Na podlagi četrtega odstavka 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09), 72. člena in prvega odstavka 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 – popravek in 58/03 – ZZK – 1), 18. in 96. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) in Programa priprave občinskega lokacijskega načrta Britof jug (Uradni list RS, št. 20/05) je Svet Mestne občine Kranj na 39. seji dne 8. 9. 2010 sprejel

S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03, 32/04 in 22/06 – popr. in 33/10), sprejme občinski lokacijski načrt območja Br1 – BRITOF JUG (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., Ljubljanska 76, 1230 Domžale, pod št. proj. 7/2005.

A Besedilo, ki obsega:
I. Splošne določbe
II. Opis območja:
– opis prostorske ureditve,
– ureditveno območje.
III. Umestitev prostorske ureditve:
– opis vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– opis rešitev načrtovanih objektov in površin.
IV. Lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo:
– vrste dopustnih dejavnosti,
– tipologija zazidave,
– gabariti stavb,
– pogoji za oblikovanje zunanje podobe stavb,
– lega objektov na zemljišču,
– ureditev okolice,
– gradbene parcele.
V. Zasnova gospodarske infrastrukture:
– prometno priključevanje območja,
– prometno urejanje znotraj območja,
– splošna merila in pogoji komunalnega urejanja,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje,
– plinovodno omrežje in oskrba s plinom,
– oskrba z električno energijo,
– javna razsvetljava,
– telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez,
– ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje.
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin:
– varstvo okolja,
– varovanje naravnih vrednot,
– varovanje kulturne dediščine,
– varstvo pred hrupom,
– varstvo zraka.
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom.
VIII. Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje lokacijskega načrta:
– etapnost izvedbe,
– obveznosti ob pripravi projektne dokumentacije,
– obveznosti v času gradnje,
– razmejitev financiranja prostorske ureditve,
– obveznosti po izgradnji stavb, objektov in naprav,
– dovoljena odstopanja.
IX. Posegi izven območja lokacijskega načrta
X. Seznam prilog k lokacijskemu načrtu
XI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta
XII. Končne določbe.
B Kartografski del, ki vsebuje:
1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA, ki ga sestavljajo listi:

+-----+-------------------------+---------+
|1.1. |Izsek iz kartografskega  |M 1:5000 |
|     |dela dolgoročnega plana  |         |
+-----+-------------------------+---------+
|1.2. |Programska zasnova Britof|         |
|     |jug                      |         |
+-----+-------------------------+---------+
|1.3. |Kopija načrta parcel     |M 1:2000 |
|     |                         |1:1000   |
+-----+-------------------------+---------+
|1.4. |Geodetski načrt          |M 1:500  |
+-----+-------------------------+---------+
|1.5. |Lega prostorske ureditve |M 1:2000 |
|     |v širšem območju         |         |
|     |(ortofoto)               |         |
+-----+-------------------------+---------+

2. NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE, ki ga sestavljajo listi:

+-----+-------------------------+---------+
|2/1  |Grafični prikaz          |M 1:1500 |
|     |vplivnega območja na     |         |
|     |posameznih parcelah      |         |
+-----+-------------------------+---------+
|2/2  |Ureditveno območje z     |M 1:2500 |
|     |mejo in lego v širšem    |         |
|     |območju                  |         |
+-----+-------------------------+---------+
|2/3  |Načrt parcelacije        |M 1:1000 |
+-----+-------------------------+---------+

3. NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR, ki ga sestavljajo listi:

+-----+-------------------------+---------+
|3/1  |Razporeditev javnih in   |M 1:1500 |
|     |skupnih površin z        |         |
|     |njihovo funkcionalno in  |         |
|     |oblikovno zasnovo        |         |
+-----+-------------------------+---------+
|3/2  |Lega objektov na         |M 1:1000 |
|     |zemljiščih               |         |
+-----+-------------------------+---------+
|3/3  |Tehnični pogoji in       |M 1:1000 |
|     |usmeritve za             |         |
|     |projektiranje            |         |
+-----+-------------------------+---------+
|3/4  |Regulacijski elementi in |M 1:1500 |
|     |lege objektov na         |         |
|     |zemljišču                |         |
+-----+-------------------------+---------+
|3/5  |Vplivi načrtovane        |M 1:2500 |
|     |prostorske ureditve na   |         |
|     |urbane in krajinske      |         |
|     |strukture in povezave s  |         |
|     |sosednjimi območji       |         |
+-----+-------------------------+---------+
|3/6  |Zasnova projektnih       |M 1:1000 |
|     |rešitev, prometne        |         |
|     |infrastrukture           |         |
+-----+-------------------------+---------+
|3/7  |Situacija komunalnih     |M 1:1000 |
|     |vodov                    |         |
+-----+-------------------------+---------+
|3/8  |Pregledna karta s        |M 1:2000 |
|     |primarnimi               |         |
|     |infrastrukturnimi        |         |
|     |gospodarskimi vodi       |         |
+-----+-------------------------+---------+
|3/9  |Rešitve in ukrepi za     |M 1:2500 |
|     |varstvo okolja,          |         |
|     |ohranjanje narave ter    |         |
|     |trajnostno rabo naravnih |         |
|     |dobrin                   |         |
+-----+-------------------------+---------+
|3/10 |Etapnost izvedbe         |M 1:1500 |
|     |(pregledna topografska   |         |
|     |karta)                   |         |
+-----+-------------------------+---------+

Z lokacijskim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorske ureditve oziroma gradnje nove stanovanjske soseske Britof.
Ureditveno območje se nahaja severno od avtoceste, zahodno od regionalne ceste R1 – 210 (Preddvor–Kranj–Škofja Loka), na severu in zahodu pa je omejeno z obstoječo individualno stanovanjsko gradnjo naselja Britof.
Območje obsega enklavo kmetijskih zemljišč, znotraj katerih se nahajata dve obstoječi individualni stanovanjski stavbi (na parc. št. 823, 824/2 in 429/2, k.o. Britof), ki sta bili legalizirani na podlagi sanacijskih PUP, pomožni zidan objekt na delu zemljišča parc. št. 811/2, k.o. Britof, ter manjši pomožni provizorni objekt v osrednjem območju.
Območje je namenjeno stanovanjski dejavnosti s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.

Ureditveno območje lokacijskega načrta se nahaja v urbanistični zasnovi mesta Kranja, prostorska enota z oznako Br1 – Britof jug.
Območje obsega zemljišča parc. št. 429/2, 429/3, 429/10, 429/11, 811/1, 811/2, 811/3, 811/4, 811/5, 811/6, 811/7, 811/8, 811/9, 812, 813, 814, 815, 816, 817, 818, 819, 823, 824/1, 824/2, 824/3, 824/4, 825/1, 825/2, 826, 871, 872, 873, 874, vse k.o. Britof, na katerih so načrtovani trajni objekti vključno s površinami za njihovo nemoteno delovanje.
Površina območja je cca 5,9 ha.

Načrtovana prostorska ureditev predstavlja zaokrožitev obstoječega stanovanjskega naselja Britof, na še nepozidana stavbna zemljišča, ki so v naravi pretežno travniške površine. Prometno se soseska navezuje na regionalno cesto R1-210/1107 tako, da se obstoječemu naselju in stavbam v območju ne spreminja prometni režim. Večina infrastrukturnega omrežja se nahaja ob robu obravnavanega območja.
Izven ureditvenega območja lokacijskega načrta, opredeljenega v 4. členu tega odloka, se s tem odlokom ureja tudi območja novogradenj komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in navezave na obstoječe prometnice. Za zagotovitev komunalne opremljenosti območja je potrebno območje urejanja priključiti na komunalno infrastrukturo, ki se nahaja tudi izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v grafičnem delu lokacijskega načrta. Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja lokacijskega načrta možno vključiti še dodatne parcelne številke kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže to za potrebno.

Umestitev načrtovane gradnje sledi planskim usmeritvam. Območje je razdeljeno na troje območij stanovanjske stavbne strukture (funkcionalna celota A, B in C), območje infrastrukture (I) in območje zelenih površin (Z).
(1) Funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture A (FCA) na severovzhodnem delu območja urejanja je razdeljena na štiri kareje, in sicer:
– KARE A1 (funkcionalna enota)
Funkcionalna enota A1 ima določenih deset parcel, od tega devet namenjenih gradnji, na eni pa se nahaja obstoječ pomožni zidan objekt. Na devetih parcelah je načrtovana gradnja petih prostostoječih stavb in dveh stanovanjskih dvojčkov.
– KARE A2
Funkcionalna enota A2 ima določenih sedem parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb, sedma stanovanjska stavba na zemljiški parceli 811/3, k.o. Britof, pa je možna pod pogojem, da se parcela, namenjena gradnji, poveča za del zemljišča parc. št. 437/5, k.o. Britof, ki se nahaja izven območja urejanja tega lokacijskega načrta.
– KARE A3
Funkcionalna enota A3 ima določenih šest parcel, namenjenih gradnji, na kateri je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb.
– KARE A4
Znotraj funkcionalne enote A4 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s sedmimi stanovanjskimi enotami. Vsaka enota v nizu ima določeno svojo parcelo, namenjeno gradnji.
(2) Funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture B (FCB) v osrednjem delu območja urejanja je razdeljena na tri kareje, in sicer:
– KARE B1 (funkcionalna enota)
Funkcionalna enota B1 ima določenih pet parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana gradnja petih prostostoječih stanovanjskih stavb.
– KARE B2
Funkcionalna enota B2 ima določenih deset parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana gradnja desetih prostostoječih stanovanjskih stavb.
– KARE B3
Funkcionalna enota B3 ima določenih šestnajst parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb, gradnja štirih stanovanjskih dvojčkov; na dveh parcelah, se nahajata obstoječi stanovanjski hiši. Pred gradnjo stanovanjskih stavb je potrebno pomožne objekte odstraniti.
(3) Funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture C (FCC) na jugozahodnem delu območja urejanja je razdeljeno na pet karejev, in sicer:
– KARE C1 (funkcionalna enota)
Funkcionalna enota C1 ima določene tri parcele, namenjene gradnji, na kateri je načrtovana gradnja treh prostostoječih stanovanjskih stavb.
– KARE C2
Funkcionalna enota C2 ima določenih šest parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb.
– KARE C3
Funkcionalna enota C3 ima določene tri parcele, namenjene gradnji, na kateri je načrtovana gradnja treh prostostoječih stanovanjskih stavb.
– KARE C4
Znotraj funkcionalne enote C4 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s sedmimi stanovanjskimi enotami. Vsaki stanovanjski enoti je določena svoja parcela, namenjena gradnji.
– KARE C5
Znotraj funkcionalne enote C5 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s sedmimi stanovanjskimi enotami. Vsaki stanovanjski enoti je določena svoja parcela, namenjena gradnji. Pred gradnjo je potrebno odstraniti obstoječi kozolec.
Na parcelah, namenjenih gradnji, prostostoječih stanovanjskih stavb in obstoječih stanovanjskih hiš je dovoljena še gradnja in postavitev objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov.
Na parcelah, namenjenih gradnji, stanovanjskih dvojčkov je dovoljena tudi gradnja in postavitev objektov za lastne potrebe (razen samostojnih garaž, steklenjakov in drvarnic), ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov.
Na parcelah, namenjenih gradnji, stavb v nizu je dovoljena tudi gradnja enostavnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov. Končnim nizom so na bočni fasadi dovoljene tudi gradnje pritličnih steklenjakov in garaž.
Obstoječe stanovanjske hiše je dovoljeno prenavljati in vzdrževati ter na mestu prej odstranjenih stavb zgraditi nove stanovanjske stavbe tipa a.
Obstoječ pomožni zidan objekt je dovoljeno prenavljati in vzdrževati.
(4) Območje infrastrukture – I je namenjeno prometni, energetski in komunalni infrastrukturi (FCI).
V območju je dovoljena tudi gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov.
(5) Območje zelenih površin – Z (FCZ)
Po namenu so površine namenjene protihrupnim zelenim barieram, zelenicam, površinam namenjenim oddihu in rekreaciji na prostem, ureditvam parkov in drugim javnim površinam.
V območju je dovoljena tudi gradnja ograj, pomožnih infrastrukturnih objektov, spominskih obeležij, vadbenih objektov in urbane opreme.

V prostostoječih stavbah je dovoljena gradnja eno ali dvostanovanjskih stavb.
V obstoječih in načrtovanih stanovanjskih stavbah, razen v funkcionalnih enoti A4, C4 in C5 so dopustne poslovne dejavnosti (do trije zaposleni), ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju in ne smejo presegati 30% skupne površine stavbe ter pod pogojem, da je možno za dejavnost zagotoviti potrebno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce na parceli, namenjeni gradnji. Dejavnosti, ki potrebuje parkirišča za tovorna vozila, dostavna vozila in gradbene stroje niso dovoljene.
Stavbe v nizu v funkcionalni enoti A4, C4 in C5 imajo členjene tlorise kar daje občutek finejše strukture, ki razbija vzdolžne volumne ter zagotavlja višjo stopnjo zasebnosti. Vsaka stanovanjska enota ima pred vhodom manipulativne in parkirne površine, za objektom pa svoje zelene površine (zelenica, vrt, terasa), ki so ograjene z enotno ograjo. Vsaka stanovanjska enota niza ima dvoje parkirnih mest pred objektom in eno dodatno parkirno mesto na skupnem parkirišču stanovanjskega niza.
Prostostoječe stanovanjske stavbe in stanovanjski dvojčki imajo podolgovato tlorisno zasnovo, prilagojeno značilni tlorisni zasnovi naselja. Višinski gabarit stavb upošteva vertikalni gabarit naselja tako, da načrtovane stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja.
Nove stavbe so odmaknjene od parcelnih meja načeloma 4,0 m, tako da ni motena sosednja posest. Parcele, namenjene gradnji, so zadosti velike tako, da zagotavljajo zasebnost posamezne stavbe, zadostne parkirne površine in ustrezen delež zelenih površin. Parcele, namenjene gradnji, so lahko tudi ograjene.
Vse nove stavbe morajo biti grajene tako, da so energijsko učinkovite. Stavbe morajo biti toplotno zaščitene tako, da je zagotovljena čim manjša izguba toplotne energije.

(1) Funkcionalna celota stavbne strukture A (FCA)
Tlorisni gabariti načrtovanih prostostoječih stanovanjskih stavb so 12,0 m × 9,0 m (tip a), razen na parcelah, namenjenih gradnji, z oznako A1/7 in A1/8 so dimenzij 16,0 m × 10,0 m (tip e).
Tlorisni gabariti načrtovanih stanovanjskih dvojčkov so 17,0 m × 9,0 m (tip c).
Tlorisni gabarit stavbe v nizu je 56,0 m × 17,0 m (razgiban tloris – glej grafični del) oziroma so dimenzije stanovanjske enote 8,0 m × 17,0 m (tip b).
Tlorisni gabarit obstoječega pomožnega zidanega objekta z oznako A1/10 je dimenzij 7,0 m x 8,0 m in višinskega gabarita P.
Višinski gabarit prostostoječih stavb in stanovanjskih dvojčkov je (K) + P + M oziroma max. (K) + P + 1.
Višinski gabarit stavbe v nizu je (K) + P + 1.
(2) Funkcionalna celota stavbne strukture B (FCB)
Tlorisni gabariti načrtovanih prostostoječih stanovanjskih stavb so 12,0 m × 9,0 m (tip a), razen na parcelah, namenjenih gradnji, z oznako B3/13 in B3/14 so dimenzij 16,0 m × 10,0 m (tip e).
Tlorisni gabarit stanovanjskih dvojčkov so maksimalnih tlorisnih dimenzij 13,0 m × 20,0 m (tip d).
Višinski gabarit stavb v funkcionalni celoti so (K) + P + M oziroma max. (K) + P + 1.
(3) Funkcionalna celota stavbne strukture C (FCC)
Tlorisni gabariti načrtovanih prostostoječih stanovanjskih stavb so 12,0 m × 9,0 m (tip a).
Tlorisni gabarit stavb v nizu je 56,0 m × 17,0 m (razgiban tloris) oziroma so dimenzije stanovanjske enote 8,0 m × 17,0 m (tip b).
Višinski gabarit prostostoječih stavb je (K) + P + M oziroma max. (K) + P + 1.
Višinski gabarit stavbe v nizu je (K) + P + 1.

(1) Splošni pogoji za oblikovanje:
– barva strešne kritine mora biti v odtenkih sive barve;
– napušči ne smejo biti izdelani iz masivnih elementov;
– fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v svetlih pastelnih barvah;
– balkonske ograje so lahko lesene, kovinske ali steklene;
– stavbe so lahko grajene klasično ali montažno;
– napisi in reklame ne smejo biti postavljeni na strešinah ali nad slemeni stavb;
– v primeru postavitve sončnih zbiralnikov na streho morajo le-ti biti postavljeni na strešino.
(2) Za prostostoječe stavbe in stanovanjske dvojčke veljajo še naslednja določila za oblikovanje:
– maksimalna višina slemena stavb je 11,0 m nad koto obstoječega terena;
– pri višinskem gabaritu (K) + P + M je kota pritličja največ 1,2 m nad raščenim terenom, višina kolenčnega zidu največ 1,2 m;
– pri višinskem gabaritu (K) + P + 1 je kolenčni zid 0;
– strehe stavb so simetrične dvokapnice s smerjo slemena v smeri daljše stranice; oziroma sestavljene dvokapnice v primeru lomljenega tlorisa;
– nakloni strešin so dovoljeni v razponu 35°–42°, stavbe v isti funkcionalni enoti morajo imeti enak naklon;
– odpiranje strešin mansarde je dovoljeno v obliki strešnih oken ali frčad (klasične, pultne ali trikotne);
– frčade ne smejo presegati slemena osnovne stavbe.
(3) Za stavbe v nizu veljajo še naslednja določila za oblikovanje:
– strehe stavb so enokapnice v naklonu 6°–10° z ali brez napušča;
– stanovanjski niz v funkcionalni enoti mora biti enotno oblikovan z uporabo sodobnih arhitekturnih elementov in materialov (višina kolenčnega zidu, obdelava fasade, ograje in napušča …).
(4) Za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe veljajo še naslednja določila za oblikovanje:
– garaže, ki se stikajo z osnovnim objektom imajo lahko ravno streho oziroma streho minimalnega naklona;
– nadstreški nad vhodi so lahko enokapni minimalnega naklona;
– pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje uporaba brezbarvnega stekla ali steklu podobni material;
– samostojne garaže morajo biti oblikovno podrejene osnovnemu objektu.

Lega stavb na zemljišču je določena s koordinatno točko, ki jo je pri umeščanju potrebno upoštevati. Načrtovane stavbe morajo biti z enim robom – fasado postavljene ob gradbeno linijo, ki je določena v grafičnem delu. Stavbe so od posestnih meja odmaknjene 4,0 m, manjši odmiki so možni v primeru istega lastništva ali ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča ter ob upoštevanju požarnovarstvenih zahtev.
Načrtovane stavbe so od prometnic pri uvozih na parcelo, namenjeni gradnji, načeloma odmaknjene min. 6,0 m.
Medposestne ograje so, ob soglasju lastnikov zemljišč, postavljene praviloma na meje gradbenih parcel oziroma so postavljene do meje zemljiške parcele. Z višino in lego ograje ob cestah se ne sme posegati v polje preglednosti.

(1) Za zunanje ureditve parcel, namenjenih gradnji stanovanjske stavbne strukture, veljajo naslednja določila:
– v okviru vsake parcele, namenjene gradnji, je potrebno zagotoviti minimalno 30% zelenih površin, kar ne velja za stavbe v nizu;
– za posamezno stanovanjsko enoto je potrebno zagotoviti min. 2 parkirna mesta (v stavbi ali zunaj) na parceli, namenjeni gradnji;
– peš dostopi, manipulativne in parkirne površine morajo biti utrjene, v protiprašni izvedbi in z robniki ločene od zelenic;
– padavinske vode s streh stavb se ponika v ponikovalnice;
– padavinske vode iz utrjenih površin se predhodno očiščene vodi v meteorno kanalizacijo;
– gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,2 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje (masivne polnostenske ograje niso dovoljene), višine ograj ob promenticah morajo zagotavljati pregledni trikotnik;
– atrij posameznih stanovanjskih enot so medsebojno ločeni z ograjami višine 1,20 m (lesena ograja ali žive meje);
– vstopna in uvozna vrata na gradbeno parcelo se morajo odpirati proti gradbeni parceli in ne proti cesti;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti provizorije;
– odvečni gradbeni material in izkopani material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo, okolico pa hortikulturno urediti.
(2) Ureditve funkcionalne celote FCZ (zelene površine)
Na skrajnem južnem delu, kjer poteka prenosno plinovodno omrežje (Z1), se izvedejo ureditve grajenega javnega dobra lokalnega pomena – skupne zelene rekreacijske površine (zelenice, parki, steze s klopcami …).
Ob regionalni cesti so zelene površine (Z2, Z3, Z4) namenjene protihrupnemu nasipu z intenzivno drevesno vegetacijo.
Pas zelenih površin na severnem delu je namenjen zelenim površinam stanovanjske stavbne strukture, ki se nahajajo izven območja urejanja (Z5/1 – Z5/4).

Velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji ter javnih površin in grajenega javnega dobra je določena z zakoličbenimi točkami parcel in razvidna iz grafičnega dela načrta parcelacije.

Novo naselje Britof jug se bo preko dveh novih priključkov priključevalo na regionalno cesto R1-210 odsek 1107 Preddvor–Kranj, v km 6+788 in v km 6+901. Na mestu priključevanja ima regionalna cesta že izvedeno razširjeno vozišče, zato bo potrebna le sprememba talne in vertikalne signalizacije.
T-križišče se izvede tako, da se iz smeri Kranja doda pas za leve zavijalce, pri križišču desno/desno pa izvede ločilni otok, ki bo preprečil voznikom iz smeri Kranja zavijanje levo. Hitrost na regionalni cesti ob načrtovanem novem naselju bo omejena na 70 km/h. V primeru izgradnje avtocestnega priključka Kranj – sever se bosta oba priključka ukinila, na lokaciji križišča desno/desno bo v km 6+901 izvedeno krožno križišče. Za izvedbo krožnega križišča je na območju urejanja zagotovljen ustrezno velik rezervat. Vzdolž regionalne ceste se ohranja koridor za predvideni spremljajoči prometni program (dvosmerno kolesarsko stezo in dvosmerni hodnik za pešce).

Notranje prometno urejanja območja temelji na krožnem sistemu cest, na treh zbirnih cestah (A, B in C) in treh prečnih cestah (D, E, F1, F2). Zbirne ceste potekajo v smeri Z–V.
Glavna zbirna cesta (A) in južna zbirna cesta (B) se na vzhodu priključuje na državno (regionalno) cesto, na zahodu se navezuje na obstoječo prometnico naselja Britof, ki se, do ureditve neustreznega cestnega omrežja v obstoječem naselju Britof, zapre za motorni promet (cestna zapora).
Severna zbirna cesta (C) predstavlja krožno cestno povezavo v območju A, ki se na vzhodu zaključi s prečno cesto (F2), na zahodu pa slepo konča.
Prečne ceste potekajo v smeri S–J.
Zahodna prečna cesta (E) medsebojno povezuje glavno zbirno cesto in južno zbirno cesto in se na jugu, ob zelenih površinah, zaključi z javnimi parkirišči (4 parkirna mesta).
Osrednja prečna cesta (D) medsebojno povezuje severno zbirno cesto, glavno zbirno cesto in južno zbirno cesto in se na jugu, ob zelenih površinah, zaključi z javnimi parkirišči (4 parkirna mesta).
Vzhodna prečna cesta(F1, F2) je v sredini, zaradi že oblikovanih lastniških parcel, prekinjena, na jugu in severu pa se zaključi z internimi parkirišči (14 in 7 parkirnih mest), ki so namenjeni stavbam v nizu.
Na skrajnem zahodnem robu območja B je predvidena dostopna pot širine 3,0 m za dovoz do stavbe na zemljišču parc. št. 430/5, k.o. Britof.
Parkirišča ob zelenih površinah na jugu so medsebojno povezana s pešpotjo širine 2,0 m.
Vse notranje prometnice so dvosmerne.
Prečni profil glavne zbirne ceste A in južne zbirne ceste B je 12,0 m (vozišče 5,0 m, obojestranski hodnik za pešce 1,5 m in obojestranska zelenica 2,0 m).
Prečni profil zbirne ceste C je 8,0 m (vozišče 5,0 m, obojestranska hodnika za pešce 1,5 m). oziroma 6,5 m (vozišče 5,0 m, enostranski hodnik za pešce 1,5 m).
Prečni profili prečnih cest D, E, F so širine 8,0 m (vozišče 5,0 m, obojestranski pločnik 1,5 m), razen dela osrednje prečne ceste, ki ima na eni strani cestni profil razširjen. Razširitev je namenjena zelenici ter javnim parkirnih prostorom (11 parkirnih mest) ob ekološkem otoku in trafo postaji.
Za prometno infrastrukturo veljajo naslednja določila:
– vse ceste morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi;
– vozne površine so zaključene z dvignjenim robnikom;
– uvozi do gradbenih parcel so predvideni preko pogreznjenih robnikov;
– vse povozne površine se odvodnjava v sistem meteorne kanalizacije;
– prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
– vsi hodniki za pešce so asfaltirani ali kako drugače enotno tlakovani;
– vse peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom;
– invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike;
– pešpoti so tlakovane ali asfaltirane ali v peščeni izvedbi;
– javna parkirna mesta morajo imeti tudi parkirna mesta namenjena hendikepiranim osebam.

Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur.
Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
Načrtovana komunalna oprema obsega: javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektro omrežje, javno razsvetljavo, plinovodno omrežje, telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez ter prometno omrežje.
Vse stavbe morajo imeti dostop do javne ceste, priključene morajo biti na električno omrežje, javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter plinovodno omrežje, razen v primeru vzpostavitve enega od alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
Funkcionalna enota A2/7 se infrastrukturno napaja iz obstoječega naselja Britof.

Načrtovan je ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode.
Za komunalne odpadne vode bo potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijo, ki bo potekala po javnih površinah (pod prometnicami). Sekundarno kanalizacijo bo priključena na obstoječo javno kanalizacijo odpadnih komunalnih vod, ki poteka po zahodnem robu obravnavanega območja s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi.
Meteorne vode s streh stavb se morajo speljati preko peskolovcev v ponikovalnice, iz utrjenih površin pa preko lovilcev olj v ponikovalnice. Ponikovalnice morajo biti pravilno dimenzionirane in locirane na parcelah, namenjenih gradnji.
Meteorne vode z javnih cest se preko cestnih požiralnikov opremljenih s peskolovi, lovilci olj in bencina vodi v meteorne kanale, ki potekajo v javnih površinah (pod prometnicami). Meteorne vode se na južnem delu, v območju funkcionalne celote FCZ, ponika s ponikovalnicami.

Tranzitni cevovod, ki poteka preko območja obravnave, je potrebno prestaviti iz območja v zahodni pločnik regionalne ceste Kranj–Britof.
Tanzitni vod je potrebno prevezati na nov vodni vir, ki se nahaja severovzhodno od obravnavanega območja (vrtina Britof). Tranzitni vod, ki poteka skozi predvideno naselje pa se ukine.
Za oskrbo novogradenj s sanitarno pitno vodo bo zgrajeno novo sekundarno vodovodno omrežje, ki se bo zankasto navezovalo na transportni vodovod. Na vodovodnem omrežju bo potrebno zgraditi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki morajo zagotoviti zadostno požarno vodo. Sekundarni cevovodi iz nodularne litine bodo potekali pod pločniki ali v cestnem svetu. Vozlišča vodovoda bodo izvedena v ustreznih betonskih jaških. Iz predvidenega sekundarnega vodovodnega omrežja se izvede hišne vodovodne priključke do vodomerov za posamezne stavbe, ki bodo določeni v fazi projektiranja.
Za zalivanje vrtov in izpiranje WC kotličkov je dopustna gradnja skupinskih ali individualnih zbiralnikov meteornih voda.

Na južnem delu obravnavanega območja (v FCZ) poteka prenosno omrežje zemeljskega plina – plinovod R29 (s premerom 200 mm in tlakom 50 bar). Načrtovane nove stavbe so, v skladu s pravilnikom o varnostnih odmikih plinovoda, odmaknjene od osi prenosnega omrežja zemeljskega plina.
Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode v stavbah je možna z nadgradnjo sekundarnega plinovodnega omrežja (v cestnem telesu novih prometnic) s priključitvijo na obstoječe plinovodno omrežje, ki poteka po zahodnem robu obravnavanega območja, pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec omrežja.
Ogrevanje stavb je dopustno tudi na sončno energijo ali druge lokalno razpoložljive alternativne obnovljive vire energije (fotovoltaika, sistemi s toplotnimi črpalkami voda/voda zemlja/voda, zrak/voda, sistemskimi kotli na lesno biomaso …).

Novo stanovanjsko naselje se bo napajalo iz nove transformatorske postaje, locirane v težišče obremenitve. Transformatorska postaja bo montažno betonska tipske izvedbe velikosti do 630kVA. Postaja se bo napajala z novim 20 kV kablovodom, ki se ga vzanka v 20 kV električno mrežo v TP Britof srednja.
Za priključitev novopredvidenih objektov na električno omrežje se zgradi ustrezno nizkonapetostno kabelsko omrežje, ki se izvede z zveznim načinom. Izvede se razdelilne omarice, ki se jih postavi na stalno dostopna mesta. Iz teh omaric se priključi posamezne odjemalce, katerih priključno merilne omarice prostostoječe izvedbe se ravno tako locirajo na stalno dostopnih mestih (maja zasebne parcele z javno površino). V te omarice se namesti priključno merilni del za posamezni objekt.

Območje bo opremljeno z omrežjem javne razsvetljave. Javna razsvetljava bo izvedena ob vseh cestah na isti strani kot NN energetski dovodi. Drogovi javne razsvetljave morajo biti postavljeni neposredno na notranjem robu pločnika tako, da ne bodo predstavljali ovire.
Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno območje cone z enotno visokimi kandelabri tipske oblike (do višine 5 m). Prižigališče javne razsvetljave se izvede ob transformatorski postaji.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za okolje. Če kvalitetne rešitve za območje še ne obstajajo, je potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev.
Javna razsvetljava v križiščih z regionalno cesto se izvede s kandelabri širine 9 m, s sodobnimi svetilkami z ravnim steklom.

Določa se zemeljski razvod telekomunikacijskega omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja, iz obstoječega TK omrežja, ki se nahaja na zahodnem robu obravnavanega območja. Za priključitev novih objektov na telekomunikacijsko omrežje v območju urejanja bo zgrajena nova kabelska kanalizacija iz PVC Ø 110 na isti strani ceste kot energetska kabelska kanalizacija. V kanalizaciji bo razvod telefonskih kablov in istočasno razvod kablov kabelske televizije.
Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).
Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca.

Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo.
Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije, v oddaljenosti 1,0 m od javne ceste. Na območju transporta zabojnikov so cestni robniki pogreznjeni.
Za območje se določa postavitev enega ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov (plastenke, pločevinke, papir, steklo) na sredini območja ob transformatorski postaji.
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in eventualnih storitvenih dejavnosti mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in se jih oddaja pooblaščenemu zbiralcu tovrstnih odpadkov.

Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila 31. člena tega odloka, ter predpise iz področja varovanja okolja.
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice.
Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če se izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.

Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt, ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Ohranjati pa je potrebno gozdni rob južno od območja obravnave.

Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt, ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato ukrepi za varovanje kulturne dediščine niso potrebni.

Obravnavano območje bo po izgradnji stanovanjskih stavb sodilo v območje III. stopnjo varstva pred hrupom.
V primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi hrupa, če je ta posledica uporabe cest, morajo investitorji načrtovati ustrezne ukrepe varstva pred hrupom.
Investitor lahko med gradnjo v dnevnem času preseže dovoljene ravni hrupa na sosednjih območjih, vendar ne več, kot so predpisane za IV. stopnjo varstva pred hrupom.

Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni morajo biti zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev, uporaba ustreznih materialov …).
Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno načrtovani in grajeni.
Na vodovodnem omrežju bo, zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode, zgrajeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti.

Območje se bo urejalo etapno, pri čemer je etapnost izvajanja posegov odvisna tako od prostorskih danosti območja, kot tudi od izkazanega interesa lastnikov zemljišč oziroma investitorjev ter hkrati logiko racionalnega infrastrukturnega opremljanja območja.
Prva etapa obsega dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja na katerega je potrebno priključiti novo naselje, sledi gradnja potrebnega notranjega sekundarnega infrastrukturnega omrežja.
V drugo etapo sodijo gradnje stavb, ki se ne morejo izvajati brez pripadajočega infrastrukturnega omrežja. Druga etapa se lahko izvaja v več fazah, ki so medsebojno neodvisne. Vsaka parcela, namenjena gradnji, lahko predstavlja svojo etapo, kar ne velja za stanovanjske nize. Celoten stanovanjski niz se sme graditi kot ena etapa.
Tretja etapa obsega izvedbo protihrupne bariere in ureditev zelenih površin. Pred izdajo uporabnega dovoljenja stavbam v prvem nizu, ob državni cesti, je potrebno izvesti tudi pripadajoči del protihrupne zaščite (zeleno bariero).
V zadnji (četrti etapi) je načrtovana možna izgradnja kolesarske poti in hodnika za pešce ob regionalni cesti v kolikor se to izkaže za potrebno.
Namembnost zemljišč do vzpostavitve novih parcel, namenjenih gradnji (komasacija), ostaja enaka dosedanji. Možne so le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.

Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvedbo komunalne infrastrukture izven ureditvenega območja lokacijskega načrta, mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
Za vse gradnje, razen enostanovanjskih stavb, je k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– pred začetkom gradnje novega naselja Britof se na obstoječi cesti, na kateri se priključujeta novi zbirni cesti A in B, izvede (začasna) cestna zapora;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanja usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Razmejitvene investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture območja se določi skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja.

Po izgradnji stavb imajo lastniki naslednje obveznosti:
– pod obstoječimi vodi komunalne in energetske infrastrukture je potrebno zagotoviti 1,0 m širok koridor z omejeno lastninsko pravico zaradi obnove objektov in omrežij komunalne in energetske infrastrukture;
– skrbeti za urejenost okolice stavb (hortikulturna ureditev).
Obveznosti upravljavcev skupnih površin:
– redno vzdrževati zeleno protihrupno bariero;
– redno vzdrževati površine grajenega javnega dobra.

(1) Oblikovanje posameznih stavb lahko odstopa od predpisanih oblikovalskih izhodišč, kadar ima različnost oblike za cilj vzpostaviti razpoznavnost oziroma berljivost območja, tako, da omogoča tudi gradnjo, ki sledi sodobnejšim trendom oblikovanja. Različnost oblikovanja ne sme ustvariti disharmonije z ostalimi stavbami in okoljem. V primeru takšnega oblikovanja stavbe je to obvezno za vse stavbe v funkcionalni enoti, zato je potrebno za takšno rešitev pridobiti soglasje vseh lastnikov v funkcionalni enoti.
(2) Na mestu predvidene gradnje stanovanjskih dvojčkov je dovoljena tudi gradnja prostostoječe stanovanjske stavbe, ob upoštevanju določenih vertikalnih in horizontalnih gabaritov ter pod pogojem združitve gradbene parcele, ki pripada dvojčku.
(3) Dovoljena so odstopanja tlorisnih gabaritov prostostoječih stanovanjskih stavb do + / - 1,0 m, kar ne velja za stanovanjske dvojčke v območju B3, ki imajo določene maksimalne tlorisne gabarite, pri čemer morajo biti razdalje med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov, zagotovljen požarni odmik med stavbami in upoštevane gradbene linije.
(4) Dovoljena so odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja lokacijskega načrta in ob priključkih na omrežje oskrbovalnih sistemov do + / - 5,00 m. Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov na območju lokacijskega načrta, razen ob priključkih na omrežje oskrbovalnih sistemov, so lahko tudi večja, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov objekta, prometnih površin in zunanjo ureditev.

Lokacijski načrt ima naslednje priloge:
1. povzetek za javnost;
2. izvleček iz strateškega akta;
3. obrazložitev in utemeljitev akta;
4. strokovne podlage;
4.1. elaborat geodetskega posnetka (Domplan, št. proj. K-2004-148, december 2004),
4.2. prometna študija križišča (CE DESIGN d.o.o., št. proj. P-119/05, marec 2005),
4.3. idejna rešitev priključka »Kranj – sever« na AC (CE DESIGN d.o.o., št. proj. P-118/05, marec 2005 in P-206/10, julij 2010),
4.4. idejna zasnova prometne ureditve naselja (HR SISTEMI d.o.o., št. proj. 10/05, sept. 2005),
4.5. idejna zasnova kanalizacijskega omrežja (Komunala projekt d.o.o., št. načrta 169/N-05, oktober 2005),
4.6. idejna zasnova vodovodnega omrežja (Komunala projekt d.o.o., št. načrta 64/D-05, oktober 2005),
4.7. idejna zasnova električnih instalacij in električne opreme – 04 – NN, SN, JR (TK Projekt d.o.o., št. načrta IDZ-50111322, oktober 2005),
4.8. Idejna zasnova – načrta telekomunikacij – 06 (TK Projekt d.o.o., št. načrta IDZ-50111321 julij 2005),
4.9. idejna zasnova načrta strojnih instalacij – plinovodno omrežje (Biro Jakšič d.o.o., št. načrta T-05-68, oktober 2005).

Po realizaciji s tem lokacijskim načrtom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora, in sicer:
– ohranjati zeleno bariero ob regionalni cesti kot del protihrupne bariere;
– ohranjati gradbeno linijo stavb ob regionalni cesti;
– ohranjati grajeno javno dobro v območju funkcionalne celote FCZ (skupne zelene površine).

Lokacijski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.