkov iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi, ki so sicer izkazani znotraj rezerv in zadržanega dobička ali izgube (vključno z dobičkom med letom) ali čiste izgube poslovnega leta oziroma izgube med letom. Če banka izkazuje negativne neto kumulativne učinke iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti, se vnese znesek z negativnim predznakom.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.
(34) Vrstica 1.1.2.6.12 – Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami
Vrstica »Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami« se v povezavi s točko (b) tretjega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu nanaša na kumulativne učinke iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi. Z negativnim predznakom se vnese znesek kumulativnih dobičkov iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi, ki so sicer izkazani znotraj rezerv in zadržanega dobička ali izgube (vključno z dobičkom med letom) ali čiste izgube poslovnega leta oziroma izgube med letom. Če banka izkazuje izključno kumulativne izgube iz tega naslova, se vnese vrednost 0.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.
(35) Vrstica 1.1.2.6.13 – PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Vrstica »PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi« se v povezavi s točko (b) 23. člena sklepa o kapitalu nanaša na neto kumulativne učinke iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Vnese se znesek neto učinkov iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, vrednotenimi po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.
(36) Vrstica 1.1.2.6.14 – Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Vrstica »Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi« se v povezavi s točko (b) 23. člena sklepa o kapitalu nanaša na kumulativne pozitivne učinke iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Z negativnim predznakom se vnese znesek kumulativnih pozitivnih učinkov iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi vrednotenimi po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.
(37) Vrstica 1.1.4 – Ostale sestavine temeljnega kapitala in druge deželno specifične sestavine temeljnega kapitala
Vrstica »Ostale sestavine temeljnega kapitala in druge deželno specifične sestavine temeljnega kapitala« se nanaša na kategorijo v vrstici 1.1.4.1a.
(38) Vrstica 1.1.4.1a – Hibridni instrumenti
Vrstica »Hibridni instrumenti« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.4.1a.01, 1.1.4.1a.02, 1.1.4.1a.03, 1.1.4.1a.04 in 1.1.4.1a.05.
(39) Vrstica 1.1.4.1a.01 – Hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah (50%)
Vrstica »Hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah« se nanaša na 16. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (a) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (50% temeljnega kapitala); (glej vrstico 1.1.5.2a).
(40) Vrstica 1.1.4.1a.02 – Hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo (35%)
Vrstica »Hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo« se nanaša na 16. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (b) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (35% temeljnega kapitala); (glej vrstico 1.1.5.2a).
(41) Vrstica 1.1.4.1a.03 – Hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo (15%)
Vrstica »Hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo« se nanaša na 16. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (c) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (15% temeljnega kapitala); (glej vrstico 1.1.5.2a).
(42) Vrstica 1.1.4.1a.04 – Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo
Vrstica »Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo« se nanaša na četrti in peti odstavek 34. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki so brez spodbud za izplačilo in se vključujejo v prehodno obdobje po četrtem odstavku 34. člena sklepa o kapitalu (glej vrstico 1.1.5.2a).
(43) Vrstica 1.1.4.1a.05 – Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za izplačilo
Vrstica »Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za izplačilo« se nanaša na četrti in peti odstavek 34. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki vključujejo spodbude za izplačilo in se vključujejo v prehodno obdobje po četrtem odstavku 34. člena sklepa o kapitalu (glej vrstico 1.1.5.2a).
(44) Vrstica 1.1.5 – (-) Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala
Vrstica »(-) Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala« predstavlja vsoto postavk iz vrstic 1.1.5.1, 1.1.5.2a in 1.1.5.4.
(45) Vrstica 1.1.5.1 – (-) Neopredmetena dolgoročna sredstva
Vrstica »(-) Neopredmetena dolgoročna sredstva« se nanaša na točko (b) 20. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek neopredmetenih dolgoročnih sredstev banke, vključno s presežkom iz prevrednotenja.
(46) Vrstica 1.1.5.2a – (-) Presežek hibridnih instrumentov
Vrstica »(-) Presežek hibridnih instrumentov« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.5.2a.01, 1.1.5.2a.02, 1.1.5.2a.03 in 1.1.5.2a.04.
(47) Vrstica 1.1.5.2a.01 – (-) Hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah (50%)
Vrstica »(-) Hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah« se nanaša na omejitev iz točke (a) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala nad predpisano omejitvijo.
(48) Vrstica 1.1.5.2a.02 – (-) Hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo (35%)
Vrstica »(-) Hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo« se nanaša na omejitev iz točke (b) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala nad predpisano omejitvijo.
(49) Vrstica 1.1.5.2a.03 – (-) Hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo (15%)
Vrstica »(-) Hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo« se nanaša na omejitev iz točke (c) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala nad predpisano omejitvijo.
(50) Vrstica 1.1.5.2a.04 – (-) Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja
Vrstica »(-) Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja« se nanaša na omejitev iz četrtega in petega odstavka 34. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese vsota presežka hibridnih instrumentov iz vrstic 1.1.2.2***04, 1.1.2.2***05, 1.1.4.1a.04 in 1.1.4.1a.05 nad predpisano omejitvijo.
(51) Vrstica 1.1.5.4 – (-) Druge deželno specifične odbitne postavke
Vrstica »(-) Druge deželno specifične odbitne postavke« zajema postavko v vrstici 1.1.5.4.2.
(52) Vrstica 1.1.5.4.2 – (-) Ostalo
Vrstica »(-) Ostalo« predstavlja negativno vsoto postavk v vrsticah 1.1.5.4.2a, 1.1.5.4.2b in 1.1.5.4.2c.
(53) Vrstica 1.1.5.4.2a – Neizkazane oslabitve in rezervacije zaradi zamika v knjiženju
Vrstica »Neizkazane oslabitve in rezervacije zaradi zamika v knjiženju« se nanaša na drugo alinejo točke (d) 20. člena sklepa o kapitalu. Vnese se znesek oslabitev finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti in rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi MSRP, če zaradi zamika v knjiženju po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital, še niso izkazane.
(54) Vrstica 1.1.5.4.2b – Razlika med izkazanimi oslabitvami in rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub
Vrstica »Razlika med izkazanimi oslabitvami in rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub« se nanaša na tretjo alinejo točke (d) 20. člena sklepa o izračunu kapitala. Vnese se razliko med izkazanimi oslabitvami finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti in rezervacijami za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi lastne metodologije po MSRP, in zneskom ugotovljenih oslabitev oziroma rezervacij, izračunanih v skladu s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 102/08 in 3/09).
(55) Vrstica 1.1.5.4.2c – Drugi PP
Vrstica »Drugi PP« se nanaša na prvo alinejo točke (d) 20. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese znesek drugih negativnih (neto) PP, ki niso povezani z odbitnimi postavkami temeljnega kapitala in ne štejejo kot sestavina dodatnega kapitala I oziroma se ne upoštevajo v izračun kapitala.
(56) Vrstica 1.2 – DODATNI KAPITAL I
Vrstica »Dodatni kapital I« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.1, 1.2.2 in 1.2.3, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala I ob upoštevanju omejitev, kot je opredeljeno v prvem odstavku 21. člena sklepa o kapitalu.
(57) Vrstica 1.2.1 – Vmesna vsota III
Vrstica »Vmesna vsota III« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.1.1, 1.2.1.2, 1.2.1.6 in 1.2.1.7.
(58) Vrstica 1.2.1.1 – Presežek posameznih sestavin temeljnega kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital I
Vrstica »Presežek posameznih sestavin temeljnega kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital I« predstavlja znesek postavke v vrstici 1.1.5.2a. Nanaša se na tretji odstavek 6. člena in 26. člen sklepa o kapitalu in predstavlja presežek iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se lahko vključi v dodatni kapital I. Vnese se znesek presežka iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala z negativnim predznakom.
(59) Vrstica 1.2.1.2 – Popravki PP v temeljnem kapitalu, ki se prenesejo v dodatni kapital I – bonitetni filtri
Vrstica »Popravki PP v temeljnem kapitalu, ki se prenesejo v dodatni kapital I – bonitetni filtri« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.1.2.01, 1.2.1.2.03 in 1.2.1.2.04.
(60) Vrstica 1.2.1.2.01 – Popravek PP v zvezi z finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži
Vrstica »Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži« se nanaša na točko (a) 23. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.02.
(61) Vrstica 1.2.1.2.03 – Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami
Vrstica »Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami« se nanaša na točko (c) 23. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.12.
(62) Vrstica 1.2.1.2.04 – Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Vrstica »Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi« se nanaša na točko (b) 23. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.14.
(63) Vrstica 1.2.1.6 – Hibridni instrumenti in prednostne kumulativne delnice
Vrstica »Hibridni instrumenti in prednostne kumulativne delnice« se nanaša na 25. in 27. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celoten znesek hibridnih instrumentov, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu ter znesek vplačanih prednostnih kumulativnih delnic po nominalni vrednosti. Postavka prednostnih kumulativnih delnic se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala I poveča za kapitalske rezerve povezane s temi delnicami in zmanjša za lastne delnice, ki imajo značilnost dodatnega kapitala I, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) prvega odstavka 20. člena sklepa o kapitalu.
(64) Vrstica 1.2.1.7 – Presežek oslabitev in rezervacij po pristopu IRB
Vrstica »Presežek oslabitev in rezervacij po pristopu IRB« se nanaša na 24. člen sklepa o kapitalu. Vnese se pozitivno razliko med zneskom oslabitev in rezervacij za izpostavljenosti, ki so oblikovane skladno z MSRP ter zneskom pričakovane izgube, ki je izračunan v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa o pristopu IRB, vendar največ v višini 0,6% zneska tveganjem prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih po pristopu IRB.
(65) Vrstica 1.2.2 – Vmesna vsota IV
Vrstica »Vmesna vsota IV« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.2.2, 1.2.2.3 in 1.2.2.5.
(66) Vrstica 1.2.2.2 – Prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom
Vrstica » Prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom« se nanaša na 29. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek vplačanih prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom po nominalni vrednosti, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu. Postavka prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala poveča za kapitalske rezerve povezane s temi delnicami in zmanjša za lastne delnice, ki imajo značilnost dodatnega kapitala I, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) prvega odstavka 20. člena sklepa o kapitalu.
(67) Vrstica 1.2.2.3 – Podrejeni dolg I
Vrstica »Podrejeni dolg I« se nanaša na 28. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese celoten znesek podrejenega dolga, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu. Če banka vključuje podrejeni dolg v dodatni kapital I z diskontom, se vnese znesek podrejenega dolga z upoštevanjem diskonta.
(68) Vrstica 1.2.2.5 – (-) Presežek posameznih sestavin dodatnega kapitala I
Vrstica »(-) Presežek posameznih sestavin dodatnega kapitala I« se nanaša na omejitev iz točke (b) drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu. Z negativnim predznakom se vnese presežek iz postavke 1.2.2.2 in 1.2.2.3, kar predstavlja presežek prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in podrejenega dolga I glede na predpisano omejitev.
(69) Vrstica 1.2.3 – (-) Zmanjšanje dodatnega kapitala I
Vrstica »(-) Zmanjšanje dodatnega kapitala I« se nanaša na kategorijo v vrstici 1.2.3.1.
(70) Vrstica 1.2.3.1 – (-) Presežek dodatnega kapitala I
Vrstica »(-) Presežek dodatnega kapitala I » se nanaša na omejitev iz točke (a) drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek presežka dodatnega kapitala I nad predpisano omejitvijo.
(71) Vrstica 1.3 – (-) ODBITNE POSTAVKE OD TEMELJNEGA IN DODATNEGA KAPITALA I
Vrstica »(-) Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I« predstavlja vsoto postavk 1.3.1, 1.3.2, 1.3.3, 1.3.4, 1.3.5, 1.3.7, 1.3.8, 1.3.9, 1.3.10 in 1.3.11 oziroma vsoto postavk 1.3.T1* in 1.3.T2*.
(72) Vrstica 1.3.T1* – (-) Odbitne postavke od temeljnega kapitala
Vrstica »(-) Odbitne postavke od temeljnega kapitala« se nanaša na prvi odstavek 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek odbitnih postavk iz drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu.
(73) Vrstica 1.3.T2* – (-) Odbitne postavke od dodatnega kapitala I
Vrstica »(-) Odbitne postavke od dodatnega kapitala I« se nanaša na prvi odstavek 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek odbitnih postavk iz drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu.
(74) Vrstica 1.3.1 – (-) Naložbe v druge kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije oziroma družbe za upravljanje
Vrstica »(-) Naložbe v druge kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije oziroma družbe za upravljanje« se nanaša na točko (a) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek neposrednih naložb iz tega naslova.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v to vrstico vključijo tudi naložbe bančne skupine v kapital podrejenih oseb (finančne institucije, družbe za upravljanje, družbe za pomožne storitve), ki so na podlagi 7. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru izključene iz konsolidacije.
(75) Vrstica 1.3.2 – (-) Naložbe v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih institucij ter družb za upravljanje, v katerih je banka pridobila več kot 10% osnovnega kapitala
Vrstica »(-) Naložbe v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih institucij ter družb za upravljanje, v katerih je banka pridobila več kot 10% osnovnega kapitala« se nanaša na točko (b) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek naložb iz tega naslova.
(76) Vrstica 1.3.3 – (-) Presežek naložb v druge kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično ne presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije oziroma družbe za upravljanje
Vrstica »(-) Presežek naložb v druge kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično ne presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije oziroma družbe za upravljanje« se nanaša na točko (c) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek naložb iz tega naslova.
(77) Vrstica 1.3.4 – (-) Udeležbe v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih
Vrstica »(-) Udeležbe v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih« se nanaša na točko (d) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek neposrednih naložb iz tega naslova.
(78) Vrstica 1.3.5 – (-) Naložbe v finančne instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali zavarovalnih holdingov, v katerih je banka udeležena
Vrstica »(-) Naložbe v finančne instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali zavarovalnih holdingov, v katerih je banka udeležena« se nanaša na točko (e) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek naložb iz tega naslova.
(79) Vrstica 1.3.7 – (-) Zneski izpostavljenosti za pozicije v listinjenju
Vrstica »(-) Zneski izpostavljenosti za pozicije v listinjenju« se nanaša na točko (g) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek izpostavljenosti iz tega naslova.
(80) Vrstica 1.3.8 – (-) Primanjkljaj oslabitev in rezervacij po pristopu IRB ter pričakovana izguba iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB
Vrstica »(-) Primanjkljaj oslabitev in rezervacij po pristopu IRB ter pričakovana izguba iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB« se nanaša na točko (f) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese vsota zneskov iz tega naslova.
(81) Vrstica 1.3.9 – (-) Preseganja omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja
Vrstica »(-) Preseganja omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja« se nanaša na točko (j) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek preseganj iz tega naslova.
(82) Vrstica 1.3.10 – (-) Prenesena vrednost finančnih instrumentov, tujih valut in blaga
Vrstica »(-) Prenesena vrednost finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga« se nanaša na točko (h) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek iz tega naslova.
(83) Vrstica 1.3.11 – (-) Druge deželno specifične odbitne postavke
Vrstica »(-) Druge deželno specifične odbitne postavke« zajema postavko v vrstici 1.3.11a in se izkazuje z negativnim predznakom.
(84) Vrstica 1.3.11a – Prilagoditev na postavkah trgovalne knjige
Vrstica »Prilagoditev na postavkah trgovalne knjige« se nanaša na točko (i) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese ocenjena višina potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige.
(85) Vrstica 1.4 – SKUPAJ TEMELJNI KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti)
Vrstica »Skupaj temeljni kapital (za namen kapitalske ustreznosti)« predstavlja vsoto postavk 1.1 in 1.3.T1*, v kateri je izkazan znesek temeljnega kapitala ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 30. člena sklepa o kapitalu.
(86) Vrstica 1.5 – SKUPAJ DODATNI KAPITAL I (za namen kapitalske ustreznosti)
Vrstica »Skupaj dodatni kapital I (za namen kapitalske ustreznosti)« predstavlja vsoto postavk 1.2 in 1.3.T2*, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala I ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 30. člena sklepa o kapitalu.
(87) Vrstica 1.6 – DODATNI KAPITAL II (tržna tveganja)
Vrstica »Dodatni kapital II (tržna tveganja)« predstavlja vsoto postavk 1.6.3, 1.6.5, 1.6.6 in 1.6.7, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala II ob upoštevanju omejitev, kot je opredeljeno v prvem odstavku 31. člena sklepa o kapitalu.
(88) Vrstica 1.6.3 – Podrejeni dolg II
Vrstica »Podrejeni dolg II« se nanaša na 32. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celoten znesek podrejenega dolga, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu.
(89) Vrstica 1.6.5 – (-) Presežek podrejenega dolga II
Vrstica »(-) Presežek podrejenega dolga II« se nanaša na omejitve iz točke (c) in (d) drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek podrejenega dolga II, nad predpisanimi omejitvami.
(90) Vrstica 1.6.6 – (-) Deželno specifične odbitne postavke od dodatnega kapitala II
Vrstica »(-) Deželno specifične odbitne postavke od dodatnega kapitala II« zajema postavko v vrstici 1.6.6a in se izkazuje z negativnim predznakom.
(91) Vrstica 1.6.6a – Prilagoditve na postavkah trgovalne knjige
Vrstica »Prilagoditve na postavkah trgovalne knjige« se nanaša na 33. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese ocenjena višina potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige.
(92) Vrstica 1.6.7 – (-) Neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II
Vrstica »(-) Neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II« predstavlja večjega od zneskov ([1.6.3.+1.6.5+1.6.6-2.3; 0]), v kateri je izkazan znesek neizkoriščenega dodatnega kapitala II, kot razlika med podrejenim dolgom II (ob upoštevanju omejitev) ter vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje sprememb cen blaga. Če je razlika negativna, se vnese vrednost 0.
(93) Vrstica 1.8.2 – Bruto znesek podrejenega dolga I
Vrstica »Bruto znesek podrejenega dolga I« se nanaša na 28. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celotna vrednost podrejenega dolga, ne glede na omejitve in vključevanje v izračun kapitala z diskontom.
(94) Vrstica 1.8.3 – Minimalni osnovni kapital
Vrstica »Minimalni osnovni kapital« se nanaša na 42. oziroma 382. člen ZBan-1, v katero se vnese najnižji znesek osnovnega kapitala banke.«.
3. člen
V osmem odstavku 5. člena se vsebina prve alineje prvega odstavka stolpca 1 spremeni tako, da se glasi:
»V polje stolpca 1 in vrstice »SKUPAJ« se vnese vsota originalnih vrednosti posameznih izpostavljenosti iz kategorije izpostavljenosti, navedene v polju »SA/IRB kategorija izpostavljenosti«, pri čemer se upošteva naslednja pravila:
– originalna vrednost posamezne izpostavljenosti, ki se v skladu z opredelitvijo iz devetega odstavka tega člena lahko razvrsti v tip izpostavljenosti »Postavke sredstev«, je enaka vrednosti postavke sredstev brez zmanjšanja za oblikovane oslabitve za zadevno postavko sredstev. Ne glede na prejšnji stavek je originalna vrednost izpostavljenosti iz naslova zakupa enaka diskontiranemu znesku najmanjše vsote plačil po zakupu. Kadar je izpostavljenost preostala vrednost sredstva, danega v zakup, ki ni zavarovana s primernim osebnim jamstvom, se originalna vrednost te izpostavljenosti izračuna na naslednji način:
originalna vrednost izpostavljenosti = 1/t*vrednost izpostavljenosti,
kjer je:
t število let, večje ali enako 1 in najbližje številu celih let preostalega obdobja zakupa;«.
Vsebina stolpca 10 se spremeni tako, da se glasi:
»V polje stolpca 10 in vrstice »SKUPAJ« se vnese vsota odlivov iz stolpca 9 zadevnega obrazca CR SA in odlivov iz drugih obrazcev s predpono CR, ki so nastali zaradi upoštevanja učinkov stvarnih ali osebnih kreditnih zavarovanj (iz 64., 107. in 108. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih), kjer se instrumenti zavarovanja (v primeru stvarnih kreditnih zavarovanj) oziroma dajalci zavarovanja (v primeru osebnih kreditnih zavarovanj) v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali 17. členom sklepa o pristopu IRB razvrščajo v kategorijo izpostavljenosti, navedeno v polju »SA/IRB kategorija izpostavljenosti«.
Pri razčlenitvi zneska, vnesenega v polje stolpca 10 in vrstice »SKUPAJ«, po posameznih vrsticah stolpca 10 (oziroma pri vnosu posameznega priliva v stolpec 10, ki je nastal zaradi odliva iz stolpca 9 zadevnega obrazca CR SA ali zaradi odliva iz drugega obrazca s predpono CR) se upošteva:
– tip izpostavljenosti, ki je zavarovana s stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem, kjer se instrument zavarovanja (v primeru stvarnih kreditnih zavarovanj) oziroma dajalec zavarovanja (v primeru osebnih kreditnih zavarovanj) v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali 17. členom sklepa o pristopu IRB razvršča v kategorijo izpostavljenosti, navedeno v polju »SA/IRB kategorija izpostavljenosti«, in
– utež tveganja, ki se v skladu s 64., 107. in 108. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih dodeli zadevnemu stvarnemu ali osebnemu kreditnemu zavarovanju.«.
V devetem odstavku se spremeni besedilo vrstice “RAZČLENITEV SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA:” tako, da se glasi:
»Znesek skupne originalne vrednosti izpostavljenosti iz polja v stolpcu 1 in vrstici »SKUPAJ« se razčleni glede uteži tveganja iz drugega poglavja sklepa o standardiziranem pristopu in iz druge alineje točke (b) petega in devetega odstavka 16. člena sklepa o pristopu IRB ter se prikaže ločeno po posameznih utežeh tveganja (0%, 10%, 20%, 35%, 50%, 75%, 100%, 150%, 200%, druge uteži tveganja). Kadar je izpostavljenost preostala vrednost sredstva, danega v zakup, se originalna vrednost te izpostavljenosti prikaže pri uteži tveganja 100%.«.
4. člen
V šestem odstavku 7. člena se za vsebino drugega odstavka stolpca 1 doda besedilo:
»Pri izračunu z izpostavljenostjo tehtanih povprečij, se upošteva vrednost izpostavljenosti iz Stolpca 11.«.
Za vsebino stolpca 21 se doda besedilo:
»Pri izračunu z izpostavljenostjo tehtanih povprečij, se upošteva vrednost izpostavljenosti iz Stolpca 11.«.
Za vsebino stolpca 22 se doda besedilo:
»Pri izračunu z izpostavljenostjo tehtanih povprečij, se upošteva vrednost izpostavljenosti iz Stolpca 11.«.
V sedmem odstavku se spremenita naslov in vsebina vrstice “BONITETNI RAZRED DOLŽNIKA ALI SKUPINE” tako, da se glasita:
»IZPOSTAVLJENOSTI RAZVRŠČENE V BONITETNI RAZRED DOLŽNIKA ALI SKUPINO
Vrstica se nanaša na tretji odstavek 42. člena in drugi odstavek 91. člena sklepa o pristopu IRB.
Izpostavljenostim iz naslova odkupljenih denarnih terjatev se vrednost izpostavljenosti določi v skladu s prvim odstavkom 79. člena in 121. členom sklepa o pristopu IRB. Izpostavljenosti, ki so predmet tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, se ne poročajo po bonitetnih razredih ali skupinah, temveč se njihovi zneski ločeno vnesejo v vrstico »Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: skupaj«.«.
(5) Vsebina vrstice “IZPOSTAVLJENOSTI, KI SO NASTALE ZARADI ČASOVNIH NEUSKLAJENOSTI PLAČILA IN IZROČITVE TER ZA KATERE SE UPORABLJA UTEŽ TVEGANJA PO STANDARDIZIRANEM PRISTOPU ALI UTEŽ TVEGANJA 100% TER OSTALE IZPOSTAVLJENOSTI, ZA KATERE SE UPORABLJAJO UTEŽI TVEGANJA” se spremeni tako, da se glasi:
»Izpostavljenosti, ki so nastale zaradi časovnih neusklajenosti plačila in izročitve ter za katere se uporablja utež tveganja po standardiziranem pristopu ali utež tveganja 100%, se nanašajo na zadnji stavek drugega odstavka in tretji odstavek 44. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Ostale izpostavljenosti, za katere se uporabljajo uteži tveganja, vključujejo izpostavljenosti iz naslova neocenjenih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov na podlagi n-tega neplačila, kot so opredeljene v osmem odstavku 52. člena sklepa o pristopu IRB ter katerokoli izpostavljenost za katero se uporabljajo uteži tveganja in ni vključena v nobeno drugo vrstico v obrazcu CR IRB.«.
5. člen
Poglavje 2.4. se spremeni tako, da se glasi:
»2.4. Poročilo o kapitalski zahtevi za kreditno tveganje pri listinjenju
10. člen
2.4.1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju po standardiziranem pristopu (v nadaljevanju: CR SEC SA)
(1) Banka mora izpolniti obrazec CR SEC SA za izpostavljenosti iz naslova poslov listinjenja, za katere uporablja standardizirani pristop, ločeno po izpostavljenostih iz naslova tradicionalnega in sintetičnega listinjenja, kar opredeli v polju »Vrsta listinjenja«. Pri določitvi vrste listinjenja banka upošteva opredelitve pojmov v 3. členu sklepa o listinjenju.
(2) Poročanje je odvisno od vloge, ki jo banka prevzame v procesu listinjenja, zato se postavke poročanja razlikujejo glede na to, ali je banka v vlogi originatorja, investitorja ali sponzorja v skladu z opredelitvami pojmov v 3. in 4. členu sklepa o listinjenju.
(3) V polje »Imenovane ECAI« banka vnese nazive vseh primernih ECAI, ki jih je v skladu z 11. členom sklepa o listinjenju imenovala banka.
(4) Banka v obrazcu ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.
(5) Postavke, označene z (-), banka vnese z negativnim predznakom.
(6) Obrazec CR SEC SA vsebuje 35 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Skupna vrednost izpostavljenosti v listinjenju
Stolpec 1 izpolnjujejo samo banke, ki so v listinjenju prevzele vlogo originatorja. V stolpec 1 se vnese trenutna vrednost vseh izpostavljenosti v listinjenju, ne glede na to, kdo je imetnik posameznih pozicij v listinjenju. Izpostavljenosti v listinjenju obsegajo tako postavke sredstev (t.j. izdane obveznice, podrejeni krediti) kot tudi zunajbilančne postavke (neizkoriščene podrejene kreditne linije, okvirni likvidnostni krediti, izvedeni finančni instrumenti). V primeru prekrivajočih se pozicij v listinjenju se poroča le o pozicijah ali delih tistih pozicij, ki prinašajo višje tveganju prilagojene zneske izpostavljenosti. Vrednost v vrstici »Postavke sredstev« se mora ujemati s trenutno vrednostjo listinjenih izpostavljenosti (t.j. osnovne skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja in rezervnih računov v listinjenju).
V stolpec 1 se po posameznih vrsticah vnesejo ločeno postavke sredstev in zunajbilančne postavke, po njihovi knjigovodski vrednosti, pri čemer:
a) postavke sredstev ne upoštevajo oblikovanih oslabitev;
b) zunajbilančne postavke ne upoštevajo oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti;
c) zunajbilančne postavke ne upoštevajo konverzijskih količnikov;
d) postavke sredstev in zunajbilančne postavke ne upoštevajo učinkov kreditnih zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v obliki okvirnih pogodb o pobotu (upoštevajo se primerne okvirne pogodbe o pobotu, ki se nanašajo na več izvedenih finančnih instrumentov, izdanih isti SSPE).
V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek »udeležba investitorja«, ki se izračuna v skladu s 40. členom sklepa o listinjenju.
Stolpci 2 do 4 – Sintetično listinjenje: kreditno zavarovanje listinjenih izpostavljenosti
Stolpci 2 do 4 se nanašajo na kreditna zavarovanja v sintetičnem listinjenju, v skladu z opredelitvami oddelka 2.4. sklepa o listinjenju in sklepom o kreditnih zavarovanjih, s katerimi se doseže tranširanje listinjenih izpostavljenosti. Stolpce izpolnjuje samo banka v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju. Vrednost kreditnega zavarovanja ne sme obsegati prilagoditve za neusklajenost zapadlosti.
Stolpca 2 in 3 se nanašata na stvarna in osebna kreditna zavarovanja, kot je določeno v odsekih/pododdelkih 3.1.4.1., 3.1.4.2., 3.1.7., 3.2.2.2., 4.2.1. in 4.2.3. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 2 – (-)Stvarna kreditna zavarovanja (Cva)
Vnese se vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja (Cva), kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih. Pri zavarovanju s finančnim premoženjem, ko banka uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja, se vnese nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je določeno v poglavju 3. in 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih in s pododdelkom 2.4.1. sklepa o listinjenju. Kreditni zapisi se v skladu s 45. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih obravnavajo kot stvarna kreditna zavarovanja.
Stolpec 3 – (-)Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G*)
Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj (G*), prilagojena za morebitno valutno neusklajenost, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in poglavjem 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 4 – Vrednost zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj
Vnese se vrednost stvarnih kreditnih zavarovanj, ki jih banka v vlogi originatorja kot kupec zavarovanja bodisi zadrži ali jih ponovno odkupi od dajalcev zavarovanj. Učinek nadzorniških prilagoditev, opredeljenih v 70. in 71. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih, se pri izračunu vrednosti zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj ne upošteva.
Stolpec 5 – Pozicije v listinjenju: vrednost skupine osnovne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih količnikov
Stolpec 5 vključuje vrednosti posameznih pozicij v listinjenju brez upoštevanja oblikovanih oslabitev in rezervacij ter brez uporabe konverzijskih količnikov.
Banka v vlogi originatorja, ki uporablja sintetično listinjenje, ta znesek izračuna kot vsoto stolpcev 1, 2, 3 in 4, pri čemer se upoštevajo negativne vrednosti stolpcev 2 in 3. Vnese se torej znesek izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi kreditnega zavarovanja, s katerim je bilo doseženo tranširanje.
Pobot je primeren le v primeru pogodb z mnogovrstnimi izvedenimi instrumenti, zagotovljenih isti SSPE, na osnovi primernega sporazuma o pobota.
V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek »udeležba investitorja«, ki se izračuna v skladu s 40. členom sklepa o listinjenju.
Stolpec 6 – (-) Oslabitve in rezervacije
Vnese se znesek oblikovanih oslabitev in rezervacij za postavke sredstev in zunajbilančne postavke.
Stolpec 7 – Neto vrednost izpostavljenosti z upoštevanjem oslabitev in rezervacij
Vnese se neto vrednost izpostavljenosti, ki se izračuna kot seštevek izpostavljenosti iz stolpca 5 ter zneska oslabitev in rezervacij iz stolpca 6, brez uporabe konverzijskih količnikov.
Stolpci 8 do 13 se izpolnjujejo le v primeru pridobitve dodatnega zavarovanja, ki ni upoštevano v stolpcih 2 do 4.
Stolpci 8 do 11 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave izpostavljenosti
Stolpci 8 do 11 se nanašajo na stvarna in osebna kreditna zavarovanja kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih, kjer pride do zmanjšanja kreditnega tveganja na podlagi zamenjave izpostavljenosti, oziroma tako, da se utež tveganja za zavarovani del izpostavljenosti zamenja z utežjo tveganja zavarovanja oziroma dajalca zavarovanja.
Stolpec 8 – Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G(A))
Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj, prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost zapadlosti, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in poglavjem 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 9 – Stvarna kreditna zavarovanja
Vnese se vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih. Pri zavarovanju s finančnim premoženjem stolpec izpolni samo banka, ki uporablja enostavno metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljeno v odseku 3.1.4.1. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpca 10 in 11 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpec 10 – Celotni odlivi
Vnese se zavarovani znesek izpostavljenosti pri tisti vlogi (originator, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot odliv (prejeto kreditno zavarovanje) in je enak seštevku stolpcev 8 in 9. Isti znesek se v stolpcu 11 – Celotni prilivi vnese pri tisti vlogi (originator, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot priliv (dano kreditno zavarovanje). Možni so tudi odlivi/prilivi iz/v druge kategorije izpostavljenosti (obrazca CR SA in CR IRB).
Stolpec 12 – Neto vrednost izpostavljenosti po kreditnih zavarovanjih z učinkom zamenjave in pred uporabo konverzijskih količnikov
Vnese se znesek neto izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi kreditnega zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost, ki se izračuna tako, da se od zneska neto izpostavljenosti iz stolpca 7 odštejejo celotni odlivi iz stolpca 10 in prištejejo celotni prilivi iz stolpca 11.
Stolpec 13 – (-) Kreditna zavarovanja, ki učinkujejo na vrednost izpostavljenosti: razvita metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem (Cvam)
Upošteva se le vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, izračunana po razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljeno v odseku 3.1.4.2. in pododdelku 4.2.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Pri razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem se pri tržni vrednosti zavarovanja s premoženjem, zaradi upoštevanja nestanovitnosti cen, uporabijo prilagoditve za nestanovitnost, kot je to določeno v 70. do 86. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih in v pododdelku 2.4.1. sklepa o listinjenju.
Stolpec 14 – Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*) se izračuna kot seštevek stolpcev 12 in 13.
Stolpci 15 do 18 – Razvrstitev polno prilagojenih vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) glede na konverzijske količnike
Polno prilagojene vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) iz stolpca 14 se razvrstijo v ustrezne stolpce 15 do 18 glede na vrednost konverzijskega količnika, ki se določi na podlagi 14., 19. in 20. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 19 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost neto izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in konverzijskih količnikov.
Pri zunajbilančnih postavkah je vrednost v stolpcu 19 seštevek zmnožkov nominalnih zneskov polno prilagojenih postavk (E*) v stolpcih 15 do 18 z ustreznimi konverzijskimi količniki. Pri bilančnih postavkah se v ta stolpec vnese vrednost iz stolpca 14.
Stolpec 20 – (-) Odbitne postavke od kapitala
Vnese se vrednost pozicij v listinjenju, katerim je dodeljena utež tveganja 1250% in jih banka odšteje od kapitala v skladu z 22. členom sklepa o listinjenju, namesto da bi izračunala tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti.
Stolpec 21 – Vrednost izpostavljenosti, ki se ji dodeli utež tveganja
Vnese se seštevek stolpcev 19 in 20.
Stolpci 22 do 29 – Razvrstitev vrednosti izpostavljenosti glede na uteži tveganja
Stolpci 22 do 25 – Ocenjena izpostavljenost (stopnje kreditne kakovosti od 1 do 4)
Vnesejo se pozicije v listinjenju z bonitetnimi ocenami primerne ECAI v skladu s poglavjem 3. sklepa o listinjenju. Stopnje kreditne kvalitete bo banka dodelila posameznim izpostavljenostim glede na bonitetno oceno primerne ECAI v skladu s Sklepom o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij (Uradni list RS, št. 135/06 in 64/10, v nadaljevanju sklep o ECAI). Izpostavljenost s stopnjo kreditne kvalitete, določeno na podlagi bonitetne ocene primerne ECAI, se vnese v ustrezen stolpec glede na utež tveganja iz 15. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 26 – 1250% (Ocenjena izpostavljenost)
Vnese se pozicija v listinjenju z bonitetno oceno primerne ECAI, ki se ji dodeli utež tveganja v višini 1250% v skladu s 15. členom sklepa o listinjenju.
Stolpec 27 – 1250% (Neocenjena izpostavljenost)
Vnese se pozicija brez bonitetne ocene primerne ECAI, ki se ji v skladu s 17. členom sklepa o listinjenju dodeli utež 1250%.
Stolpca 28 do 29 – Izpostavljenost z utežmi tveganja iz skupine osnovne izpostavljenosti
Vnesejo se pozicije brez bonitetne ocene primerne ECAI, kjer se uteži tveganja pridobijo iz skupine osnovne izpostavljenosti v skladu s 17. in 18. členom sklepa o listinjenju. V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila se upoštevajo določila 44. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 29 – Od katerih: tranša 2. izgube v ABCP
Vnese se tisti del neocenjene izpostavljenosti iz stolpca 28, ki ima v skladu z 18. členom sklepa o listinjenju, kot del programa ABCP, posebno obravnavo.
Stolpec 30 – Tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti
Vnese se tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti, ki je seštevek zmnožkov posameznih izpostavljenosti iz stolpcev 22 do 29 z ustreznimi utežmi, vendar brez upoštevanja izpostavljenosti, ki se obravnavajo v skladu s 16. in 43. členom sklepa o listinjenju in brez upoštevanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ki se skozi odlive dodelijo drugim kategorijam izpostavljenosti (odliv v druge obrazce). Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti v tem stolpcu neusklajenost zapadlosti ne upošteva.
Stolpec 30 tris – Prilagoditev zaradi neustrezne skrbnosti
Kadar Banka Slovenije v skladu z devetim odstavkom 5. člena ali 51. členom sklepa o listinjenju odredi dodatno utež tveganja, se v stolpec vnese dodatni tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti, izračunan kot razlika med tveganjem prilagojenim zneskom izpostavljenosti ob uporabi odrejene dodatne uteži tveganja in tveganjem prilagojenim zneskom izpostavljenosti iz stolpca 30.
Stolpec 30 bis – Prilagoditev tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti za neusklajenost zapadlosti
Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti neusklajenost zapadlosti upošteva v skladu s formulo iz 9. člena sklepa o listinjenju ter se izračuna kot RW* – RW(SP). Neusklajenost zapadlosti se ne sme upoštevati pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti pri tranšah ali delih tranš, ki jim pripada utež 1250%, pri katerih se v ta stolpec vnese vrednost 0. Vrednost RW (SP) ne vključuje le tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti, ki so vključeni v stolpec 30, temveč tudi tiste izpostavljenosti, ki so prešle v druge kategorije izpostavljenosti (odlivi v druge obrazce).
Stolpec 31 – Skupna kapitalska zahteva pred uporabo »cap«
»Cap« predstavlja maksimalno kapitalsko zahtevo za tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju, ki so določeni v skladu s 16. in 43. členom sklepa o listinjenju. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje pri listinjenju se izračuna tako, da se vsota zneskov iz stolpcev 30, 30 tris in 30 bis pomnoži z 8%.
Stolpec 32 – (-) Memorandumske postavke: kapitalske zahteve, ki ustrezajo odlivom iz listinjenja po standardiziranem pristopu v druge kategorije izpostavljenosti
Stolpec izpolnjuje samo banka v vlogi originatorja, ki vnese kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz stolpca 30, ki zaradi uporabe kreditnih zavarovanj presegajo kapitalske zahteve za osnovne izpostavljenosti, kot če te ne bi bile listinjene (»cap«). Te kapitalske zahteve ustrezajo odlivom kapitalske zahteve za listinjene izpostavljenosti v druge kategorije izpostavljenosti. Pri izračunu te postavke se upoštevajo omejitve iz 16. in 43. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 33 – Skupna kapitalska zahteva po uporabi »cap«
Vnese se skupna kapitalska zahteva po upoštevanju omejitev iz 16. in 43. člena sklepa o listinjenju. Stolpec 33 se izračuna kot seštevek vrednosti v stolpcih 31 in 32.
(7) Banka mora poročati o skupni izpostavljenosti iz naslova listinjenja po posameznih stolpcih poročila in v vrsticah razčleniti obseg svoje aktivnosti glede na vloge, ki jih prevzema v listinjenju.
(8) Obrazec CR SEC SA vsebuje 18 vrstic, v katerih je razčlenjena skupna izpostavljenost iz 1. vrstice:
Vrednosti polj v 1. vrstici »Skupna izpostavljenost« morajo biti enake seštevkom skupne izpostavljenosti banke po posameznih vlogah, ki jih prevzema v listinjenju, in sicer kot:
a) originator
b) investitor
c) sponzor
Skupna izpostavljenost v listinjenju po posameznih vlogah se nadalje razčleni po:
a) postavkah sredstev, znotraj teh pa po posameznih segmentih kreditnega tveganja glede na vrstni red poplačila (izpolnjujeta banka v vlogi origintorja in investitor);
b) zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih (izpolnjujejo banke v vseh vlogah);
c) obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom (izpolnjuje le banka v vlogi originatorja);
d) pozicijah v listinjenjih, pri katerih originator in sponzor nista kreditna institucija ali investicijsko podjetje (izpolnjuje le banka v vlogi investitorja).
Po posameznih vrsticah se ločeno vnesejo postavke sredstev, ki upoštevajo različne segmente kreditnega tveganja. Obrazec predvideva delitev tveganja na 3 glavne segmente kreditnega tveganja, in sicer:
a) najvišja postavka kreditnega tveganja, ki se za namen tega navodila opredeli kot najbolj nadrejena tranša v poslu listinjenja;
b) vmesna postavka kreditnega tveganja, v katero se za namen tega navodila vključijo vse ostale tranše, ki niso vključene v najvišjo tranšo ali tranšo prve izgube;
c) postavka prve izgube, vključuje pozicije v tistih tranšah, ki prevzamejo prvi evro izgube, kot npr.: vračljivi popusti za odkupe, zavarovanja s premoženjem ali osebna jamstva pri odkupljenih denarnih terjatvah; podrejeni krediti; kreditno zavarovanje namenjeno tranšam prve izgube. Če tranša prve izgube ne zagotavlja pomembne kreditne izboljšave naslednji tranši v vrstnem redu listinjenja, je potrebno tudi naslednjo tranšo upoštevati kot postavko prve izgube. Ocenjevanje kreditnih izboljšav, ki jih zagotavljajo različne tranše, se nadaljuje, dokler se ne doseže pomembne kreditne izboljšave, zagotovljene s strani postavke prve izgube.
Zunajbilančne postavke vključujejo nečrpan znesek izpostavljenosti, ki ga mora banka zagotoviti pri likvidnostnih in drugih kreditih, avansiranju serviserjev ter kreditih v primeru splošne tržne motnje, kadar sestavlja posel listinjenja. Pri izvedenih finančnih instrumentih se upoštevajo navedbe drugega odstavka 14. člena sklepa o listinjenju.
Pri obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom se upoštevajo dodatne kapitalske zahteve v skladu s poglavjem 5. sklepa o listinjenju. To vrstico izpolnjujejo le banke v vlogi originatorja, ki navedejo nominalno vrednost »udeležbe investitorja«.
11. člen
2.4.2. Povezava obrazca CR SEC SA z obrazcem CA
Polje v 1. vrstici »Skupna izpostavljenost« in 33. stolpcu »Skupna kapitalska zahteva po uporabi CAP« obrazca CR SEC SA predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za posamezno vrsto listinjene izpostavljenosti (ločeno za tradicionalno in sintetično). Skupna kapitalska zahteva se vnese v vrstico 2.1.1.2. Pozicije v listinjenju po standardiziranem pristopu (SA) v obrazcu CA.
12. člen
2.4.3. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: CR SEC IRB)
(1) Banka mora izpolniti obrazec CR SEC IRB za izpostavljenosti iz naslova poslov listinjenja, za katere uporablja pristop IRB, ločeno po izpostavljenostih iz naslova tradicionalnega in sintetičnega listinjenja, kar opredeli v polju »Vrsta listinjenja«. Pri določitvi vrste listinjenja banka upošteva opredelitve pojmov v 3. členu sklepa o listinjenju.
(2) Poročanje je odvisno od vloge, ki jo banka prevzame v procesu listinjenja, zato se postavke poročanja razlikujejo glede na to, ali je banka v vlogi originatorja, investitorja ali sponzorja v skladu z opredelitvami pojmov v 3. in 4. členu sklepa o listinjenju.
(3) V polje »Imenovane ECAI« banka vnese nazive vseh primernih ECAI, ki jih je v skladu z 11. členom sklepa o listinjenju imenovala banka.
(4) Banka v obrazcu ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.
(5) Postavke, označene z (-), banka vnese z negativnim predznakom.
(6) Obrazec CR SEC IRB vsebuje 41 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 –Skupna vrednost izpostavljenosti v listinjenju
Stolpec 1 izpolnjujejo samo banke, ki so v listinjenju prevzele vlogo originatorja. V stolpec 1 se vnese trenutna vrednost vseh izpostavljenosti v listinjenju, ne glede na to, kdo je imetnik posameznih pozicij v listinjenju. Izpostavljenosti v listinjenju obsegajo tako postavke sredstev (t.j. izdane obveznice, podrejeni krediti) kot tudi zunajbilančne postavke (neizkoriščene podrejene kreditne linije, okvirni likvidnostni krediti, izvedeni finančni instrumenti). V primeru prekrivajočih se pozicij v listinjenju se poroča le o pozicijah ali delih tistih pozicij, ki prinašajo višje tveganju prilagojene zneske izpostavljenosti. Vrednost v vrstici »Postavke sredstev« se mora ujemati s trenutno vrednostjo listinjenih izpostavljenosti (t.j. osnovne skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja in rezervnih računov v listinjenju).
V stolpec 1 se po posameznih vrsticah vnesejo ločeno postavke sredstev in zunajbilančne postavke, po njihovi knjigovodski vrednosti, pri čemer:
a) postavke sredstev ne upoštevajo oblikovanih oslabitev;
b) zunajbilančne postavke ne upoštevajo oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti;
c) zunajbilančne postavke ne upoštevajo konverzijskih količnikov;
d) postavke sredstev in zunajbilančne postavke ne upoštevajo učinkov kreditnih zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v obliki okvirnih pogodb o pobotu (upoštevajo se primerne okvirne pogodbe o pobotu, ki se nanašajo na več izvedenih finančnih instrumentov, izdanih isti SSPE).
V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek »udeležba investitorja«, ki se izračuna v skladu z 41. členom sklepa o listinjenju.
Stolpci 2 do 4 – Sintetično listinjenje: kreditno zavarovanje listinjene izpostavljenosti
Stolpci 2 do 4 se nanašajo na kreditna zavarovanja v sintetičnem listinjenju, v skladu z opredelitvami oddelka 2.4. sklepa o listinjenju in sklepom o kreditnih zavarovanjih, s katerimi se doseže tranširanje listinjene izpostavljenosti. Stolpce izpolnjuje samo banka v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju. Vrednost kreditnega zavarovanja ne sme obsegati prilagoditve za neusklajenost zapadlosti.
Stolpca 2 in 3 se nanašata na stvarna in osebna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več izpostavljenosti, kot je določeno v odseku/pododdelku 3.1.4.2., 3.1.7., 3.2.2.3., 4.2.2. in 4.2.3. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 2 – (-) Stvarna kreditna zavarovanja (Cva)
Vnese se vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja (Cva), kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih. Pri zavarovanju s finančnim premoženjem banka uporablja le razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja, zato vnese nestanovitnosti prilagojeno vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je določeno v poglavju 3. in 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih in s pododdelkom 2.4.1. sklepa o listinjenju. Kreditni zapisi se v skladu s 45. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih obravnavajo kot stvarna kreditna zavarovanja.
Stolpec 3 – (-) Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G*)
Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj (G*), prilagojena za morebitno valutno neusklajenost, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in poglavjem 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 4 – Vrednost zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj
Vnese se vrednost stvarnih kreditnih zavarovanj, ki jih banka v vlogi originatorja kot kupec zavarovanja bodisi zadrži ali jih ponovno odkupi od dajalcev zavarovanj. Učinek nadzorniških prilagoditev, opredeljenih v 70. in 71. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih, se pri izračunu vrednosti zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj ne upošteva.
Stolpec 5 – Pozicije v listinjenju: vrednost skupine osnovne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih količnikov
Stolpec 5 vključuje vrednosti posameznih pozicij v listinjenju brez upoštevanja oblikovanih oslabitev in rezervacij ter brez uporabe konverzijskih količnikov.
Banka v vlogi originatorja, ki uporablja sintetično listinjenje, ta znesek izračuna kot vsoto stolpcev 1, 2, 3 in 4, pri čemer se upoštevajo negativne vrednosti stolpcev 2 in 3. Vnese se torej znesek izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi kreditnega zavarovanja, s katerim je bilo doseženo tranširanje.
Pobot je primeren le v primeru pogodb z mnogovrstnimi izvedenimi instrumenti, zagotovljenih isti SSPE, na osnovi primernega sporazuma o pobota.
V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek »udeležba investitorja«, ki se izračuna v skladu z 41. členom sklepa o listinjenju.
Stolpci 6 do 11 se izpolnjujejo le v primeru pridobitve dodatnega zavarovanja, s katerim ni doseženo tranširanje in le-to ni upoštevano v stolpcih 2 do 4.
Stolpci 6 do 9 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost
Stolpci 6 do 9 se nanašajo na stvarna in osebna kreditna zavarovanja kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih, kjer pride do zmanjšanja kreditnega tveganja na podlagi zamenjave izpostavljenosti, oziroma tako, da se utež tveganja za zavarovani del izpostavljenosti zamenja z utežjo tveganja zavarovanja oziroma dajalca zavarovanja.
Stolpec 6 – Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G(A))
Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj, prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost zapadlosti, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in poglavjem 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 7 – Stvarna kreditna zavarovanja
Vnese se vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih. Zavarovanje s finančnim premoženjem se tu ne upošteva, saj je dovoljena le uporaba razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem.
Stolpca 8 in 9 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpec 8 – Celotni odlivi
Vnese se zavarovani znesek izpostavljenosti pri tisti vlogi (originator, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot odliv (prejeto kreditno zavarovanje) in je enak seštevku stolpcev 8 in 9. Isti znesek se v stolpcu 9 – Celotni prilivi vnese pri tisti vlogi (originator, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot priliv (dano kreditno zavarovanje). Možni so tudi odlivi/prilivi iz/v druge kategorije izpostavljenosti (obrazca CR SA in CR IRB).
Stolpec 10 – Vrednost izpostavljenosti po kreditnih zavarovanjih z učinkom zamenjave in pred uporabo konverzijskih količnikov
Vnese se znesek izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi kreditnega zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost, ki se izračuna tako, da se od zneska izpostavljenosti iz stolpca 5 odštejejo celotni odlivi iz stolpca 8 in prištejejo celotni prilivi iz stolpca 9.
Stolpec 11 – (-) Kreditna zavarovanja, ki učinkujejo na vrednost izpostavljenosti: razvita metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem (Cvam)
Upošteva se le vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, izračunana po razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljeno v odseku 3.1.4.2. in pododdelku 4.2.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Pri razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem se pri tržni vrednosti zavarovanja s premoženjem, zaradi upoštevanja nestanovitnosti cen, uporabijo prilagoditve za nestanovitnost, kot je to določeno v 70. do 86. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih in s pododdelkom 2.4.1. sklepa o listinjenju.
Stolpec 12 – Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*) se izračuna kot seštevek stolpcev 10 in 11.
Stolpci 13 do 16 – Razvrstitev polno prilagojenih vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) glede na konverzijske količnike
Polno prilagojene vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) iz stolpca 12 se razvrstijo v ustrezne stolpce 13 do 16 glede na vrednost konverzijskega količnika, ki se določi na podlagi 14., 30. in 31. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 17 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in konverzijskih količnikov.
Pri zunajbilančnih postavkah je vrednost v stolpcu 17 seštevek zmnožkov nominalnih zneskov polno prilagojenih postavk (E*) v stolpcih 13 do 16 z ustreznimi konverzijskimi količniki. Pri postavkah sredstev se v ta stolpec vnese vrednost iz stolpca 12.
Stolpec 18 – (-) Odbitne postavke od kapitala
Vnese se vrednost pozicij v listinjenju, katerim je dodeljena utež tveganja 1250% in jih banka odšteje od kapitala v skladu z 38. členom sklepa o listinjenju, namesto da bi izračunala tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti.
Stolpec 19 – Vrednost izpostavljenosti, ki se ji dodeli utež tveganja
Vnese se seštevek stolpcev 17 in 18.
Stolpci 20 do 34 – Razvrstitev vrednosti izpostavljenosti glede na uteži tveganja
Stolpci 20 do 27 – Metoda bonitetnih ocen (stopnje kreditne kvalitete od 1 do 11 za dolgoročne izpostavljenosti ali od 1 do 3 za kratkoročne izpostavljenosti)
Vnesejo se pozicije v listinjenju z bonitetnimi ocenami primerne ECAI v skladu s poglavjem 3. sklepa o listinjenju ali pozicije s povzeto bonitetno oceno v skladu s 25. členom sklepa o listinjenju. Stopnje kreditne kvalitete bo banka dodelila posameznim izpostavljenostim glede na bonitetno oceno primerne ECAI v skladu s sklepom o ECAI. Izpostavljenost s stopnjo kreditne kvalitete, določeno na podlagi bonitetne ocene primerne ECAI, se vnese v ustrezen stolpec glede na utež tveganja iz 26. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 28 – 1250% (Ocenjena izpostavljenost)
Vnese se pozicija v listinjenju z bonitetno oceno primerne ECAI oziroma povzeto bonitetno oceno, ki se ji dodeli utež tveganja v višini 1250% v skladu s 25. in 26. členom sklepa o listinjenju.
Stolpec 29 – 1250% (Neocenjena izpostavljenost)
Vnese se pozicija brez bonitetne ocene primerne ECAI oziroma brez povzete bonitetne ocene, ki se ji v skladu s 23. členom sklepa o listinjenju dodeli utež 1250%.
Stolpec 30 – Metoda nadzorniške formule
Vnese se vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju, pri katerih se utež tveganja izračuna na osnovi metode nadzorniške formule, glede na določila 27., 28., 36. in 37. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 31 – Povprečna utež tveganja (%)
V polje se vnese povprečno tehtano utež tveganja celotne listinjene izpostavljenosti, pri kateri se utež tveganja izračuna na osnovi metode nadzorniške formule.
V ta namen mora banka za pozicije v listinjenju, pri katerih obstaja kreditno zavarovanje in pri katerih se uporablja metoda nadzorniške formule, določiti efektivno utež tveganja v skladu s 36. členom sklepa o listinjenju, kadar gre za polno zavarovanje pozicij. Za pozicije v listinjenju z delnim kreditnim zavarovanjem banka, pri metodi nadzorniške formule, uporabi prilagojeni »T« v skladu s 37. členom sklepa o listinjenju.
Stolpec 32 – Izpostavljenost z utežmi tveganja skupine osnovne izpostavljenosti.
Uteži tveganja skupine osnovne izpostavljenosti se uporabljajo za poenostavljeno obravnavo okvirnih likvidnostnih kreditov, pri katerih ni mogoče izračunati »Kirb« v skladu z 32. členom sklepa o listinjenju. V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila se upoštevajo določila 44. člena sklepa o listinjenju.
Stolpca 33 in 34 – Metoda notranjega ocenjevanja
V stolpec 33 se vnese vrednost izpostavljenosti tistih pozicij v listinjenju, ki imajo, kot del programa ABCP, posebno obravnavo po pristopu IRB skladno z določili 29. člena sklepa o listinjenju.
V stolpcu 34 – Povprečna utež tveganja (%)
Vnese se povprečno tehtano utež tveganja celotne listinjene izpostavljenosti, za katero se uporablja metoda notranjega ocenjevanja po določilih 29. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 35 – (-) Oslabitve in rezervacije, ki zmanjšujejo tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti
Vnese se znesek oslabitev za postavke sredstev in rezervacij za zunajbilančne postavke v skladu z MSRP in 38. členom sklepa o listinjenju. Uporaba prvega odstavka 38. člena tega sklepa pride v poštev le za banke v vlogi originatorja in v tistih primerih, ko se vrednost pozicije v listinjenju ne odšteje od kapitala.
Stolpec 36 – Tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti
Banka izračuna tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti, ki je seštevek zmnožkov posameznih izpostavljenosti iz stolpcev 20 do 34 z ustreznimi utežmi, vendar brez upoštevanja izpostavljenosti, ki se obravnavajo v skladu s 24. in 43. členom sklepa o listinjenju in brez upoštevanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ki se skozi odlive dodelijo drugim kategorijam izpostavljenosti (odliv v druge obrazce). Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti v tem stolpcu neusklajenost zapadlosti ne upošteva. Od tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti se odšteje vrednosti iz stolpca 35 in dobljeni znesek vnese v stolpec 36.
Stolpec 36tris – Prilagoditev zaradi neustrezne skrbnosti
Kadar Banka Slovenije v skladu z devetim odstavkom 5. člena ali 51. členom sklepa o listinjenju odredi dodatno utež tveganja, se v stolpec vnese dodatni tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti, izračunan kot razlika med tveganjem prilagojenim zneskom izpostavljenosti ob uporabi odrejene dodatne uteži tveganja in tveganjem prilagojenim zneskom izpostavljenosti iz stolpca 36.
Stolpec 36 bis – Prilagoditev tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti za neusklajenost zapadlosti
Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti neusklajenost zapadlosti upošteva v skladu s formulo iz 9. člena sklepa o listinjenju ter se izračuna kot RW* – RW(SP). Neusklajenost zapadlosti se ne sme upoštevati pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti pri tranšah ali delih tranš, ki jim pripada utež 1250%, pri katerih se v ta stolpec vnese vrednost 0. Vrednost RW (SP) ne vključuje le tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti, ki so vključeni v stolpec 36, temveč tudi tiste izpostavljenosti, ki so prešle v druge kategorije izpostavljenosti (odlivi v druge obrazce).
Stolpec 37 – Skupna kapitalska zahteva pred uporabo »cap«
»Cap« predstavlja maksimalno kapitalsko zahtevo za tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju, ki so določeni v skladu s 24. in 43. členom sklepa o listinjenju. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje pri listinjenju se izračuna tako, da se vsota zneskov iz stolpcev 36, 36 tris in 36 bis pomnoži z 8%.
Stolpec 38 – (-) Memorandumske postavke: kapitalske zahteve, ki ustrezajo odlivom listinjenja po pristopu IRB v druge razrede izpostavljenosti
Stolpec izpolnjuje samo banka v vlogi originatorja, ki vnese kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz stolpca 30, ki zaradi uporabe kreditnih zavarovanj presegajo kapitalske zahteve za osnovne izpostavljenosti, kot če te ne bi bile listinjene (»cap«). Te kapitalske zahteve ustrezajo odlivom kapitalske zahteve za listinjene izpostavljenosti v druge kategorije izpostavljenosti. Pri izračunu te postavke se upoštevajo omejitve iz 24. in 43. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 39 – Skupna kapitalska zahteva po uporabi »cap«
Skupna kapitalska zahteva po upoštevanju omejitev iz 24. in 43. člena sklepa o listinjenju. Stolpec 39 se izračuna kot seštevek vrednosti v stolpcih 37 in 38.
(7) Banka mora poročati o skupni izpostavljenosti iz naslova listinjenja po posameznih stolpcih poročila in v vrsticah razčleniti obseg svoje aktivnosti glede na vloge, ki jih prevzema v listinjenju.
(8) Obrazec CR SEC IRB vsebuje 18 vrstic, v katerih je razčlenjena skupna izpostavljenost iz 1. vrstice:
Vrednosti polj v 1. vrstici »Skupna izpostavljenost« morajo biti enake seštevkom skupne izpostavljenosti banke po posameznih vlogah, ki jih prevzema v listinjenju, in sicer kot:
a) originator
b) investitor
c) sponzor
Skupna izpostavljenost v listinjenju po posameznih vlogah se nadalje razčleni po:
a) postavkah sredstev, znotraj teh pa po posameznih segmentih kreditnega tveganja glede na vrstni red poplačila (izpolnjujeta banka v vlogi originatorja in investitor);
b) zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih (izpolnjujejo banke v vseh vlogah);
c) obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom (izpolnjuje le banka v vlogi originatorja);
d) pozicijah v listinjenjih, pri katerih originator in sponzor nista kreditna institucija ali investicijsko podjetje (izpolnjuje le banka v vlogi investitorja).
Po posameznih vrsticah se ločeno vnesejo postavke sredstev, ki upoštevajo različne segmente kreditnega tveganja. Obrazec predvideva delitev tveganja na 3 glavne segmente kreditnega tveganja, in sicer:
a) najvišja postavka kreditnega tveganja, ki se za namen tega navodila opredeli kot najbolj nadrejena tranša v poslu listinjenja;
b) vmesna postavka kreditnega tveganja, v katero se za namen tega navodila vključijo vse ostale tranše, ki niso vključene v najvišjo tranšo ali tranšo prve izgube;
c) postavka prve izgube, vključuje pozicije v tistih tranšah, ki prevzamejo prvi evro izgube, kot npr.: vračljivi popusti za odkupe, zavarovanja s premoženjem ali osebna jamstva pri odkupljenih denarnih terjatvah; podrejeni krediti; kreditno zavarovanje namenjeno tranšam prve izgube. Če tranša prve izgube ne zagotavlja pomembne kreditne izboljšave naslednji tranši v vrstnem redu listinjenja, je potrebno tudi naslednjo tranšo upoštevati kot postavko prve izgube. Ocenjevanje kreditnih izboljšav, ki jih zagotavljajo različne tranše, se nadaljuje, dokler se ne doseže pomembne kreditne izboljšave, zagotovljene s strani postavke prve izgube.
Zunajbilančne postavke vključujejo nečrpan znesek izpostavljenosti, ki ga mora banka v vlogi originatorja zagotoviti pri likvidnostnih in drugih kreditih, avansiranju serviserjev ter kreditih v primeru splošne tržne motnje, kadar sestavlja posel listinjenja. Pri izvedenih finančnih instrumentih se upoštevajo navedbe drugega odstavka 14. člena sklepa o listinjenju.
Pri obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom se upoštevajo dodatne kapitalske zahteve v skladu s poglavjem 5. sklepa o listinjenju. To vrstico izpolnjujejo le banke v vlogi originatorja, ki navedejo nominalno vrednost »udeležbe investitorja«.
13. člen
2.4.4. Povezava obrazca CR SEC IRB z obrazcem CA
Polje v 1. vrstici »Skupna izpostavljenost« in 39. stolpcu »Skupna kapitalska zahteva po uporabi cap« obrazca CR SEC IRB predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za posamezno vrsto listinjene izpostavljenosti (ločeno za tradicionalno in sintetično). Skupna kapitalska zahteva se vnese v vrstico 2.1.2.4. Pozicije listinjenja po pristopu IRB v obrazcu CA.
14. člen
2.4.5. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Podrobne informacije o listinjenjih pri originatorjih in sponzorjih (v nadaljevanju: CR SEC Details)
(1) Banka v vlogi originatorja ali sponzorja je dolžna poleg poročil v obliki obrazcev CR SEC SA ter CR SEC IRB predložiti podrobno poročilo o sklenjenih poslih listinjenja. Podrobne informacije v obrazcu CR SEC Details morajo biti združljive s tistimi, o katerih banka poroča v obrazcih CR SEC SA ter CR SEC IRB, v sklopih: »Originator: skupna izpostavljenost« in »Sponzor: skupna izpostavljenost«.
(2) V polje »Imenovane ECAI« banka vnese nazive vseh primernih ECAI, ki jih je v skladu z 11. členom sklepa o listinjenju imenovala banka.
(3) Postavke, označene z (-), banka vnese z negativnim predznakom.
(4) Obrazec CR SEC Details vsebuje 31 stolpcev, v katere se vnesejo posamezne pozicije v listinjenju in katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Interna evidenčna številka
Vnese se interna evidenčna številka posameznega posla listinjenja v banki.
Stolpec 2 – Oznaka listinjenja
Vnese se oznaka listinjenja, po kateri je razpoznavna na trgu.
Stolpec 3 – Vrsta listinjenja: (tradicionalno/sintetično)
Banka označi tradicionalna listinjenja s T in sintetična listinjenja s S, v skladu z opredelitvami pojmov v 3. členu sklepa o listinjenju.
»Stolpca 3a in 3b se nanašata na zadržanje neto ekonomskega deleža
Stolpec 3a – Uporabljen način zadržanja
Banka vnese črko, ki označuje način zadržanja neto ekonomskega deleža in sicer:
A – navpični prerez (vertikalni delež)
B – obnavljajoče izpostavljenosti
C – v bilanci
D – prva izguba
Črke se ujemajo z opisom posameznega načina v drugem odstavku 45. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 3b – % zadržanja
Banka vnese zadržan neto ekonomski delež, izražen v odstotkih, izračunan v skladu z določbami 45. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 4 – Vloga kreditne institucije: (sponzor / originator)
Banka označi listinjenja, pri katerih je prevzela vlogo originatorja z O, listinjenja, pri katerih je prevzela vlogo sponzorja pa s S, v skladu z opredelitvami pojmov v 3. členu sklepa o listinjenju.
Stolpca 5 in 6 se nanašata na pozicije v listinjenju, ki niso del programa ABCP.
Stolpec 5 – Datum začetka listinjenja
Datum začetka listinjenja je enak datumu zapiranja skupine osnovne izpostavljenosti, kar pomeni, da se opravi prenos kreditnega tveganja (pri sintetičnem listinjenju) oziroma prenos kreditnega tveganja in skupine osnovne izpostavljenosti (pri tradicionalnem listinjenju) na tretje osebe, pri čemer se listinjenja, ki so del programa ABCP, izvzamejo iz tega stolpca.
Stolpec 6 – Skupna vrednost skupine osnovne izpostavljenosti na datum začetka listinjenja
Vnese se vrednost skupine osnovne izpostavljenosti posameznega listinjenja na dan prenosa izpostavljenosti/tveganja na tretje osebe, pri čemer se listinjenja, ki so del programa ABCP, izvzamejo iz tega stolpca. V primeru, da obstaja več prodajalcev skupine osnovne izpostavljenosti v vlogi originatorjev in/ali sponzorjev v okviru istega listinjenja, se navede le vrednost posla listinjenja, ki se nanaša na banko, ki poroča.
Stolpci 7 do 14 se nanašajo na skupine osnovne izpostavljenosti in dajejo podrobne informacije o izpostavljenosti iz stolpca 1 v obrazcu CR SEC SA in CR SEC IRB. V primeru, da obstaja več prodajalcev skupine osnovne izpostavljenosti v vlogi originatorjev in/ali sponzorjev v okviru istega listinjenja, se navede le vrednost posla listinjenja, ki se nanaša na banko, ki poroča.
Stolpec 7 – Skupna vrednost skupine osnovne izpostavljenosti
Vnese se vrednost skupine osnovne izpostavljenosti posameznega listinjenja na dan prenosa izpostavljenosti/tveganja na tretje osebe, pri čemer se vključijo tudi listinjenja, ki so del programa ABCP. Stolpec 7 je podrobna razčlenitev zneska izpostavljenosti v stolpcu 1 v obrazcih CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih poslih listinjenja. Vsota stolpca 7 je enaka vsoti v stolpcu 1 v obrazcih CR SEC SA oziroma CR SEC IRB v vrstici, ki ustreza banki v vlogi sponzorja in/ali v vlogi originatorja.
Stolpec 8 – Delež kreditne institucije (%)
V primeru, da obstaja več prodajalcev skupine osnovne izpostavljenosti v vlogi originatorjev in/ali sponzorjev v okviru istega listinjenja, banka v vlogi originatorja in/ali sponzorja navede le svoj delež skupine osnovne izpostavljenosti.
Stolpec 9 – Vrsta
Banka mora izbirati med naslednjimi oznakami vrste skupine osnovne izpostavljenosti:
1 – hipoteke na stanovanjskih nepremičninah
2 – hipoteke na poslovnih nepremičninah
3 – terjatve iz naslova kreditnih kartic
4 – terjatve iz naslova lizinga
5 – krediti podjetjem (vključujoč SME, ki se obravnavajo kot podjetja v skladu z 89. členom sklepa o pristopu IRB)
6 – potrošniški krediti
7 – trgovske terjatve
8 – listinjenja (v primeru poslov relistinjenja v skladu s sklepom o listinjenju)
9 – ostale terjatve.
V primeru, da je skupina osnovne izpostavljenosti sestavljena iz več vrst premoženja, se vpiše oznaka vrste premoženja, ki tvori največji delež skupine osnovne izpostavljenosti.
Stolpec 10 – Uporabljen pristop (SA/IRB/mešani)
Banka vnese oznako SA, če uporablja standardizirani pristop; IRB, če uporablja pristop IRB; M, če uporablja oba pristopa pri obravnavi listinjene izpostavljenosti.
Stolpec 11 – Število izpostavljenosti
Opredeli se število osnovnih izpostavljenosti (N) v skupini osnovne izpostavljenosti, v skladu s 26. do 28. členom sklepa o listinjenju. Stolpec izpolnijo le tiste banke, ki uporabljajo pristop IRB za listinjene izpostavljenosti. Banka mora izbirati med naslednjimi oznakami intervala:
(a) N<6
(b) 6<=N<=34
(c) 34<=N<=100
(d) 100<=N<=1000
(e) N>1000.
Stolpec 12 – ELGD %
Izpolnjujejo le banke, ki uporabljajo metodo nadzorniške formule v skladu s 27. in 28. člena sklepa o listinjenju (pristop IRB).
Stolpec 13 – (-) Oslabitve in rezervacije
Razčlenitev stolpca 6 v CR SEC SA ali stolpca 35 v CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpec 14 – Kapitalske zahteve pred listinjenjem %
Vnesejo se kapitalske zahteve za listinjene izpostavljenosti, kakor da te ne bi bile listinjene, v skladu s 16. ali 24. ali 43. členom sklepa o listinjenju, in sicer v% od skupne vrednosti skupine osnovne izpostavljenosti iz stolpca 7.
Stolpec 15 – Sestava listinjenja: postavka prve izgube
Vnese se tisti del Skupne vrednosti skupine osnovne izpostavljenosti iz stolpca 7, ki se nanaša na postavko prve izgube pri banki v vlogi originatorja in/ali sponzorja v obrazcih CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpci 16 do 26 se nanašajo na pozicije v listinjenju pred uporabo konverzijskih količnikov in so razčlenitev stolpca 5 v obrazcih CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpci 16 do 21 se nanašajo na postavke sredstev in so razčlenitev obrazcev CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpci 22 do 24 se nanašajo na zunajbilančne postavke in so razčlenitev obrazcev CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpec 22 – Neposredni kreditni nadomestki
Vnese se vrednost postavke osebnih jamstev, ki imajo značilnosti kreditnih nadomestkov v skladu s prilogo II. sklepa o standardiziranem pristopu.
Stolpec 23 – Primerni likvidnostni kredit
Vnese se vrednost postavke v skladu z opredelitvijo v 19. členu sklepa o listinjenju.
Stolpec 24 – Drugo
Stolpec obsega vse druge zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente, ki niso vključeni v stolpca 22 in 23.
Stolpca 25 do 26 se nanašata na postavke, ki jih je potrebno poročati v skladu s poglavjem 5. sklepa o listinjenju.
Stolpec 25 – Predčasno odplačilo: kontrolirano (DA/NE)
Poroča se skladno s pogoji drugega odstavka 44. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 26 – Predčasno odplačilo: uporabljen konverzijski količnik
Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpci 15 do 18) in CR SEC IRB (stolpci 13 do 16) po posameznih listinjenjih.
Stolpec 27 – (-) Vrednost izpostavljenosti kot odbitne postavke kapitala
Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpec 20) in CR SEC IRB (stolpec 18) po posameznih listinjenjih.
Stolpec 28 – Skupna kapitalska zahteva pred uporabo »cap«
Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpec 31) in CR SEC IRB (stolpec 37) po posameznih listinjenjih.
Stolpec 29 – Skupna kapitalska zahteva po uporabi »cap«
Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpec 33) in CR SEC IRB (stolpec 39) po posameznih listinjenjih.«.
6. člen
V četrtem odstavku 27. člena se naslov in vsebina stolpca 11. spremenita tako, da se glasita:
»Stolpec 11 – Zmanjšanje kapitalske zahteve zaradi priznanja uporabe načinov prenosa operativnega tveganja
V stolpec 11 se vnese znesek zmanjšanja kapitalske zahteve iz naslova priznanih učinkov zavarovalne police ali drugih načinov prenosa operativnega tveganja v skladu s prvim in četrtim odstavkom 22. člena sklepa o operativnem tveganju.«.
7. člen
V četrtem odstavku 29. člena se spremeni vsebina razdelka »I. Razporeditev izgub po poslovnih področjih« tako, da se glasi:
»Razdelek I vključuje naslednje osnovne vrstice:
1 – podjetniško financiranje in finančno svetovanje,
2 – trgovanje in prodaja na veliko,
3 – posli z vrednostnimi papirji na drobno,
4 – komercialno bančništvo,
5 – bančništvo na drobno,
6 – plačila in poravnava,
7 – agentske storitve,
8 – upravljanje premoženja,
9 – drugo
10 – skupaj po poslovnih področjih.«.
Vsebina razdelka »II. Vrste škodnih dogodkov« se spremeni tako, da se glasi:
»Razdelek II vključuje stolpce od 1 do 7 z delnimi in zbirnimi podatki o različnih vrstah škodnih dogodkov iz operativnega tveganja, ki jih je banka realizirala po poslovnih področjih.
Stolpci od 1 do 7 – Vrste škodnih dogodkov
Stolpci od 1 do 7 se nanašajo na drugi odstavek 18. člena sklepa o operativnem tveganju. Vnese se podatke o:
– številu škodnih dogodkov;
– celotnem znesku izgube;
– največji posamični izgubi,
in sicer po vrstah škodnih dogodkov ter posameznih poslovnih področjih.
Število dogodkov. Vnese se število škodnih dogodkov, ki jih je banka realizirala po posameznih poslovnih področjih. Če je škodni dogodek vplival na več poslovnih področij hkrati, ga mora banka poročati samo pri tistih poslovnih področjih, kjer izguba iz operativnega tveganja preseže mejo za zbiranje škodnih dogodkov iz stolpca 9 tega obrazca.
Zbirni podatek o številu škodnih dogodkov po poslovnih področjih (vrstica 10) se nanaša na seštevek škodnih dogodkov vseh poslovnih področij iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka v stolpcih od 1 do 7.
Celoten znesek izgube. Vnese se celoten, nezaokrožen znesek izgube iz operativnega tveganja iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka, po posameznih poslovnih področjih.
Zbirni podatek o celotnem znesku izgube po poslovnih področjih (vrstica 10) je seštevek celotnih zneskov izgube vseh poslovnih področij iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka v stolpcih od 1 do 7.
Največja posamična izguba. Vnese se največja, nezaokrožena posamična izguba, ki je bila realizirana v okviru posameznega poslovnega področja.
Zbirni podatek o največji posamični izgubi po poslovnih področjih (vrstica 10) je največja posamična izguba na poslovnih področjih iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka v stolpcih od 1 do 7.«.
8. člen
Peti odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Na konsolidirani podlagi je rok za predložitev poročil o kapitalu in kapitalskih zahtevah najkasneje:
– do 28. februarja tekočega leta za stanje na dan 31. decembra preteklega leta,
– do 15. maja tekočega leta za stanje na dan 31. marca tekočega leta,
– do 15. avgusta tekočega leta za stanje na dan 30. junija tekočega leta,
– do 15. novembra tekočega leta za stanje na dan 30. septembra tekočega leta.«
9. člen
Obrazci CA, CR SEC SA, CR SEC IRB, CR SEC Details, OPR in OPR Details, ki so sestavni del sklepa, se nadomestijo z novimi obrazci CA, CR SEC SA, CR SEC IRB, CR SEC Details, OPR in OPR Details, ki so sestavni del tega sklepa.
10. člen
Ta sklep začne veljati 31. decembra 2010.
Ljubljana, dne 18. oktobra 2010
Marko Kranjec l.r.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti