Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o Javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije (ZJNepS)
Razglašam Zakon o Javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije (ZJNepS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 21. seji 20. oktobra 2010.
Št. 003-02-9/2010-10
Ljubljana, dne 28. oktobra 2010
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O JAVNEM NEPREMIČNINSKEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE (ZJNepS)
I. SPLOŠNE IN TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa način ustanovitve, namen ustanovitve, temeljna načela poslovanja in odgovornost Javnega nepremičninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: javni sklad). Ureja tudi premoženje in naloge javnega sklada, njegove organe, način poslovanja ter druga vprašanja, povezana z ustanovitvijo in delovanjem javnega sklada.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. ravnanje z nepremičnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje premoženja;
2. pridobivanje nepremičnega premoženja pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem nepremičnem premoženju na javni sklad;
3. razpolaganje z nepremičnim premoženjem pomeni vsak prenos nepremičnega premoženja v lasti javnega sklada na drugo fizično ali pravno osebo, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne odsvojitve nepremičnega premoženja ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava;
4. upravljanje nepremičnega premoženja zajema zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost, redno in investicijsko vzdrževanje, oddajanje v najem, oddajanje v brezplačno uporabo ter sklepanje pravnih poslov za ustanovitev stvarnih in obligacijskih pravic;
5. upravljavske naloge v povezavi z nepremičnim premoženjem pomenijo sprejemanje in uresničevanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi zaradi obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti nepremičnega premoženja;
6. uporabniki so Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi, upravne enote, pravosodni organi in posredni proračunski uporabniki, ki jih določi vlada;
7. uporaba nepremičnega premoženja pomeni neposredno posest uporabnika na posameznem nepremičnem premoženju ali na njegovem delu v lasti javnega sklada in neposredno skrb zanj;
8. uporabnina je nadomestilo za uporabo nepremičnega premoženja v lasti javnega sklada, ki pokriva vse stroške rednega in investicijskega vzdrževanja nepremičnin ter druge stroške, povezane z ravnanjem z nepremičninami;
9. redno vzdrževanje pomeni izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so: prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost napeljav, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta;
10. investicijsko vzdrževanje pomeni izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave.
3. člen
(temeljna določba)
(1) Javni sklad je pravna oseba. Edini ustanovitelj javnega sklada je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice v imenu Republike Slovenije izvršuje vlada.
(2) Vlada sprejme akt o ustanovitvi javnega sklada.
(3) Za vsa vprašanja glede javnega sklada, ki niso drugače urejena v tem zakonu ali aktu o ustanovitvi, se uporablja zakon, ki ureja javne sklade.
4. člen
(namen ustanovitve javnega sklada)
(1) Namen ustanovitve javnega sklada je enotno in gospodarno ravnanje z nepremičnim premoženjem v lasti javnega sklada in upravljanje s prenesenim premoženjem s poudarkom na zagotavljanju poslovnih prostorov in drugih nepremičnin, potrebnih za delovanje uporabnikov.
(2) Javni sklad lahko na odplačni način tudi za druge državne organe ali druge osebe javnega prava zagotavlja poslovne prostore in druge nepremičnine, potrebne za njihovo delo. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo.
5. člen
(način uresničevanja namena javnega sklada)
(1) Javni sklad na najugodnejši in najgospodarnejši način zadovoljuje potrebe uporabnikov po poslovnih prostorih in drugih nepremičninah. To dosega z usklajenim ravnanjem z vsem nepremičnim premoženjem v svoji lasti in upravljanju na način, da se vrednost nepremičnega premoženja v lasti javnega sklada ohranja ali povečuje. Premoženje v lasti javnega sklada se ohranja in povečuje skladno s poslovno politiko javnega sklada.
(2) Javni sklad svoj namen uresničuje tudi z najemanjem nepremičnin na trgu za potrebe posameznih uporabnikov.
6. člen
(temeljna načela poslovanja javnega sklada)
(1) Javni sklad ravna z nepremičnim premoženjem gospodarno, učinkovito, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod razpolaganja, ki omogočajo najugodnejše izide za poslovanje javnega sklada.
(2) Nepremičnega premoženja v lasti javnega sklada ni dovoljeno neodplačno odtujevati in obremenjevati.
(3) Pred razpolaganjem z nepremičnim premoženjem v lasti javnega sklada je obvezna njegova cenitev, razen v primerih, ki jih določa zakon, ki ureja ravnanje z nepremičnim premoženjem države.
(4) Ravnanje javnega sklada z nepremičnim premoženjem se izvaja odgovorno in na način, ki zagotavlja transparentnost in enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku ter preglednost vodenja postopka in sprejemanja odločitev.
(5) Ravnanje javnega sklada z nepremičnim premoženjem je javno, razen v primerih, ko zakon določa drugače.
(6) Pri zagotavljanju poslovnih prostorov in drugih nepremičnin, potrebnih za delovanje uporabnikov, sprejema javni sklad svoje odločitve na podlagi prostorskih standardov in meril ter kriterijev za zagotavljanje poslovnih prostorov in drugih nepremičnin.
7. člen
(odgovornost javnega sklada)
Javni sklad odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
II. PREMOŽENJE IN NALOGE JAVNEGA SKLADA
8. člen
(premoženje v lasti javnega sklada)
(1) Javni sklad je lastnik nepremičnega premoženja, ki ga je ustanovitelj namenil za doseganje namena javnega sklada (namensko premoženje) ter prostorov, opreme in drugih sredstev, potrebnih za delo javnega sklada.
(2) Javni sklad lahko od ustanovitelja ali drugih oseb pridobi v last tudi drugo premoženje, ki se ne vpiše v sodni register. Prevzem tega premoženja se uredi s pogodbo.
9. člen
(povečanje namenskega premoženja)
(1) Nepremično premoženje države, ki ga državni organi ne potrebujejo več za opravljanje svojih nalog ali katerega namembnost ali status se je spremenil ali se je spremenila katera koli druga okoliščina, ki je odločilno vplivala na to, da nepremičnina ni postala last javnega sklada, vlada najmanj dvakrat letno na predlog državnega organa, ki je upravljavec tovrstne nepremičnine ali javnega sklada, s sklepom prenese v last javnega sklada.
(2) V last javnega sklada se najmanj dvakrat letno s sklepom vlade prenese tudi tisto nepremično premoženje, za katerega ustanovitelj oceni, da ga je zaradi gospodarnosti smiselno prenesti na javni sklad. Predmet prenosa na javni sklad pa ne more biti tisto nepremično premoženje, ki je kot izjema od prenosa v last javnega sklada taksativno našteto v tretjem odstavku 39. člena tega zakona.
(3) Sklep vlade iz prvega in drugega odstavka tega člena je podlaga za vpis v zemljiško knjigo in vsebuje navedbo, da se s sklepom na javni sklad prenese lastninska pravica na nepremičninah ter dovolilo, ki vsebuje zemljiškoknjižno oznako nepremičnin ter druge podatke, potrebne za vpis lastninske pravice. Sklep vlade ima naravo dokončne odločbe državnega organa po osmi točki 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 45/08, 37/08 – ZST in 28/09), s katero javni sklad pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.
10. člen
(upravljanje premoženja)
Javni sklad lahko z državnimi organi ali drugimi osebami javnega prava sklene pogodbo za izvajanje posameznih nalog upravljanja.
11. člen
(naloge javnega sklada)
(1) Javni sklad opravlja naslednje naloge:
– pridobiva, vodi investicije in izvaja druge postopke, vezane na pridobitev nepremičnin z namenom zagotavljanja poslovnih prostorov in drugih nepremičnin, potrebnih za delovanje uporabnikov;
– sklepa pravne posle, s katerimi najema nepremičnine, najema nepremičnine s postopnim odkupom in pridobiva nepremičnine v brezplačno uporabo za potrebe opravljanja nalog uporabnikov;
– razpolaga z nepremičninami v svoji lasti;
– upravlja z nepremičninami v svoji lasti in z nepremičninami, ki jih ima v upravljanju;
– opravlja upravljavske naloge v zvezi z nepremičninami v svoji lasti in z nepremičninami, ki jih ima v upravljanju;
– vzpostavi in vodi evidenco nepremičnin;
– oblikuje predloge novih prostorskih rešitev za nepremičnine v svoji lasti in za nepremičnine, ki jih ima v upravljanju;
– pripravlja predloge prostorskih standardov za potrebe različnih uporabnikov ter predloge meril in kriterijev za zagotavljanje poslovnih prostorov in drugih nepremičnin posameznim uporabnikom;
– druge naloge, povezane z ustanovitvijo javnega sklada.
(2) Javni sklad lahko opravlja tudi druge dejavnosti za lastne potrebe za podporo namenu, za katerega je ustanovljen.
III. ORGANI JAVNEGA SKLADA
12. člen
(organi javnega sklada)
(1) Organi javnega sklada so: nadzorni svet, uprava in strokovni svet.
(2) Z aktom o ustanovitvi se lahko določijo tudi drugi strokovni organi in komisije.
13. člen
(nadzorni svet)
(1) Nadzorni svet ima pet članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član nadzornega sveta). Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
(2) Člane nadzornega sveta imenuje in razrešuje ustanovitelj, predsednika oziroma predsednico nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsednik nadzornega sveta) in namestnika oziroma namestnico predsednika nadzornega sveta pa izvoli svet izmed svojih članov.
(3) Nadzorni svet sestavljajo strokovnjaki oziroma strokovnjakinje, izbrane skladno s kriteriji, ki veljajo za izbor članov nadzornih svetov v javnih gospodarskih zavodih ter v podjetjih, v katerih ima država (so-)lastniški delež.
14. člen
(uprava)
(1) Upravo sestavljajo trije člani oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: član uprave).
(2) Nadzorni svet oblikuje predlog za imenovanje članov uprave na podlagi javnega natečaja skladno s pogoji in kriteriji, določenimi z zakonom, ki ureja javne sklade, in z aktom o ustanovitvi. Izmed članov uprave ustanovitelj imenuje predsednika oziroma predsednico uprave (v nadaljnjem besedilu: predsednik uprave).
(3) Člani uprave so imenovani za dobo štirih let in so lahko na podlagi javnega natečaja še enkrat ponovno imenovani.
(4) Uprava organizira in vodi delo ter poslovanje javnega sklada.
(5) Javni sklad zastopa predsednik uprave. Po pooblastilu predsednika uprave lahko javni sklad zastopa tudi drug član uprave.
(6) Način dela uprave se določi v aktu o ustanovitvi.
(7) Za člane uprave se uporabljajo določbe, ki jih zakon, ki ureja javne sklade, določa za direktorja oziroma direktorico.
15. člen
(strokovni svet)
(1) Strokovni svet ima štiri člane oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: član strokovnega sveta). Član strokovnega sveta je predstavnik ministrstva, pristojnega za obrambo, predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje, in predstavnik ministrstva, pristojnega za upravo. Član strokovnega sveta je funkcionar ali javni uslužbenec ministrstva, ki ga je imenovalo. Predsednika oziroma predsednico strokovnega sveta izvoli strokovni svet izmed svojih članov.
(2) Mandat članov strokovnega sveta traja štiri leta.
(3) Strokovni svet se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno. Strokovni svet ob tehničnostrokovni podpori javnega sklada sodeluje pri pripravi in daje predhodno mnenje k prostorskim standardom in merilom ter kriterijem za zagotavljanje poslovnih prostorov in drugih nepremičnin, kot so: prostori za izvrševanje kazenskih sankcij, prostori za potrebe pravosodnih organov in prostori ter druge nepremičnine, potrebne za izvajanje posebnih nalog Policije.
IV. POSLOVANJE JAVNEGA SKLADA
16. člen
(postopki ravnanja z nepremičnim premoženjem)
(1) Za postopke ravnanja z nepremičnim premoženjem v lasti javnega sklada se uporabljajo predpisi, ki urejajo postopke ravnanja z nepremičnim premoženjem države.
(2) Javni sklad je oproščen plačila sodnih taks za vse vknjižbe lastninske pravice na ime javnega sklada v zemljiško knjigo.
17. člen
(splošni pogoji poslovanja)
Splošne pogoje poslovanja javnega sklada sprejme ustanovitelj na predlog nadzornega sveta.
18. člen
(prostorski standardi in merila ter kriteriji)
(1) Predloge prostorskih standardov in meril ter kriterijev za zagotavljanje poslovnih prostorov in drugih nepremičnin posameznim uporabnikom na predlog uprave potrdi nadzorni svet.
(2) Predlog prostorskih standardov in meril ter kriterijev iz prejšnjega odstavka posreduje nadzorni svet v sprejetje vladi, ki jih sprejme v obliki uredbe.
19. člen
(razmerja med javnim skladom in uporabniki)
(1) Za potrebe zagotavljanja poslovnih prostorov in drugih nepremičnin, potrebnih za delovanje uporabnikov, sklene javni sklad s posameznim uporabnikom sporazum o uporabi.
(2) Sporazum o uporabi se sklene z upoštevanjem prostorskih potreb uporabnika skladno z merili in s kriteriji iz šestega odstavka 6. člena tega zakona.
(3) V sporazumu o uporabi se določijo nepremičnina ali kompleks nepremičnin, ki je dan v uporabo, višina uporabnine, obveznost uporabnika, da krije obratovalne in morebitne druge stroške, dogovorjene s sporazumom ter druge pravice in obveznosti javnega sklada in uporabnika. Bistvena sestavina sporazuma o uporabi je tudi določilo, da je uporabnik dolžan javni sklad sprotno in pravočasno obveščati o povečanju in zmanjšanju prostorskih potreb ter na poziv javnega sklada skleniti spremembo sporazuma o uporabi, s katero se dogovori za vračilo nepotrebne nepremičnine ali dela nepremičnine.
(4) V primeru spora o obsegu prostorskih potreb uporabnika odloči ustanovitelj.
20. člen
(akti poslovanja javnega sklada)
(1) Temeljni akti poslovanja javnega sklada so: srednjeročni poslovni načrt, letni poslovni načrt, letni finančni načrt in letno poročilo. Vsebina navedenih aktov predstavlja poslovno politiko javnega sklada.
(2) V srednjeročnem poslovnem načrtu se opredelijo predvidene aktivnosti javnega sklada na področju ravnanja z nepremičnim premoženjem za obdobje petih let.
(3) Letni poslovni načrt vsebuje: načrt pridobivanja nepremičnega premoženja, načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, načrt najemov nepremičnega premoženja in načrt nepremičnin, danih v uporabo. V navedenih načrtih se posamezna nepremičnina opredeli glede na vrsto in obseg; zanjo se določijo ekonomska utemeljenost ravnanja, metoda ravnanja in orientacijska vrednost. Orientacijska vrednost je vrednost, določena na podlagi cenitve premoženja ali izkustveno, na podlagi primerjave nakupov in prodaj podobnega premoženja na trgu ali na podlagi drugih pomembnih podatkov, s katerimi se določa cena nepremičnega premoženja v smislu čim večjega približka dejanski vrednosti na trgu.
(4) Skupaj s predlogom letnega poslovnega načrta in letnega finančnega načrta za naslednje proračunsko leto se pripravi tudi predlog letnega poslovnega načrta in letnega finančnega načrta za leto, ki temu sledi.
(5) Srednjeročni poslovni načrt, letni poslovni načrt, letni finančni načrt in letno poročilo pošlje uprava po prejetem soglasju nadzornega sveta ustanovitelju. Ustanovitelj določi predlog navedenih aktov in jih posreduje v sprejetje oziroma v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor).
(6) Letni poslovni načrt in letni finančni načrt se predložita v sprejetje državnemu zboru skupaj s predlogom proračuna.
(7) Letno poročilo se predloži državnemu zboru skupaj z zaključnim računom proračuna.
21. člen
(izjeme od obvezne vključitve v letni poslovni načrt)
(1) Ob spremenjenih prostorskih potrebah uporabnikov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob pripravi letnega poslovnega načrta, ali ob spremembi okoliščin na trgu, ki zahtevajo hiter odziv, lahko javni sklad ob spoštovanju načela gospodarnosti ravnanja sklepa tudi pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem letnem poslovnem načrtu.
(2) Skupna vrednost poslov iz prejšnjega odstavka ne sme presegati odstotka skupne vrednosti načrtov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ki se določi vsako leto v letnem poslovnem načrtu.
(3) O pravnih poslih iz prvega odstavka tega člena mora javni sklad poročati v letnem poročilu. Obrazložitev posamičnega pravnega posla mora obsegati navedbo vrste in obsega nepremičnine, ekonomsko utemeljenost ravnanja, metodo ravnanja in navedbo finančnih posledic sklenjenega pravnega posla.
22. člen
(sredstva za uresničevanje namena javnega sklada)
Sredstva za uresničevanje namena javnega sklada se praviloma zagotavljajo:
– s plačilom uporabnine;
– s prihodki iz naslova nadomestil za ustanovljene stvarne pravice na nepremičninah v lasti javnega sklada;
– s prihodki iz naslova počitniške dejavnosti;
– s prihodki iz razpolaganja z nepremičninami;
– s prihodki iz oddajanja nepremičnin v najem;
– iz evropskih sredstev;
– iz drugih prihodkov.
23. člen
(sredstva za delo javnega sklada)
(1) Sredstva za delo javnega sklada se zagotavljajo:
– s plačilom uporabnine;
– iz evropskih sredstev;
– iz prihodkov od dejavnosti, ki jo javni sklad opravlja na trgu.
(2) Sredstva za delo javnega sklada so namenjena zagotavljanju pogojev za delovanje organov in strokovnih služb javnega sklada ter financiranju odhodkov, povezanih s tekočim poslovanjem javnega sklada, kot so: stroški dela, stroški materiala in storitev ter drugi stroški.
24. člen
(določitev višine uporabnine)
(1) Višina uporabnine se določa enkrat letno v letnem poslovnem načrtu javnega sklada.
(2) Višina uporabnine se določi na podlagi:
– višine uporabnine v preteklem letu;
– letnega poročila in odločitev ustanovitelja iz 25. člena tega zakona;
– stroškov ravnanja z nepremičnim premoženjem v preteklem letu.
Pri določitvi višine uporabnine je treba upoštevati tudi poslovno politiko javnega sklada.
(3) Sredstva, potrebna za plačilo uporabnine, zagotavljajo uporabniki v svojih finančnih načrtih.
25. člen
(razporejanje presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanje presežka odhodkov nad prihodki)
O uporabi presežka prihodkov nad odhodki javnega sklada in pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada odloča ustanovitelj na predlog nadzornega sveta.
26. člen
(vpisovanje spremembe namenskega premoženja v sodni register)
(1) Povečanje namenskega premoženja javnega sklada z vplačilom dodatnega namenskega premoženja mora javni sklad vpisati v sodni register, ko skupna povečanja iz tega naslova presežejo 10% vrednosti namenskega premoženja, ki je vpisano v sodni register, lahko pa povečanja namenskega premoženja vpisuje tudi pogosteje.
(2) Zmanjšanje namenskega premoženja javnega sklada zaradi izplačila dela namenskega premoženja ustanovitelju ali zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki iz poslovanja mora javni sklad vpisati v sodni register, ko skupno zmanjšanje namenskega premoženja iz tega naslova preseže 5% vrednosti namenskega premoženja, ki je vpisano v sodni register, lahko pa zmanjšanje namenskega premoženja vpisuje tudi pogosteje.
(3) Razen namenskega premoženja iz prvega odstavka 39. člena tega zakona se namensko premoženje ne ocenjuje. V sodni register se to premoženje vpiše po knjigovodski vrednosti.
V. RAVNANJE S STANOVANJI IZ PRISTOJNOSTI STANOVANJSKE KOMISIJE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, MINISTRSTVA, PRISTOJNEGA ZA OBRAMBO, IN MINISTRSTVA, PRISTOJNEGA ZA NOTRANJE ZADEVE, TER S POČITNIŠKIMI ENOTAMI
27. člen
(ravnanje s stanovanji)
(1) Javni sklad pridobiva stanovanja, razpolaga in upravlja s stanovanji, namenjenimi za izvrševanje nalog Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije, ministrstva, pristojnega za obrambo, in ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Navedeni organi odločajo o dodeljevanju in odvzemanju stanovanj skladno z njihovimi pravilniki in drugimi akti, javni sklad pa zagotavlja izvajanje sprejetih odločitev.
(2) Vsak izmed organov, navedenih v prejšnjem odstavku, pripravi predlog načrta razpolaganja in predlog načrta pridobivanja stanovanj, kar je podlaga za oblikovanje predloga načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem in načrta pridobivanja nepremičnega premoženja v letnem poslovnem načrtu.
28. člen
(uporaba počitniških enot)
(1) Skladno s posebnimi predpisi in z internimi akti ter na podlagi usklajenega plana javni sklad zagotavlja koriščenje počitniških enot tudi za potrebe izobraževanj, usposabljanj in za druge posebne potrebe pripadnikov Slovenske vojske, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in Policije. Stroške koriščenja počitniških enot nosi organ, ki je delavca napotil v počitniško enoto.
(2) V počitniških enotah ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ministrstva, pristojnega za obrambo, in ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki so postale last javnega sklada, ta omogoča letovanje tudi upokojencem in veteranom vojne za Slovenijo skladno z internimi predpisi navedenih organov. Stroški letovanja se določijo v ceniku javnega sklada.
VI. EVIDENCE JAVNEGA SKLADA
29. člen
(evidenca nepremičnin)
Javni sklad vodi evidenco nepremičnin v lasti javnega sklada, nepremičnin v lasti države in nepremičnin v lasti drugih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je država, razen nepremičnin v lasti države, s katerimi upravlja Slovenska obveščevalno-varnostna agencija.
30. člen
(vodenje in upravljanje zbirk podatkov)
(1) Za vodenje in upravljanje zbirk podatkov lahko javni sklad pridobiva, uporablja in obdeluje podatke, razen osebnih podatkov, iz naslednjih predpisanih zbirk podatkov, ki jih upravljajo državni organi, javni zavodi in drugi pooblaščeni organi:
– register prostorskih enot;
– zemljiški kataster;
– kataster stavb;
– zemljiška knjiga;
– poslovni register subjektov;
– register institucij javnega sektorja;
– zbirka podatkov o gozdovih;
– zbirka podatkov s področja regionalne politike;
– zbirka podatkov o kulturni dediščini.
(2) Javni sklad dostopa do pisnih in grafičnih podatkov iz zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka z neposredno računalniško povezavo, če tehnične možnosti to omogočajo.
(3) Dostop do zbirk podatkov, ki jih vodijo državni organi in do katerih lahko javni sklad dostopa skladno s tem členom, je brezplačen.
31. člen
(evidenca sklenjenih pravnih poslov)
(1) Za potrebe preglednega in učinkovitega poslovanja ter ravnanja z nepremičnim premoženjem javni sklad vodi evidenco sklenjenih pravnih poslov.
(2) Evidenca sklenjenih pravnih poslov vsebuje naslednje podatke:
– številko pogodbe in datum sklenitve;
– vrsto pravnega posla (nakup, najem, služnost, sporazum o uporabi …);
– ime in priimek pogodbene stranke;
– naslov pogodbene stranke;
– enotno matično številko pogodbene stranke;
– številko transakcijskega računa pogodbene stranke.
(3) Evidenca sklenjenih pravnih poslov je organizirana glede na vrsto sklenjenih pravnih poslov.
(4) Podatki se v evidenci hranijo še najmanj pet let po izteku pogodbenega razmerja. Spisovno gradivo, ki je bilo podlaga za vpis v evidenco, se hrani skladno s predpisi, ki urejajo vodenje in hrambo dokumentarnega gradiva v organih javne uprave.
32. člen
(evidenca letovanj)
(1) Za potrebe odločanja o upravičenosti do letovanj javni sklad vodi evidenco letovanj.
(2) Evidenca letovanj vsebuje naslednje podatke:
– ime in priimek;
– naziv organa zaposlitve;
– kraj in termin letovanja;
– število doseženih točk na razpisu;
– leto letovanja;
– sezono letovanja.
(3) Podatki iz evidence se hranijo pet let od dne odobritve letovanja.
(4) V postopku odločanja o letovanju lahko javni sklad podatke o zaposlitvi (na primer naziv organa, delovno dobo prosilca), ki lahko vplivajo na upravičenost do letovanja, brezplačno preveri pri upravljavcu centralne kadrovske evidence.
33. člen
(evidenca najemnih pogodb za službena stanovanja)
(1) Za potrebe odločanja o upravičenosti do dodelitve in prednostnem vrstnem redu prosilcev za dodelitev službenih stanovanj javni sklad vodi evidenco najemnih pogodb za službena stanovanja.
(2) Evidenca najemnih pogodb za službena stanovanja vsebuje naslednje podatke:
– številko pogodbe in datum sklenitve;
– čas trajanja pogodbe;
– ime in priimek najemnika;
– datum rojstva;
– stalno prebivališče;
– naziv organa, kjer je zaposlen;
– število let delovne dobe;
– število članov skupnega gospodinjstva.
(3) Podatki iz evidence se hranijo pet let od dne izteka najemne pogodbe.
VII. POSEBNI DOLOČBI
34. člen
(nadzor)
Nadzor nad poslovanjem javnega sklada opravljata minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za upravo, in minister, pristojen za finance, in sicer vsak skladno s svojimi delovnimi področji.
35. člen
(zastopanje javnega sklada v sodnih in upravnih postopkih in oprostitev plačila taks)
(1) Državno pravobranilstvo na podlagi usmeritvenih navodil javnega sklada zastopa javni sklad pred sodišči.
(2) Državno pravobranilstvo na podlagi usmeritvenih navodil javnega sklada in pooblastila zastopa javni sklad pred upravnimi organi.
(3) V upravnih in sodnih postopkih je javni sklad oproščen plačila taks.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
(akt o ustanovitvi javnega sklada)
Vlada najpozneje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona sprejme akt, s katerim ustanovi javni sklad.
37. člen
(vršilec dolžnosti predsednika uprave)
(1) Hkrati s sprejetjem akta o ustanovitvi vlada brez javnega natečaja imenuje vršilca dolžnosti predsednika uprave oziroma vršilko dolžnosti predsednice uprave (v nadaljnjem besedilu: vršilec dolžnosti predsednika uprave) in z njim sklene delovno razmerje. Za vršilca dolžnosti predsednika uprave se lahko imenuje osebo, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo pravne, ekonomske, gradbene ali arhitekturne smeri in vsaj osem let delovnih izkušenj, od tega najmanj štiri leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih na področju urejanja premoženjsko-pravnih razmerij nepremičnin, poslovanja z nepremičninami ali vodenja investicij.
(2) Vršilec dolžnosti predsednika uprave izvede vse postopke za pričetek delovanja javnega sklada.
(3) Vršilec dolžnosti predsednika uprave opravlja naloge iz prejšnjega odstavka do imenovanja članov uprave, vendar največ eno leto.
38. člen
(sredstva za ustanovitev in pričetek delovanja)
Sredstva za ustanovitev in pričetek delovanja javnega sklada ter materialne pogoje za delovanje vršilca dolžnosti predsednika uprave zagotavlja ministrstvo, pristojno za upravo.
39. člen
(prenos lastninske pravice)
(1) Vlada prenese za potrebe ustanovitve in vpisa v sodni register v last javnega sklada namensko premoženje v vrednosti med 30.000.000 in 50.000.000 eurov.
(2) Z ustanovitvijo in vpisom javnega sklada v sodni register ta postane lastnik naslednjega nepremičnega premoženja, ki je na dan ustanovitve javnega sklada kot last Republike Slovenije oziroma njenih pravnih prednikov vpisano v zemljiško knjigo:
– nepremičnin, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo vlada, vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi, upravne enote, pravosodni organi in posredni proračunski uporabniki, ki jih določi vlada;
– nepremičnin na območju mejnih prehodov;
– nepremičnin, ki so kot zapuščina brez dedičev postale last Republike Slovenije;
– stanovanj iz pristojnosti Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo, in počitniških enot.
Premoženje iz tega odstavka je namensko premoženje javnega sklada.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek javni sklad ne postane lastnik naslednjih nepremičnin:
– nepremičnin, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za obrambo države;
– nepremičnin, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za zaščito in reševanje države;
– nepremičnin, katerih upravljavec je določen s posebnim zakonom;
– nepremičnin, ki imajo na podlagi posebnih predpisov status javnega dobra, gospodarske javne infrastrukture, javne kulturne infrastrukture in nepremičnin, ki se uporabljajo za kulturne namene;
– nepremičnin, ki imajo status infrastrukture po drugih predpisih, in nepremičnin, ki so nujne za opravljanje javnih nalog, povezanih s to infrastrukturo, razen mejnih prehodov;
– nepremičnin, ki jih za opravljanje posebnih nalog potrebujejo Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in ministrstvo, pristojno za obrambo;
– nepremičnin, ki jih za opravljanje javnih nalog potrebujejo javni zavodi, ki so posredni proračunski uporabniki, in drugi posredni proračunski uporabniki;
– nepremičnin za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini;
– nepremičnin, ki jih za opravljanje svojih nalog potrebujejo nevladni neposredni proračunski uporabniki;
– nepremičnin, glede katerih po določbah zakona o denacionalizaciji obstaja dolžnost vrnitve.
(4) Podlaga za vpis v zemljiško knjigo je sklep vlade, ki vsebuje zemljiškoknjižno oznako nepremičnin in druge podatke, potrebne za vpis.
(5) Izhodišče za pripravo sklepov vlade predstavljajo nepremičnine, vpisane v Centralno evidenco nepremičnin v lasti Republike Slovenije.
(6) S pričetkom delovanja javnega sklada se skladno z merili iz drugega odstavka tega člena prenesejo v upravljanje javnega sklada tudi zemljiškoknjižno neurejene nepremičnine. Navedene nepremičnine zemljiškoknjižno uredi javni sklad.
(7) Dosedanji upravljavci obdržijo posest na tistih nepremičninah, ki jih dejansko uporabljajo za opravljanje svojih nalog.
40. člen
(pravila ravnanja s premoženjem v lasti javnega sklada)
S premoženjem, ki postane last javnega sklada in ki še ni vpisano v sodni register kot namensko premoženje, ravna javni sklad po pravilih, ki veljajo za ravnanje z namenskim premoženjem.
41. člen
(prenos dela nepremičnega premoženja družbe D. S. U., d. o. o., obveznosti, ki so vezane na to premoženje, in finančnega premoženja)
Po dinamiki, ki jo določi vlada, vendar najpozneje v 18 mesecih po začetku delovanja javnega sklada, vlada izvede vsa korporacijska dejanja, ki so potrebna za prenos dela nepremičnega premoženja, ki ga določi vlada s sklepom in ki je v lasti družbe D. S. U., družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., skupaj z obveznostmi družbe, vezanimi na to premoženje, in finančno premoženje, ki je potrebno za pokritje teh obveznosti, na javni sklad.
42. člen
(prevzem nepremičnin)
(1) Javni sklad prevzema nepremično premoženje iz drugega odstavka 39. člena tega zakona postopoma, po dinamiki, ki jo določi javni sklad.
(2) Do prevzema nepremičnin skladno s prejšnjim odstavkom opravlja naloge upravljanja in nosi stroške v povezavi z nepremičninami dosedanji upravljavec.
43. člen
(prevzem zaposlenih)
(1) Po začetku delovanja javnega sklada ta s prevzemanjem nepremičnega premoženja prevzame tudi zaposlene javne uslužbence, ki opravljajo naloge na področju ravnanja s prevzetim nepremičnim premoženjem. Na javni sklad se prenese tudi ustrezen delež zaposlenih javnih uslužbencev, ki so opravljali naloge na področju kadrovskega, finančnega, administrativnega in drugega strokovnotehničnega poslovanja, razen tistih, za katere organ utemeljeno izkaže potrebo po njih.
(2) S prenosom dela nepremičnega premoženja družbe D. S. U., družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., prevzame javni sklad tudi ustrezen delež zaposlenih skladno s splošnimi predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
(3) S prevzemom zaposlenih se na javni sklad prenesejo tudi vsa finančna in materialna sredstva, ki jih zaposleni potrebujejo za opravljanje svojih nalog.
(4) Zaposleni s prevzemom na javni sklad obdržijo vse pravice javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, ki so jih imeli ob prevzemu, razen tistih, ki so vezane na status uradnika ali strokovnotehničnega javnega uslužbenca.
(5) Prevzeti zaposleni s prevzemom obdržijo pravico do dodeljenega službenega stanovanja Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo, ter vse pravice, povezane z dodeljenim stanovanjem.
(6) Prevzeti zaposleni imajo pravico do letovanja v počitniških enotah v lasti javnega sklada pod enakimi pogoji kot drugi zaposleni v državni upravi.
44. člen
(prevzem arhivov)
S prevzemom nepremičnega premoženja javni sklad prevzame tudi vse arhivsko in dokumentarno gradivo, povezano s tem premoženjem.
45. člen
(financiranje v prehodnem obdobju)
(1) Finančna sredstva za delovanje javnega sklada v letih 2011 in 2012 se zagotovijo v obsegu sredstev, ki so bila dosedanjim upravljavcem, katerih nepremičnine je prevzel javni sklad, za namen ravnanja z nepremičnim premoženjem, zagotovljena v proračunu za leti 2011 in 2012. Način zagotavljanja sredstev za financiranje delovanja javnega sklada se za 2011 in 2012 določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.
(2) V prehodnem obdobju petih let se stroški za plače in druge prejemke iz delovnega razmerja zagotavljajo iz proračuna.
(3) Osnovo za izračun uporabnine za leto 2013 predstavlja povprečje porabljenih proračunskih sredstev, ki so jih dosedanji upravljavci porabili za namen ravnanja z nepremičnim premoženjem v obdobju od leta 2008 do leta 2012.
46. člen
(zadolževanje javnega sklada v prvem letu poslovanja)
Javni sklad se lahko zaradi izvajanja svojega namena že v prvem letu poslovanja zadolži za 10% kapitala javnega sklada.
47. člen
(vstop v obstoječa pravna razmerja in odgovornost za obveznosti)
(1) Javni sklad je univerzalni pravni naslednik države glede nepremičnega premoženja, ki ga je na podlagi tega zakona pridobil v last; kot tak vstopi v vsa pravna razmerja, ki so povezana s tem premoženjem.
(2) Javni sklad prevzame pravice in obveznosti najemnika iz najemnih razmerij, na podlagi katerih so dosedanji upravljavci najeli premoženje tretjih. V tem primeru uporabniki javnemu skladu plačujejo pogodbeno določeno najemnino.
(3) Za obveznosti, ki so nastale do ustanovitve javnega sklada in ki se nanašajo na premoženje v lasti javnega sklada ter na najeto premoženje, odgovarja javni sklad.
(4) Za izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarja država.
48. člen
(informacijska podpora)
Vso potrebno informacijsko podporo zagotavlja javnemu skladu ministrstvo, pristojno za upravo. Sredstva, potrebna za uresničevanje te naloge, zagotavlja ministrstvo, pristojno za upravo, v svojem finančnem načrtu.
49. člen
(uporaba veljavnih meril in kriterijev)
Do sprejetja prostorskih standardov in meril ter kriterijev iz 18. člena tega zakona se smiselno uporabljajo veljavni standardi in merila ter kriteriji za zagotavljanje poslovnih prostorov in drugih nepremičnin, ki jih je sprejela vlada.
50. člen
(prva priprava letnega poslovnega načrta)
(1) Osnovo za ravnanje z nepremičnim premoženjem, ki postane last javnega sklada, za leto 2011 predstavljajo akti pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem države, sprejeti na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07).
(2) Letni poslovni načrt iz 20. člena tega zakona se prvič pripravi ob pripravi proračuna za leto 2012.
(3) Skupna vrednost pravnih poslov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona za leto 2011 znaša 20% skupne vrednosti aktov pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem države iz prvega odstavka tega člena.
51. člen
(izvršitev letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem ministrstva, pristojnega za obrambo)
Aktivnosti za izvedbo veljavnega Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednost pod 300.000 eurov za organe državne uprave in pravosodne organe za leto 2011 in Odloka o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednost nad 300.000 eurov, za organe državne uprave in pravosodne organe za leto 2011 v delu, ki se nanaša na ministrstvo, pristojno za obrambo, izvrši ministrstvo samo. Pogodbo o razpolaganju z nasprotno pogodbeno stranko skleneta javni sklad kot lastnik nepremičnin in ministrstvo, pristojno za obrambo kot prejemnik kupnine.
52. člen
(prenehanje veljavnosti določb)
1. junija 2011 prenehajo veljati določbe naslednjih zakonov:
– 74. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99 – ZPP, 38/99, 28/00, 26/01 – PZ, 56/02 – ZJU, 67/02 – ZSS, 73/04, 72/05, 49/06 – ZVPSBNO, 127/06, 67/07, 45/08 in 96/09) v delu besedila, ki se glasi: »in prostorskih« in
– 66.c člen Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/94, 59/99, 110/02, 17/06, 20/06, 20/06 – ZNOMCMO, 20/06 – ZNOJF-1, 14/07, 40/07, 57/07 in 87/09) v delu besedila, ki se glasi: »in prostorskih«.
53. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 412-01/10-46/29
Ljubljana, dne 20. oktobra 2010
EPA 1231-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik
