Na podlagi 2. točke 11. člena, 5. točke 14. člena, 38. in 46. člena ter v povezavi z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 (ZVO-1B) in 108/09 (v nadaljevanju ZPNačrt) in na podlagi 18. člena Statuta Občine Loški Potok, Uradni list RS, št. 86/06 je Občinski svet Občine Loški Potok na 19. redni seji dne 30. 9. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Loški Potok (OPN LP 07)
1.0 UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom Občina Loški Potok sprejema temeljni prostorski akt – občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN). Z njim načrtuje posege v prostor na strateški ravni, kjer določa izhodišča, cilje in usmeritve prostorskega razvoja ter na izvedbeni ravni, kjer določa rabo prostora in merila in pogoje za posege v prostor občine.
S prostorskim načrtom je v Občini Loški Potok podana temeljna pravna podlaga za izvajanje prostorske politike. Ta naj zagotavlja skladen regionalni razvoj, omogoča razvoj tržnega gospodarstva, izboljšanje bivalnih razmer in drugih poselitvenih potreb, varovanje okolja, varstvo narave, ohranjanje kulturne dediščine in razvoj gospodarske javne ter družbene infrastrukture za uresničevanje skupnih socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in športnorekreacijskih potreb občanov.
2. člen
(veljavnost odloka OPN)
Ta odlok velja za območje celotne občine. Izvedbeni del odloka je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti ter na območjih, kjer se ohranjajo že sprejeti prostorsko izvedbeni načrti. Poleg tega je odlok podlaga za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter drugih predpisov in odločitev občine, ki se nanašajo na rabo in urejanje prostora. Podatki so prikazani v prikazu stanja prostora, kjer so zajeti varstveni in drugi pravni režimi z omejitvami in prepovedmi v zvezi z rabo prostora ter posegi vanj.
3. člen
(vsebina odloka OPN)
OPN je prikazan v besedilu in grafičnih prikazih. Sestavljen je iz strateškega dela, izvedbenega dela in prilog. Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. Izvedbeni del akta določa namensko rabo zemljišč – območja namenske rabe prostora, enote urejanja prostora in prostorsko izvedbene pogoje ločeno za posege na stavbnih in drugih zemljiščih (kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih) ter usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
Ob določilih tega akta je pri gradnji in vseh drugih posegih v prostor potrebno ob predpisih o gradnji objektov upoštevati tudi zakonodajo in druge predpise, ki določajo javno-pravne režime v prostoru.
Strateški del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 2.0. tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah (v merilu 1:50.000):
– Prikazi zasnove prostorskega razvoja občine (_21_str_del_211_zas_pros_raz – 1 list),
– Prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture (_21_str_del_212_zas_gji – 1 list),
– Prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve (_21_str_del_213_zas_pos_rg_rp – 1 list),
– Prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo (_21_str_del_2141_zas_pos_usm – 1 list),
– Prikazi usmeritev za razvoj v krajini (_21_str_del_2142_zas_ost_kraj – 1-list),
– Prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč (_21_str_del_2143_zas_ost_nrp – 1 list).
Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 3.0. tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah (v merilu 1:50.000):
– Pregledna karta Občine Loški Potok z razdelitvijo na liste (_221_preg_kar_listi – 1 list),
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (_222_preg_kar_onrp_gji – 1 list),
(v merilu 1:5000)
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip – 32 listov),
– Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (_224_eup_gji – 32 listov).
OPN ima tudi naslednje priloge:
– Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije za območje Občine Loški Potok (_31_izvl),
– Prikaz stanja prostora Občine Loški Potok (_32_sta_pro),
– Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve (_33_str_pod),
– Urbanistični načrt Loškega Potoka (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del),
– Usmeritve za izdelavo OPPN (na izvedbeni in strateški ravni) (_333_usmer_PZ_OPPN),
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora (_34_sm_mn),
– Obrazložitev in utemeljitev OPN (_35_obr),
– Povzetek za javnost (_36_pov_jav),
– Okoljsko poročilo (_37_por_okolj).
OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki.
4. člen
(uporabljeni izrazi, pojmi in okrajšave)
V tem odloku uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), v 2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 74/04, 126/07 in 108/09), v 14. do 21. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v 5. členu Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), v 2. točki Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in v 3. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08). V aktu se uporabljajo tudi naslednje okrajšave izrazov ter pojmov:
ČN – čistilna naprava
DRP – dejanska raba prostora
E – etaža (etaža)
EPO – ekološko pomembna območja
EUP – enota urejanja prostora
FI – faktor izrabe parcele
FZ – faktor zazidanosti parcele
GE – gradbena enota
GJD – grajeno javno dobro
GJI – gospodarska javna infrastruktura
GJS – gospodarska javna služba
KK – kulturna krajina
KD – kulturna dediščina
P – pritličje
PIP – prostorski izvedbeni pogoji
PM – parkirno mesto
PZ – programska zasnova
NDM – najvišja dovoljena masa
NRP – namenska raba prostora
NV – naravna vrednota
ON – območje naselja
OJP – območje javnega prostora
OPPN – občinski podrobnejši prostorski načrt
OPN – občinski prostorski načrt
PIN – prostorski izvedbeni načrt
PNR – podrobna namenska raba
RPE – register prostorskih enot
SKD – standardna klasifikacija dejavnosti
sp – smer pozidave
SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije
SS – stanovanjska soseska
SVPH – stopnja varstva pred hrupom
TP – transformatorska postaja
UN – urbanistični načrt
UO – urejevalno območje (glej strokovne podlage za poselitev tč. 33_str_pod)
V aktu uporabljen izraz »praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
5. člen
(vsebina besedila odloka OPN)
V tekstnem delu odloka v nadaljevanju so naslednje vsebine:
1.0 – UVODNE DOLOČBE
– predmet odloka OPN
– veljavnost odloka OPN
– vsebina odloka OPN
– uporabljene okrajšave
– vsebina besedila odloka OPN˝.
2.0 – STRATEŠKI DEL OPN – besedilo
2.1 – Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.2 – Zasnova prostorskega razvoja občine
2.3 – Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
2.4 – Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2.5 – Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
2.6 – Usmeritve za prostorski razvoj občine
2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini
2.6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
2.7 – Urbanistični načrt občinskega središča
3.0.0.0 – IZVEDBENI DEL OPN
3.1.0.0 – Splošne določbe
3.1.1.0 – Pravni obseg akta
3.1.2.0 – Namenska raba
3.1.3.0 – Načini urejanja
3.1.3.1 – Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
3.1.3.2 – Način urejanja na območjih z določenimi OPPN
3.1.4.0 – Varovanja
3.1.4.0 – Pravni obseg akta glede vrste posegov v prostor
3.2.0.0 – Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture
3.3.0.0 – Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV
3.4.0.0 – Merila in pogoji v enotah urejanja (EUP) stavbnih zemljišč
3.4.1.0 – Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč
3.4.2.0 – Gradbena enota
3.4.2.1 – GE – splošna merila in pogoji
3.4.2.2 – GE – merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE)
(GE s prevladujočo PNR S)
– vao – GE domačije v odprtem vaškem okolju
– vas – GE domačije v strnjenem vaškem okolju
(GE s prevladujočo PNR C)
– js – GE javne stavbe
– tm – GE trško mestne hiše
– vs – GE stavbe z varovano dediščino
(GE s prevladujočo PNR I)
– gp – GE gospodarskega poslopja
– gs – GE gospodarske stavbe
– ip – GE industrijske proizvodnje
(GE s prevladujočo PNR Z)
– zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema- površine za oddih, rekreacijo in šport
– zpa – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – parki
– zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – pokopališča
– zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge urejene zelene površine
(GE s prevladujočo PNR O)
– in – GE infrastrukturnega objekta
(GE s prevladujočo PNR A)
– odo – GE osamele domačije
(GE vseh PNR območij stavbnih zemljišč)
– pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov
– ppn – GE varovanja pogojev izvedbe OPPN
3.4.3.0 – Stavba
3.4.3.1 – Stavba – splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb
3.4.3.2 – Splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb
3.4.3.3 – Tipi glavnih stavb:
– hiša na podeželju
– gospodarska stavba
– industrijska hala
– klasična javna stavba
– modernistična javna stavba
– paviljonska stavba
– trško-mestna hiša
3.4.3.4 – Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE
3.5.0.0 – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP
3.6.0.0 – Usmeritve za izdelavo OPPN
4.0 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2.0 STRATEŠKI DEL OPN – besedilo
2.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
6. člen
(izhodišča)
Stanje, značilnosti in težnje dosedanjega razvoja v občini
Območje Občine Loški Potok se nahaja na jugu Slovenije, v osrednjem delu slovenskega Dinarskega krasa. Meri 135 m2 in ima 2003 prebivalce (januar 2010). V občini sta dve krajevni skupnosti in 17 naselij: KS Loški Potok z naselji Hrib, Mali Log, Retje, Srednja vas, Šegova vas, Travnik in KS Draga z naselji Črni Potok, Draga, Glažuta, Lazec, Novi Kot, Podplanina, Podpreska, Pungert, Srednja vas pri Dragi, Stari Kot, Trava. Občina Loški Potok meji na občine Loška dolina, Bloke, Sodražica, Ribnica in Kočevje. Del meje občine je državna meja z Republiko Hrvaško. Razen Glažute so vsa druga naselja občine uvrščena v maloobmejno območje (Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (Uradni list RS, št. 63/01), priloga A – seznam naselij na obmejnem območju v Republiki Sloveniji).
Prebivalstvo v občini številčno upada in se stara hitreje kot na ravni regije in države. Gostota naseljenosti je izjemno nizka in je 14,5 prebivalca na km2. Število starejših bo v prihodnosti hitro naraščalo, s čimer se bodo povečale zahteve po zagotavljanju zdravstvenega in socialnega varstva ter potrebe po institucionalni oskrbi tega dela prebivalstva.
Osrednje poselitveno območje, ki ga tvorijo naselja Hrib - Loški Potok, Srednja vas, Šegova vas in Travnik, se je razvilo v dolini, ki sta jo izoblikovala Mežnarjev potok in Loški potok. Poselitev, v kateri prevladuje individualna stanovanjska gradnja, je zgoščena na območju z naselji, kot so Hrib - Loški Potok, Šegova vas, Srednja vas - Loški Potok, Travnik, Retje in Mali Log. Največje in najbolje opremljeno naselje in hkrati občinsko središče je Hrib - Loški Potok. Druga naselja nimajo razvitih oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Naselja Lazec, Podpreska, Draga in Srednja vas pri Dragi so se razvila v Dragarski dolini, ki se nahaja med Goteniško in Travljansko goro v osrednjem delu občine proti jugu. Na povsem južnem in obmejnem delu občine je še območje redke poselitve z manjšimi naselji Trava, Pungert, Črni Potok ter Podplanina. Na jugozahodnem delu občine so naselja Stari Kot in Novi Kot ter Hrib. V teh naseljih prevladuje avtohtoni vzorec razpršene poselitve. Naselja vzdolž meje s Hrvaško so izrazito demografsko ogrožena. Na vzhodnem delu občine je sredi obsežnih gozdov ob meji z Občino Kočevje izpraznjeno naselje Glažuta, ki je danes le še opustela nekdanja turistična točka.
Po stavbni dediščini sodi območje občine pretežno v kočevsko-ribniško arhitekturno regijo. Glede na regionalno razdelitev krajinskih tipov Slovenije in ugotovitev iz strokovnih podlag so območja Občine Loški Potok razdeljena na naslednje podrobnejše krajinske enote:
– doline in uvale v dinarski smeri (dolina Loškega Potoka, Retijska uvala, Sodol, Poden pri Lazcu, Dragarska dolina),
– razgiban kraški planotast svet (prehodno območje z Bloške planote na območja Goteniške gore, Velike gore in Račne gore, Travljanska gora s Kotarskim podoljem),
– visoke dinarske planote (Goteniška gora, Velika gora).
Naravni prostor občine sodi v krajinsko makroregijo – kraško krajino notranje Slovenije. Območje Loškega Potoka je v SPRS opredeljeno kot nacionalno pomemben prepoznaven in reprezentativen del slovenske krajine. Posebej pomembna območja z naravovarstvenega vidika v občini so: naravovarstveno območje – Natura 2000, krajinski park Snežnik in območje predloga za krajinski park Kočevsko – Kolpa. Med območja z visoko naravno ohranjenostjo v občini sodijo: Retijska uvala, kraško polje Loški Potok s ponikalnico, Velika bela stena, Žurgarska stena in Čabranka.
Komunalna opremljenost naselij močno zaostaja za potrebami, kar zlasti velja za urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, vodovodni sistem je dotrajan, v slabem stanju so tudi državne in lokalne ceste. Glavna prometna os poteka skozi Travniško in Dragarsko dolino do meje s Hrvaško. Regionalna cesta R373 v delu skozi naselje Travnik nima ustreznih tehničnih elementov za varen in tekoč promet. Med gospodarskimi panogami sta vodilni lesna in kovinskopredelovalna industrija. Pomembno gospodarsko vlogo ima še vedno domača obrt, suhorobarstvo. V občini med kmetijskimi površinami prevladujejo travniki in pašniki. Glavna dejavnost v kmetijstvu je reja govedi in drobnice. Zaradi neugodnih naravnih in ekonomskih pogojev za kmetovanje se to opušča, posledično se zaraščajo večje površine slabših kmetijskih zemljišč.
Potrebe in težnje v razvoju
Za zagotovitev boljših bivalnih razmer in pogojev za gospodarski in socialni razvoj občine je potrebno izboljšati prometno, komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo z rekonstrukcijo ceste R373 in izgradnjo obvoznice Travnik, obnovo primarnega vodovodnega omrežja in izgradnjo kanalizacijskega sistema v dolini Loškega Potoka in Dragarski dolini, ureditvijo sistema daljinskega ogrevanja z obnovljivimi viri na Hribu - Loškem Potoku ter s priključitvijo območja občine na omrežje širokopasovnih povezav.
Možnosti prostorskega razvoja občine
Poselitvene možnosti se izkazujejo pretežno v naseljih v dolini Loškega Potoka predvsem z izrabo notranjih prostorskih rezerv ter deloma s širitvijo na območjih Malega Loga, Hriba, Travnika in Retij. V naseljih Dragarske doline ter na območju razpršene poselitve demografsko izpraznjenega obmejnega prostora so za poselitev razpoložljive možnosti v obstoječih naseljih in enotah razpršene poselitve.
Gospodarski razvoj v občini bo v prihodnosti usmerjan na območje obstoječih industrijskih proizvodnih zmogljivosti (Mali Log, Travnik, Podpreska), kjer bo mogoče zagotoviti racionalno in kakovostno komunalno opremljenost. V njej bodo lahko svoje proizvodne zmogljivosti umestili obrtniki in podjetniki iz Občine Loški Potok.
Gozdnatost območja občine daje možnosti za zaposlovanje v gozdarstvu in predelavi lesa. Območje občine Loški Potok je z neokrnjenim naravnim prostorom turistično povsem neizrabljen razvojni potencial. Prednosti občine so v ohranjeni naravi, čistem okolju in bogatih gozdovih, s katerimi je pokrita občina. Tako ima občina naravne danosti in velike razvojne možnosti za biološko pridelavo hrane. Kar 85% občine je na območju Natura 2000. Za občino je zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih državnih in regionalnih osi značilna slaba prometna povezanost in dostopnost.
Vplivi in povezave s sosednjimi območji
Območje občine je vključeno v statistično regijo Jugovzhodna Slovenija in je del Kočevsko-ribniške subregije. Osrednja povezava občine z drugimi območji poteka preko Sodražice in nato proti vzhodu, kjer se preko Žlebiča vključuje na glavno cestno povezavo 3.a razvojne osi Ljubljana–Ribnica–Kočevje–mejni prehod Petrina. Proti zahodu se preko Unca navezuje na Notranjsko regijo. Glavni migracijski tokovi so usmerjeni proti osrednji Sloveniji. Občina se pri skupnih razvojnih projektih gospodarstva in infrastrukture povezuje s sosednjimi občinami in v širši regiji pri razvoju območja regijskega parka Kočevsko - Kolpa, pri načrtu upravljanja s porečjem Krke in pri obnovi in širitvi omrežja oskrbe s pitno vodo. Preko mejnega prehoda Podplanina se ohranjajo vezi z obmejnim območjem sosednje Hrvaške.
Izhodišča varovanja
Pri načrtovanju rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev za posege v prostor in graditev objektov se upoštevajo smernice nosilcev urejanja prostora. Njihove smernice se upoštevajo z vidika ohranjanja naravnih značilnosti prostora in življenjskega okolja rastlin in živali – zlasti na varovanih območjih (Natura 2000 in ekološko pomembna območja), varovanja naravnih virov (vode, kmetijska zemljišča, gozdovi, mineralne surovine, energetski potenciali), varstva okolja in zdravja ljudi (varovanje pred hrupom, varstvo zraka, varstvo tal in voda pred onesnaženjem) ter obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Smernice nosilcev urejanja prostora se upoštevajo tudi na področju varovanja kulturne dediščine in razvoja omrežij objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture na državni, regionalni in lokalni ravni.
7. člen
(cilji in prioritete prostorskega razvoja občine)
Občina Loški Potok želi z OPN doseči naslednje cilje prostorskega razvoja:
– v prostoru omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov,
– zagotoviti aktivno ohranjanje in razvoj prepoznanih kakovosti v prostoru,
– sanirati probleme v urbanem in odprtem ter ruralnem prostoru,
– omogočiti rabo prostora in razvoj dejavnosti v prostoru ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja,
– ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno komunalno opremljenostjo naselij,
– izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije ter s spodbujanjem razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje v Hribu - Loškem Potoku,
– zagotoviti prostorske pogoje za kakovostno oskrbo prebivalstva in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti,
– omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s komunikacijskim in prometnim omrežjem ter povezave s sosednjimi območji občin in regij,
– ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in naselbinsko dediščino,
– vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja ljudi (kolesarski in peš promet) in omogočiti neoviran dostop do javnih objektov ter površin funkcionalno oviranim osebam,
– zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določiti prostorsko izvedbena merila in pogoje za urejanje prostora in posege v prostor,
– zagotoviti ustrezno podlago za pripravo in sprejem podrobnejših prostorskih načrtov.
Na podlagi regionalnega razvojnega programa JV Slovenije Občina Loški Potok opredeljuje naslednje prioritetne cilje prostorskega razvoja:
– izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter z izpopolnitvijo sistemov za ravnanje z odpadki in z izpopolnitvijo energetske infrastrukture;
– vzpostavitev omrežja naselij v regiji z lokalnim središčem visoke stopnje centralnosti;
– zagotavljanje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za stanovanja in za gospodarske dejavnosti in turizem v mestnih in podeželskih naseljih, še posebej zaradi velike demografske ogroženosti vseh naselij v občini;
– ohranitev kulturne krajine in naravne vrednosti kot potenciala za razvoj turizma, povezanega s sonaravnim kmetijstvom;
– navezava občine preko regije na AC omrežje in vzpostavitev oziroma posodobitev regionalnih povezav in cest ter izpopolnjevanje informacijske infrastrukture.
Osnovni cilj načrtnega urejanja prostora je ustvarjati zdravo okolje z vzpostavitvijo ravnotežja med naravnim okoljem, gospodarskim razvojem in izrabo prostora na drugi strani.
2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
8. člen
(izhodišča za zasnovo prostorskega razvoja občine)
Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na izdelanih strokovnih podlagah prostorskega načrta občine, na analizi stanja in teženj v prostoru, analizi razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru, študiji ranljivosti prostora, urbanističnem načrtu občinskega središča in z njim povezanih naselij, lokalnem energetskem konceptu. Pri tem so upoštevani razvojni cilji in potrebe dejavnosti, strategije in drugi dokumenti s področja gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja v občini. Zasnovana območja in omrežja v prostoru občine upoštevajo izhodišča nadrejenih aktov in dokumentov ter smernice nosilcev urejanja prostora.
V Občini Loški Potok se bo poselitev razvijala v obstoječih naseljih. Na robovih obstoječih večjih naselij se bodo predvidoma oblikovale nekatere nove soseske, v drugih pa le manjše zapolnitve vrzeli ter zaokrožitve obstoječe poselitve. Pri tem se načrtovanje stanovanj in centralnih dejavnosti obravnava usklajeno, saj so območja fizično in funkcionalno medsebojno povezana in povzročajo podobne vplive na prostor. Na preostalem prostoru zunaj enot poselitve se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in gozdov v obstoječem medsebojnem ravnovesju ter razmerju med urbanim in naravnim prostorom in posameznimi tipi kulturne krajine.
9. člen
(prednostna območja za razvoj dejavnosti)
Območja za bivanje
Bivanje je omogočeno na območjih, določenih za stanovanja in mešanih območjih, ki so namenjena izvajanju centralnih dejavnosti v urbanem okolju, prvenstveno v središčnem prostoru naselja. Večje poselitvene možnosti in prepoznavno ter privlačno okolje za priseljevanje je potrebno zagotoviti v osrednjem poselitvenem prostoru občine, zlasti v naseljih Retje, Hrib - Loški Potok, Travnik in Mali Log.
Zaradi redke poseljenosti in demografske ogroženosti se v vseh naseljih ob bivanju omogoča razvoj vseh oblik gospodarske aktivnosti prebivalstva v merilu in obsegu, skladnem z zmogljivostjo prostora na mikro-ravni.
Območja za gospodarski razvoj
Razvoj proizvodnih dejavnosti je omejen na obstoječa območja, namenjenih proizvodnji, kjer so že razpoložljivi objekti in površine. Območje za razvoj proizvodnih dejavnosti se zagotavlja v naseljih Mali Log in Travnik. Območje centralnih, to je oskrbnih, storitvenih, družbenih in upravnih dejavnosti, je opredeljeno v naselju Hrib - Loški Potok, ki je edino naselje z elementi urbanega središča v občini. Krepitev centralnih dejavnosti z vidika programske obogatitve osrednjega poselitvenega prostora v občini se omogoči tudi v naselju Retje. V drugih naseljih se omogoči zagotavljanje javnih programov v središčnih prostorih naselij, kjer to omogoča razpoložljivi stavbni fond. Dejavnost športa in rekreacije v povezavi s turizmom se razvija v Retjah. Razvoju turizma je namenjeno območje izpraznjenega naselja Glažuta. Kmetijska dejavnost se ohranja na območju, namenjenem bivanju v izvornih delih naselij, in na območjih razpršene poselitve s ciljem ohranjanja poseljenosti in vzdrževanja kulturne krajine. Kmetijska dejavnost je razvojno omejena le v središču naselja Hrib - Loškega Potok.
10. člen
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo naselij)
Omrežje naselij v Občini Loški Potok sestavlja 17 naselij. Večja naselja v občini z več kot 300 prebivalci so Retje, Hrib - Loški Potok in Travnik. Navedena naselja skupaj z Malim Logom, Šegovo vasjo, Srednjo vasjo - Loškim Potokom so najgosteje poseljen severni del občine, kjer živi tri četrtine prebivalstva občine. V osrednjem delu občine v Dragarski dolini sta večji naselji Podpreska in Draga.
Razvoj poselitve je usmerjen v ustvarjanje pogojev za krepitev centralne funkcije Hriba - Loškega Potoka kot pomembnega lokalnega in občinskega središča. Nova poselitvena območja, namenjena stanovanjski gradnji, se zagotavljajo v naseljih Travnik, Hrib - Loški Potok, Retje in Mali Log. Naselja s posameznimi elementi lokalnega središča so Mali Log, Retje, Travnik in Podpreska ter deloma Draga in Trava. Razvoj Hriba - Loškega Potoka in z njim povezanih naselij Srednja vas, Šegova vas in Travnik se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
11. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij)
Osnovo prometnega omrežja, na katerega se navezujejo občinske ceste, zagotavlja državna cesta R III-653 Sodražica–Loški Potok–Draga–Podplanina (do meje s Hrvaško).
12. člen
(druga pomembna območja)
Na južnem delu se meja občine stika z mejo s Hrvaško. Obmejno območje v južnem delu občine z naselji Novi Kot, Stari Kot, Podplanina, Pungert in Črni Potok ter naselji v Dragarski dolini je pomembno za ohranjanje poseljenosti in vzdrževanja kulturne krajine ob »zeleni meji«.
V občini so pomembna območja ustvarjenih kvalitet prostora, kjer so vsi objekti in območja kulturne dediščine varovani po predpisih o varstvu kulturne dediščine. V občini je po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije varovanih skupaj 69 enot kulturne dediščine, ki so vpisane v register nepremične kulturne dediščine, in 5 enot, predlaganih za vpis v register.
Območje kulturne krajine Loški Potok sodi med nacionalno pomembna območja krajine z vidika njene kulturne in simbolne prepoznavnosti.
2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
13. člen
(zasnova gospodarske javne infrastrukture)
Območja gospodarske javne infrastrukture
Za razvoj komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture se prednostno namenja obstoječe že uporabljene koridorje. V pretežni meri se tovrstna infrastruktura umešča v obstoječi javni svet, ki ga tvori sedanja mreža lokalnih in državnih cest.
Omrežja prometne infrastrukture
Cestno omrežje je zasnovano na obstoječi prometni mreži in hierarhiji državnih in lokalnih cest. Najpomembnejša je državna cesta R III-653 Sodražica–Loški Potok–Draga–Podplanina (do meje s Hrvaško) s potekom po pobočjih doline Loškega potoka in Dragarske doline vse do obmejnega območja s Hrvaško. Za rešitev prostorsko urbanističnega problema razvoja na območju UN se opredeli nov prometnih koridor obvozne ceste naselja Travnik. Prometno povezavo sekundarne ravni zagotavlja R III-925 Medvedjek–Draga. Območje »zelene meje« bo povezano z izgradnjo in rekonstrukcijo 33 km državnih cest: Borovec–Trava–Stari Kot, Lazec–Stari Kot–Novi Kot, Osilnica–Črni Potok–Podplanina ter Črni Potok–Pungert.
Lokalno cestno omrežje obsega 28 km občinskih cest in 63 km javnih poti. Občinske ceste, ki povezujejo vsa naselja občine, se navezuje na regionalni prometnici. Pomembno povezavo zagotavlja tudi cesta Črni Potok–Podplanina. V občinskem središču so načrtovane prometne tehnične in varnostne izboljšave z izgradnjo dveh križišč na državni cesti. Lokalno cestno omrežje v občini dopolnjuje mreža gozdnih cest. V središčnih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti v občinskem središču, se zagotovijo površine za parkiranje.
Omrežja elektronskih komunikacij
Oskrbo s storitvami elektronskih komunikacij se zagotavlja preko klasičnega telefonskega omrežja in optičnih kablov, ki jih zgradijo ponudniki telekomunikacijskih storitev. Za vzpostavitev dobrih pogojev za mobilno telefonijo je potrebno zagotoviti zadovoljivo pokritost vseh naselij s signalom postaj v sistemu omrežja mobilne telefonije. Za potrebe razvoja elektronskih komunikacij in širokopasovnih povezav se v občini zgradi omrežje optičnega kabla.
Na področju telekomunikacij se načrtuje povečanje kapacitet telefonskih central, prestavitev naročniških linij, ki še segajo na hrvaško ozemlje, na slovensko stran, ojačitev radijskih signalov za slabo pokrite predele občine ter gradnja KTV Loški Potok–Draga.
Omrežja in objekti oskrbe z energijo
Generalna zasnova oskrbe z električno energijo v največji meri izkorišča obstoječe stanje. Oskrba z električno energijo poteka prek distribucijskega elektroenergetskega omrežja, ki je v upravljanju Elektro Ljubljana, DE Kočevje. Ta poteka preko DV 1x110 Grosuplje–Kočevje.
Na območju Občine Loški Potok je predvidena pomembnejša energetska povezava za prenos električne energije DV 2x110 Stari trg–Ribnica (vzankanje). Distribucijski sistem bo posodobljen s prenovo 20 kv daljnovodov in TP, ki so zastarele in amortizirane. Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso se načrtuje za osrednji del poselitve v naselju Hrib - Loški Potok. Preko območja občine je dolgoročno načrtovana gradnja magistralnega plinovodnega omrežja M 9.
Ogrevanje in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije
V Občini Loški Potok je dopustno pridobivanje toplote, proizvodnja električne energije in raba vseh vrst obnovljivih virov energije. Pri nadaljnjem razvoju energetske oskrbe se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije z upoštevanjem učinkovitosti sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
Pri pridobivanju, pretvarjanju, prenosu, distribuciji in porabi energije je potrebno upoštevati načela vzdržnega prostorskega razvoja, zato naj se pri načrtovanju novih energetskih sistemov v čim večji meri izogiba novim posegom v prostor. Za proizvodnjo električne energije se načrtuje objekte za njeno pridobivanje iz obnovljivih virov.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa je to energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v občini Loški Potok pa je načrtovana uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom prednostna.
Na območjih z redko poselitvijo se v prihodnje načrtuje predvsem individualna energetska oskrba in pri tem pospešuje uporabo obnovljivih virov energije.
V Občini Loški Potok je zaradi gozdnatosti območja še zlasti primerna uporaba lesne biomase. V naselju Hrib - Loški Potok se načrtuje uvedba daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.
Učinkovita raba energije
Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri načrtovanju novogradenj, prenov in sanacij objektov v občini, da bi tako zmanjšali rabo energije in hkrati zagotovili enako ali višjo kakovost bivanja in gospodarjenja. V občini se načrtuje prenovo naselij, gradnjo stanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih in javnih stavb tako, da bo zagotovljena smotrna uporaba materialov in učinkovitejša ter varčnejša raba energije.
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika ali z biomaso.
Učinkovitejšo rabo se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo z. vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave in omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles, postavljenih zunaj strnjene poselitve. Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07), ki se nanašajo na porabo električne energije.
Omrežja in objekti komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja
Oskrba z vodo temelji na 11 vodnih zajetjih: Srednja vas (VLP-1 in VLP-2), Srednja vas 1, Podpreska 1, Podpreska 2, Draga 1, Draga 2, Podplanina (1 in 2), Hrib, Pungert in Črni Potok. Za nemoteno oskrbo s pitno vodo je potrebna postopna obnova vodovodnega omrežja v občini s prioritetami glede na dotrajanost cevovodov, dimenzioniranost in tehnološko zastarelost materialov. Zanesljivost in ekonomičnost oskrbe z vodo se bo zagotavljala s povezovanjem manjših vodovodnih sistemov z večjimi. Novogradnje vodovoda se načrtuje na območjih, kjer je predviden razvoj poselitve in v sklopu reševanja problematike vaških vodovodov, ki jih ni mogoče sanirati drugače kot z novogradnjo omrežja. Pri obnovi dotrajanih omrežij se obnavlja in dopolnjuje tudi hidrantna mreža.
Za izboljšanje oskrbe s pitno vodo je načrtovana celovita prenova vodovodnega sistema na območju občine v okviru zastavljenega projekta »Obnove in širitve regionalnega vodovoda Sodražica–Ribnica–Kočevje ter celostnega urejanja oskrbe s pitno vodo kočevsko–ribniškega območja«.
V vseh naseljih v občini se bo izvajala postopna gradnja načrtovanega kanalizacijskega omrežja. Pri načrtovanju odvajanja in čiščenja odpadnih voda je iz okoljskih, tehnično tehnoloških in ekonomskih razlogov bila izbrana rešitev celovitega kanalizacijskega sistema z eno ČN kapacitete 2000 PE. Po tem načrtu se vse odpadne vode zbirajo v glavnem kanalu, ki poteka v smeri J-S ob državni cesti od državne meje proti Sodražici, konča se s ČN pri Malem Logu (na zemljišču v k.o. Retje). Na območju poselitve v severnem delu občine (Mali Log, Retje, Hrib - Loški Potok, Travnik) se zbere večina odpadne vode. K tem vodam se s prečrpavanjem priključijo odpadne vode iz nižje ležečih aglomeracij Lazec - Podpreska, kjer se zberejo še odpadne vode iz južnega dela občine iz naselij Draga, Srednja vas pri Dragi in Trava ter obmejnega predela.
Ravnanje z odpadki
Sistem ravnanja z odpadki v občini Loški Potok razvija javno komunalno podjetje Ribnica tako, da je zagotovljeno zbiranje in odvoz odpadkov v vseh naseljih v občini. Razvoj sistema temelji na zmanjševanju količin in ločenem zbiranju odpadkov na mestih izvora, uvajanju ekoloških otokov ter delovanju zbirnega reciklažnega centra v Goriči vasi na sedežu JKP Komunala Ribnica d.o.o. in prekladalne rampe v zbirnem centru Mala Gora.
Odlaganje odpadkov se začasno izvaja na podlagi pogodb z upravljavcem na javnih odlagališčih, ki obratujejo v skladu z okoljevarstvenimi predpisi na območju osrednjeslovenske regije oziroma jugovzhodne Slovenije. Trajno odlaganje odpadkov se po predhodni predelavi zagotavlja v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana po izgradnji objektov za predelavo odpadkov.
Pokopališča
Pokopališka dejavnost se bo še naprej zagotavljala na obstoječih pokopališčih, ki zagotavljajo prostorske pogoje tudi za zahteve glede načrtovanja prostorskih potreb v primeru izrednih razmer in naravnih nesreč. Potrebna je posodobitev objektov in naprav ter zagotovitev možnosti parkiranja.
2.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
14. člen
(okvirna območja naselij)
Območja naselij (ON)
Na območju Občine Loški Potok je 17 naselij po RPE. Tri naselja po RPE nimajo določenih okvirnih območij naselij (ON): Črni Potok pri Dragi, Glažuta in Novi kot.
Na območju občine Loški Potok se določijo naslednja okvirna ON:
– na območju naselja Draga – po RPE: 1 ON
– na območju naselja Hrib - Loški Potok – po RPE: 1 ON
– na območju naselja Lazec – po RPE: 1 ON
– na območju naselja Mali Log – po RPE: 2 ON
– na območju naselja Podplanina – po RPE: 1 ON
– na območju naselja Podpreska – po RPE: 1 ON
– na območju naselja Pungert – po RPE: 1 ON
– na območju naselja Retje – po RPE: 2 ON
– na območju naselja Srednja vas pri Dragi – po RPE: 3 ON
– na območju naselja Srednja vas – po RPE: 1 ON
– na območju naselja Stari Kot – po RPE: 1 ON
– na območju naselja Šegova vas – po RPE: 1 ON
– na območju naselja Trava – po RPE: 1 ON
– na območju naselja Travnik – po RPE: 2 ON.
15. člen
(naselja, vključno z območji razpršene gradnje)
Naselje, ki vključuje območje razpršene gradnje, katero se sanira, je Mali Log.
Za vsa območja razpršene gradnje se določijo pogoji sanacije glede oblikovanja in komunalne ureditve.
2.5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
16. člen
(okvirna območja razpršene poselitve)
Okvirno območje razpršene poselitve je v prostoru občine prepoznavno v južnem delu občine južno od naselja Lazec. V severnem delu občine je na območju razpršene poselitve območje naselja Travnik (ON Mala Voda). To so naselja z značilnim pojavom samotnih kmetij in zaselkov in drugih oblik razpršene poselitve. Takšen tip je avtohtoni vzorec poselitve, ki je na tem območju uveljavljen že več stoletij. Hkrati je to območje z izredno nizko gostoto poselitve. Naselje Glažuta je brez stalnih prebivalcev.
Mešanje in preplet posameznih tipov naselij in poselitve z razpršenim, razloženim in gručastim delom naselij, zaselki in samotnimi kmetijami, je značilnost na celotnem okvirnem območju razpršene poselitve v južnem delu občine.
Demografsko ogrožena območja
V skladu z Uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 19/99), se vsa naselja v občini uvrščajo med demografsko ogrožena območja na obmejnem območju.
2.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine
2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
17. člen
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)
Splošne usmeritve
OPN naj zagotavlja prostorske pogoje uresničevanja celovitega razvoja občine, začrtanega v strateških in izvedbenih razvojnih dokumentih občine, oblikovanih na podlagi razvojnih potreb v prostoru. Prostorski razvoj naj zagotavlja kakovostno bivalno okolje ter usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih vidikov razvoja ob upoštevanju vzdržnega prostorskega razvoja na varovanih območjih z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine ter trajnostno uporabo naravnih virov.
Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in razvijamo identiteto poselitve. Identiteto poselitve se varuje z razvojem naselij in obstoječih strukturno naselbinskih nastavkov in z razvojem obstoječe mreže javnega prostora, postavljene v stavbni hierarhiji:
– z razvojem stavb in arhitekture z elementi avtohtonega stavbarstva,
– z ohranjanjem in razvojem značilnih javnih prostorov,
– z ohranjanjem morfologije naselbinskih teles v razmerju do geomorfološke strukture ambientov,
– z razvojem posameznih naselbinskih sklopov in celote naselij v odnosu do kulturne krajine,
– z ohranjanjem homogenosti naselbinskih teles v kulturni krajin (enovitost krajine streh, skladnost naklonov, orientacije slemen, skladnost kritin, razvoj meja naselij v skladu z razvojnimi zakonitostmi izvorne poselitve (princip »iztekanja« stavbne strukture v naravni prostor, zmanjševanje merila robne stavbne strukture, spodbujanje zasaditev sadovnjakov v zaključenem delu meje),
– z oživitvijo kulture prenavljanja in presnavljanja stavbne strukture.
V skladu s cilji za zaustavitev trenda upadanja števila prebivalcev in praznjenja stavb se razvoj poselitve prednostno usmerja v obstoječo stavbno strukturo naselja z njegovo prenovo in izrabo notranjih prostorskih rezerv.
Pri usmerjanju razvoja naselij se širitev naselja zagotavlja na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča, razen v primeru, ko je takšno načrtovanje posegov utemeljeno v ukrepih za revitalizacijo naselij in zajezitev negativnega trenda demografskih gibanj. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Večje širitve se načrtujejo le v vitalnejših naseljih, da omogočijo organizirano stanovanjsko gradnjo, ki bo s ponudbo opremljenih zemljišč in stanovanj izboljšala privlačnost Občine Loški Potok za priselitev v ta naselja. Večje širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN.
18. člen
(usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)
Razvoj naselja je v prvi vrsti usmerjen v izrabo notranjih prostorskih in stavbnih rezerv znotraj naselbinskega telesa in meja naselij. Prioritetna je prenova jedra naselja, v katerega se umeščajo predvsem javne in centralne dejavnosti, in v katerem se poleg prenove stavbnega fonda prenavlja tudi programska namembnost. Sočasno z njimi se morajo ohranjati, razvijati in vzpostavljati nove kakovosti javnega prostora (ulični prostor, peščeve površine, dostopi, javne tlakovane površine z zelenimi ureditvami, urbana oprema). Porušena razmerja med javnim in zasebnim prostorom se na novo vzpostavijo v kvaliteti in pogojih sodobne rabe.
Celovita prenova
Celovita prenova je potrebna posebej za območje naselij, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsta drugih spremljajočih razvojnih problemov, kot so zlasti dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder, neustrezen, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo.
Prenova starega stavbnega fonda in gradnja znotraj neizrabljenih notranjih prostorskih rezerv mora upoštevati potrebno obnovo dotrajane ali izgradnjo manjkajoče komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture. Pri tem se morajo tovrstni posegi za gradnjo javne gospodarske infrastrukture predhodno uskladiti, da se lahko skladno z materialnimi možnostmi izvajajo koordinirano, ekonomično in po možnosti sočasno.
Prenova stavbnega fonda se izvaja s prilagajanjem stavb po namenu in notranjemu ustroju novim potrebam in sodobnim pogojem bivanja ali izvajanja dejavnosti. Merilo stavbne strukture se ohranja ali se v posameznih delih naselja v največji možni meri prilagaja celoti, s katero ohranja ali vzpostavlja novo kvaliteto identitete naselja, zlasti v razmerju do odprte krajine.
Pomembno je, da se ohranja izvorni princip formiranja stavbne strukture naselja. Ta se ohranja tudi z ohranjanjem najpomembnejših dejavnosti v glavni stavbi, ki je običajno locirana v obcestnem nizu. Pomožni objekti se razvijajo po globini gradbene enote. Hierarhija členitve notranjih prostorov gradbene enote mora biti jasno prepoznavna in usklajena z že vzpostavljenimi tradicionalnimi vzorci v naselju. Celovita prenova se načrtuje za naselja Lazec, Podpreska, Draga zaradi ohranjanja kakovostnih naselbinskih jeder in vpliva naselbinskih teles na oblikovanje kulturne krajine ter na območjih varovane naselbinske dediščine v naseljih Retje v Loškem Potoku, Šegova vas in Trava. Celovita prenova se načrtuje z OPPN, katerega obvezna sestavina je konzervatorski načrt za prenovo.
Notranji razvoj
Za podrobnejše usmerjanje notranjega razvoja in prenove naselij je potrebno zagotoviti podroben posnetek stanja, ki bo omogočil postavitev osnovne regulacijske mreže in natančnejših pogojev sanacije degradiranih delov naselij in prostora, potrebnega prenove.
Notranji razvoj naselij se zagotavlja s prednostno izrabo razpoložljivih prostorskih rezerv stavbnih zemljišč. Pri tem je temeljno vodilo ekonomičnost izrabe zgrajene in načrtovane komunalne opreme. Obstoječe prostorske rezerve se upošteva pri načrtovanju regulacije javnega prostora in razvoju dejavnosti in funkcij posameznega naselja. Sanacijo degradiranih izvornih jeder ter slabo izkoriščenega prostora na osrednjem poselitvenem območju se opredeli na podlagi konceptualnega dela UN in praviloma z OPPN. Naselja z možnostmi in potrebo po notranjem razvoju so zlasti naselja Mali Log, Retje, Hrib - Loški Potok, Šegova vas in Travnik.
Širitev naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij se širitev naselja zagotavlja na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča, razen kadar je takšno načrtovanje posegov utemeljeno v ukrepih za revitalizacijo naselij in zajezitev negativnega trenda demografskih gibanj.
Območje širitve naselja se v OPN opredeli na podlagi razvojnih pobud in ob upoštevanju izhodišč prostorskega razvoja. Z manjšimi zaokrožitvami meja naselij in zapolnitvami vrzeli v poselitveni strukturi se zagotavlja možnosti za ohranjanje vitalnosti v vseh naseljih v občini. Večje širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN. Potenciali za širitev naselja, ki se aktivirajo, so v Malem Logu in v Retjah.
Zemljišča, ki jih zaradi geomorfoloških pogojev ali drage izgradnje komunalne opreme v daljšem obdobju ni bilo mogoče aktivirati, je potrebno evidentirati in ob spremembi občinskega prostorskega načrta izločiti z območja stavbnih zemljišč in območja naselja. Lahko se opredelijo kot zelene površine naselja.
19. člen
(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)
Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije tako upošteva celovitost notranjega razvoja in zunanje rasti naselja. Območja sanacije razpršene gradnje se vključuje v obstoječa naselja.
Območje razpršene gradnje v Malem Logu se sanira z vključitvijo v naselje.
20. člen
(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
Na območju razpršene poselitve, ki je ob tem demografsko izpraznjen, se ne le ohranja temveč spodbuja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogočajo geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini ter prometna dostopnost. Poselitev se ohranja prvenstveno s prenovo obstoječega stanovanjskega fonda, urejanjem komunalne opremljenosti in izboljšanjem dostopnosti izvornih lokacij vseh oblik razpršene poselitve. Pri tem je potrebno zagotoviti visoko stopnjo varovanja okolja.
Posebej pomembna je ohranitev in razvoj razpršene poselitve na poselitvenem območju »zelene meje« – obmejnega pasu s Hrvaško.
21. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah naj se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi opuščanja kmetijstva je mogoče nekdanje pode prenoviti za stanovanjsko ali drugo funkcijo. Zaradi ambientalnih kvalitet in odmaknjenosti od urbanega življenja je smiselno spodbujati specifične in sonaravne oblike turizma, čemur naj bo podrejena tudi prenova in širitev naselij. Proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti se prvenstveno razvijajo v Malem Logu in Travniku. Centralne dejavnosti se prvenstveno razvijajo v središčnem prostoru Hriba - Loškega Potoka in v Retjah. Možnosti razvoja turizma v povezavi z neokrnjenim naravnim okoljem in življenjem na podeželju se lahko razvija v vseh naseljih, posebej primerna pa je Glažuta. V podporo razvoju turizma so namenjena tudi območja za šport in rekreacijo v Retjah in na območju Sodola (pri naselju Lazec).
22. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega in geometrija stavb ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. Stavbe naj bodo oblikovane in umeščene tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto v identiteti naselja.
Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja, so mreža stavbne strukture in središčni prostor, meje ter dominante naselja. Sočasno se upoštevajo kriteriji krajine, kot so meje ambientov in meje geomorfološke strukture ter njena funkcija. Kriteriji za urbanistično oblikovanje naselij se torej izoblikujejo za vsako naselje posebej iz danih razvojnih, ustvarjenih in naravnih posebnosti v prostoru. Za zaključena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine, je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …). Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd. Novi objekti naj ne izstopajo iz krajine streh.
Naselbinska struktura naselij Hrib-Loški Potok, Travnik, Srednja vas, Šegova vas in Retje temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih v geomorfološki dinamični krajini in se ohranja. V zadnjih treh desetletjih je tu potekal močan proces zlivanja navedenih naselij z nekvalitetno razpršeno poselitvijo. V teh naseljih je zato potrebno zaradi tega procesa ponovno vzpostaviti mehanizme osrediščenja in na drugi ustrezne prostorske cezure. Pomembno je, da vse izpostavljene, še nepozidane lege, ostanejo zelene cezure v prostoru kot ločnice prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto. S tem se vzdržuje princip izvorne identitete poselitve in omenjenih naselij.
Glavne strukturne osi naj se opremljajo z enotno ulično opremo in peščevimi površinami, središčni prostori naj se prometno opredelijo z ustreznim režimom tekočega in mirujočega prometa. V središčnih delih območij naselbinske dediščine se avtobusnih postaj, parkirišč, ekoloških otokov ipd. ne umešča. V okviru celovite prenove je potrebno vzpostaviti njihovo osnovno funkcijo z ustreznim oblikovanjem prostora.
Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa) v javnem vaškem prostoru naj se ohranjajo. V naseljih, vključenih v UN, se zagotavlja načrtovan razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin. Parkovne in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo in izvajajo na primernih površinah javnega prostora, zlasti v jedrih naselij, na območjih kulturne dediščine in pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih na odprtih površinah ter rekreacijo v naravnem prostoru.
2.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini
23. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev:
– prepreči naj se propadanje kulturne krajine,
– ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine,
– doline vodotokov naj se ohranjajo v obstoječem stanju; pozornost naj bo posvečena predvsem ohranjanju kvalitete vode,
– ohranja naj se tipična kraška pokrajina.
Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenimi pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov. Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba je za gradnjo povsem neprimerna, se predvidi začasno blokado posegov nanje do izločitve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljišč ali določitve nove namembnosti.
Na erozijsko ogroženih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. V občini se zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja praviloma ne načrtuje dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo.
Pri načrtovanju posegov v prostor na varovanih območjih, kot so razvidna iz prikaza stanja prostora, se upoštevajo izhodišča, usmeritve in predpisi s področja posameznih vrst varovanj ter pogoji soglasjedajalcev, pristojnih za posamezno področje.
Razvojna območja posameznih dejavnosti, temelječih na naravnih virih
Razvojna območja dejavnosti, ki temeljijo na naravnih virih, se določijo na podlagi ugotovitev strokovnih podlag z upoštevanjem smernic nosilcev urejanja prostora za kmetijstvo in gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine.
Območja kmetijskih zemljišč
Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z omejitvenimi dejavniki (hribovita območja, ozke doline, strma pobočja) ohranja v mejah zmogljivosti prostora. Ohranja se obstoječa struktura prepleta njivskih, travniških in pašniških površin z značilno trakasto parcelacijo njiv. Kmetijska zemljišča naj se varujejo pred zaraščanjem. Za izboljšanje kakovosti zemljišč za obdelavo se opredelijo območja melioracij ter pridobitev novih površin najboljših kmetijskih zemljišč. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj znotraj obstoječih GE.
Z obdelovanjem in rabo kmetijskih zemljišč, ki temelji na tradicionalni trajnostno naravnani proizvodnji, se ohranja njihov ekološki pomen ter pestrost strukture kultur in vseh vrst zemljišč.
Območja gozdnih zemljišč
Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesnoproizvodna in lovskogospodarska funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko, biotopsko, kulturno krajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz kmetijskega spreminja v gozd.
Krčenje gozda z namenom, da bi ga spremenili v pašnik, ter postavljanje obore za rejo divjadi, je možno le ob predhodni uskladitvi s kriteriji varovanja narave in z ekonomsko utemeljitvijo. Večji sklenjeni gozdni kompleksi se ohranjajo, gradnja objektov v njih ni dopustna – razen manjših objektov za potrebe gozdarstva ali lovstva. Gradnja gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ne sme poslabšati ekološke in biotopske funkcije gozda.
V varovalnih gozdovih, ki so razglašeni na manjših površinah zaradi strmih naklonov, skalnatih in erodiranih tal, posegi niso dovoljeni, razen kadar so ti potrebni za izboljšanje protierozijske zaščite in ob predhodni presoji vplivov na okolje.
Območja voda
Območja površinskih voda v občini zavzema zaradi kraškega in izrazito suhega sveta neznaten delež površin.
Površinska vodna mreža je slabo razvita, saj večinoma poteka v podzemlju. V obliki ponikalnic so ohranjeni redki vodotoki, večja sta Loški in Mežnarjev potok. Drugi vodotoki so manjši, na nekaterih mestih le kot studenci. Posebno privlačni so izvir Čabranke in manjši potoki, ki se zlivajo vanjo (Črni potok). Ob močnejših deževjih je značilna oživitev nekaterih izvirov in poplavljanje. Loški Potok postane občasno poplavno jezero, ki hitro presahne. Ponekod na dnu suhih dolin se pojavljajo manjša mokrišča.
Na območjih voda se lahko izvajajo le posegi, ki so potrebni za varovanje rečnega dna in brežin za ohranjanje in reguliranje vodnega toka ter izkoriščanje energetskega potenciala voda. Na območju voda se skladno z določenimi režimi varovanja lahko gradijo objekti, naprave in omrežja gospodarske javne infrastrukture, kadar je to neizogibno za omogočanje aktivnosti športa in rekreacije, povezanih s turizmom in ribolovom.
Območja mineralnih surovin
Na območju Občine Loški Potok leži 26 potencialnih nahajališč tehničnega gradbenega kamna. Glede na zaloge mineralne surovine so kot perspektivne ocenjene lokacije Mrtoloz - križišče cest, Mošnevec, Sušjak, Lazec in Podpreska, Pod Strmico in Šenik. Druge lokacije so ocenjene kot neperspektivne.
V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala, če je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora). Za izkoriščanje mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu.
V občini se nahajajo tudi nelegalni kopi, ki se samosanirajo oziroma se z zaraščanjem še niso v celoti samosanirali. Sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.
Območja posebnih krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora
V občini Loški Potok so posebna območja krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora:
– posebna območja dediščinske kulturne krajine s poudarjenimi naravovarstvenimi funkcijami – Loški Potok,
– turistično rekreacijski center Glažuta,
– območja za pohodništvo ter gozdne učne poti.
Med nacionalno pomembna območja dediščinske kulturne krajine z vidika kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine, ki jo označuje medsebojna povezanost kulturne dediščine in teritorialna zaključenost etnografskega prostora, ohranjenost prostora in prostorska identiteta, simbolni pomen naravnih prvin, visoka doživljajska vrednost in reprezentativnost območja sodi območje kulturne krajine Loški Potok, (SPRS, Uradni list RS, št. 76/04 – poglavje 3.1, točka 6.).
Območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja
Pri načrtovanju poselitve in dejavnosti v prostoru je potrebno upoštevati potencialna tveganja in ogroženost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varnost pred požarom. Dejavnosti se razmeščajo izven območij potencialnih nesreč. Opravljanje primarnih dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in druge dejavnosti povezane z naravnim prostorom) je potrebno opravljati varno za zdravje ljudi in materialne dobrine ter nadzorovati procese in dejavnike, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.
Območja s prostorskimi omejitvami za razvoj so varstvena in ogrožena območja po predpisih o vodah, potresno ogrožena območja, območja požarne ogroženosti, območja s tveganjem za porušitev visokih pregrad, območja s tveganjem za industrijske nesreče.
Na poplavnih, hudourniških, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč nevarnosti in z omejitvami razvoja glede na ogroženost življenja ljudi in materialnih dobrin.
Na vododeficitarnih območjih občine se ne načrtuje dejavnosti s povečanimi potrebami po vodi, prioritetno pa se zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcev teh območij.
Glede na stopnjo ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. Prav tako se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo predpisi s področja protipožarne varnosti.
Celotno območje občine je pomembno z vidika varstva vodnih virov v širšem zaledju, iz katerih se oskrbujejo poleg Loškega Potoka še občine Sodražica, Ribnica, Kočevje, Osilnica in Kostel. Aktivni in potencialni vodni viri za lokalno oskrbo, ki so zavarovani z odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 48/99), so: zajetji z vrtinama VLP-1 in VLP-2 za vodovod Loški Potok, zajetje za Travo in Srednjo vas 1, zajetji za Travo in Srednjo vas 2, zajetje za Podpresko 1, zajetje za Podpresko 2, zajetje za Drago 1, zajetje za Drago 2, zajetje za vrtino SK-2/98 za Stari Kot in Novi Kot, zajetje za Podplanino, zajetje za Hrib, zajetje za Pungert, zajetje za Črni Potok.
Na južnem delu občine so opredeljena območja varovalnih gozdov na izpostavljenih strmih legah ter plazovita območja, kjer obstaja potencialna nevarnost plazenja. Razen ukrepov za izboljšanje varnosti posegi v tem okolju niso dovoljeni. Na območju občine poteka geološka tektonska idrijska prelomnica.
Nevarnost nastanka naravnih požarov v občini je zaradi naravnih značilnosti prostora majhna. Večja nevarnost razlitja nevarnih snovi pri transportu v primeru prometne nesreče obstaja le na regionalni cesti Hrib–Loški Potok–Sodražica, kjer je z ureditvijo tehničnih elementov ceste potrebno zagotoviti povečano varnost v prometu in hitro ter učinkovito ukrepanje v primeru nesreče.
Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij stalne ali občasne prisotnosti voda in z ustreznim odmikom od meje teh površin. Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov je možno le izjemoma pod pogoji nadomestitve teh površin. Pri načrtovanju premostitev vodotokov je potrebno zagotavljati poplavno varnost in ohranjati stanje voda in vodni režim.
Sanacijo posameznih območij naravnih in drugih nesreč se načrtuje v sklopu OPPN. V primerih, ko gre za rekonstrukcijo ali gradnjo novih objektov v okviru sanacije po naravni ali drugi nesreči, je omogočen upravni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku, če gre za rekonstrukcijo ali novogradnjo objekta, ki v celoti ohranja namembnost, gabarite in videz poškodovanega objekta na isti lokaciji.
Praviloma se pri intervencijskih ukrepih izvedejo le najnujnejši ukrepi in ohranja naravne procese, razen kadar ti lahko ogrozijo obstoječa naselja oziroma varovano kulturno dediščino.
Lokacije odprtih kopov (opuščeni in aktivni kamnolomi in peskokopi) so lahko prepuščene naravni sukcesiji naravnih procesov (samosanaciji), vendar le, kadar niso ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi.
Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov se ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi, materialne dobrine in naravo.
Na območjih tveganj zaradi industrijskih nesreč na območjih za industrijo je potrebno z načrtovanjem ustreznih odmikov med objekti oziroma dejavnostmi in drugih ukrepov preprečiti verižne nesreče, širitev nesreče na sosednja območja in omogočiti učinkovito ukrepanje zaščite in reševanja, če se nesreče zgodijo.
V sistemu oskrbe z vodo v občini je potrebno načrtovati ustrezno razmestitev omrežja, zmanjšati njegovo ranljivost in zagotoviti zadostne količine pitne vode za oskrbo v izrednih razmerah ter za potrebe gašenja ob požarih.
Pri načrtovanju širitve poselitve se upošteva oceno nevarnosti in ogroženosti občine pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom. V občini se za primere naravnih in drugih nesreč zagotavljajo površine za pokope večjega števila ljudi v bližini obstoječih pokopališč. Območje za pokope živali naj bo odmaknjeno od poselitve. Za odlaganje ruševin se začasno uporabijo proste površine ob javnih cestah, trajno odlaganje pa se zagotavlja v opuščenih kamnolomih v občini, ki še niso samosanirani.
Prostor za evakuacijo prebivalstva in premičnih materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč se v naseljih zagotavlja na dvoriščih in drugih odprtih površinah v naselju. V občinskem središču Hrib - Loški Potok pa se v ta namen zagotavlja tudi proste javne površine naselja in funkcionalne površine ob javnih objektih. Pri gradnji javnih in večstanovanjskih objektov je priporočljiva ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč.
Območja za obrambne potrebe
V Občini Loški Potok območja za obrambne potrebe niso določena.
Varstvo kulturne dediščine
V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.
Dediščino se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna, dediščinska kulturna krajina in zgodovinska) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in kulturna dediščina).
Z zornega kota prepoznavnosti kulturnega in simbolnega pomena kulturne krajine nacionalnega pomena se ohranja ustvarjena podoba doline Loškega Potoka. Pri načrtovanju prenove objektov in delov naselij se ohranjajo kakovosti naselbinskih jeder na območjih naselbinske dediščine Retij v Loškem Potoku, Šegove vasi in Trave ter tudi druga kakovostna jedra zlasti naselij Lazec, Podpreska in Draga. Na območju Občine Loški Potok so evidentirane naslednje enote dediščinske kulturne krajine:
– EŠD 8128 Retje v Loškem Potoku – kulturna krajina,
– EŠD 12745 Retje v Loškem Potoku – vplivno območje cerkve sv. Florjana – KS,
– št. pred. 511091 Travnik – kulturna krajina Dolge njive,
– št. pred. 511907 Sodol – kulturna krajina,
– EŠD 20857 Draga – kulturna krajina Resne njive.
Dediščinska kulturna krajina Retje v Loškem Potoku (EŠD 8128) je izjemnega pomena in kot taka prepoznan del območja nacionalne prepoznavnosti.
Območja ohranjanja kulturne dediščine so prikazana v grafičnem delu strateškega dela akta in v prikazu stanja prostora.
Ohranjanje narave
Ohranjanje naravnih kakovosti se na celotnem območju občine zagotavlja z načrtovanjem ukrepov pri posegih v prostor za preprečitev oziroma omilitev vplivov na naravo. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz smernic za prostorski načrt Občine Loški Potok (ZRSVN, OE Ljubljana, februar 2007) ter pogoji pristojnih organov in predpisi s področja varstva narave.
2.6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
24. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
Na podlagi namenske in dejanske rabe prostora iz prikaza stanja se določa namenska raba zemljišč kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko rabo zemljišč se določa ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora, podrobno pa z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag ter razvojnih pobud v prostoru.
Pri določanju novih stavbnih zemljišč je potrebno upoštevati merila, s katerimi bodo v največji možni meri ohranjene značilnosti naravnega in grajenega prostora.
2.6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
25. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
Območja poselitve so na podlagi strokovnih podlag in razvojnih potreb razdeljena in določena kot enote urejanja prostora (EUP). EUP se določijo kot območja enake namenske rabe s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora. Pri tem se upošteva funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se določajo posebej za poselitev in posebej za ves ostali prostor ter se opredeljujejo glede na namensko rabo.
PIP naj se po konceptu in formi izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov, v katerih bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve ter merila in pogoji strateškega dela. Pri tem naj se upoštevajo posebnosti vsakega območja posebej. Posebej pomembni so tudi naslednji kakovostni kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem pri utemeljevanju posegov, transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej.
Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) naj se določajo posebej na območjih stavbnih zemljišč (za poselitev) in za preostali prostor občine (zunaj območja stavbnih zemljišč). Za območje zunaj stavbnih zemljišč naj se opredeli ena sama EUP z oznako KGV, kjer naj bodo merila PIP določena glede na plansko opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Na območjih poselitve pa naj se na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih izzivov ugotovijo in določijo prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) v merilu ene ali več gradbenih enot (GE) z istimi razvojnimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami v eni EUP. Tako naj se na ravni gradbene enote (GE) določijo splošna merila urejanja ter opredeli nabor tipov GE oziroma se v konkretnem tipu GE opredelijo podrobnejša merila urejanja.
Vzpostavitev grajene strukture/stavb naj izhaja iz vloge stavbe v prostoru oziroma v razmerju do GE. Tako naj se grajeni strukturi (stavbam) opredeli nabor dovoljenih grajenih struktur (tipov stavb) za katere se predpiše:
– pogoje oblikovanja in posebnosti le teh, ki izhajajo iz vloge stavbe na GE;
– dopustne dejavnosti (namembnost) ter
– z njimi povezane dopustne tipe stavb iz nabora predpisanih tipov stavb.
Pravno prostorski modeli GE naj zajemajo vse aspekte osnovne urbanistične celice v prostoru in tudi vseh stavb v njej. GE naj obravnavajo kot funkcionalni prostor oziroma osnovno upravljavsko zaokroženo prostorsko celoto. Koncept PIP naj združuje parcele, stavbe, dele naselij ipd., za katere je mogoče predpisati en določen tip pravno prostorskega modela GE v eni EUP.
Pravno prostorski modeli tipov GE naj zagotavljajo pogoje za:
– dopustne dejavnosti (namembnost) ter z njimi povezane dopustne tipe stavb/objekte ter višino stavb;
– urbanistično oblikovanje gradbenih enot in njihovo korelacijo z drugimi že obstoječimi stavbami GE, najpomembnejšim javnim prostorom oziroma mejo naselja oziroma sosednjimi GE;
– gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti ter
– druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v okolje, v katerega se umeščajo.
Novi energetski sistemi za proizvodnjo električne energije ali za ogrevanje stavb in sanitarne vode iz obnovljivih virov energije v strnjenih naseljih, zaselkih, osamelih domačijah in na kmetijah se načrtujejo tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov ob, v ali na katere se umeščajo.
Zunaj poselitvenih območij sta umeščanje in gradnja objektov za proizvodnjo ter pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo mogoča le, če je njihovo delovanje ekonomsko upravičeno, sprejemljivo iz okoljevarstvenih razlogov in bi bila gradnja v naselju moteča za bivanje ter z vidika tehnično tehnoloških, okoljskih in drugih razlogov v naselju nesprejemljiva.
V PIP naj se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri tem naj se dosledno ločijo merila in pogoji glede na značaj sistemov/ značaj investicij/ značaj lastnikov – torej na javni prostor oziroma prostor GJI (v javni lasti, predvsem nizke gradnje …) in na prostor GE, kjer se gradi predvsem ne-javna stavbna struktura visokih gradenj. Pri določanju prostorsko izvedbenih pogojev in oblikovanju EUP naj se upoštevajo merila in pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje.
Določitev območij OPPN
Občinski podrobni prostorski načrti naj bodo opredeljeni kot načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni osnovni pogoji za urejanje s PIP in kjer ni mogoče doseči prostorskih ciljev razvoja brez načrtovanja celovitega razvoja posameznih zaključenih območij. Pri opredeljevanju OPPN so posebej pomembni uveljavljanje javnega prostora, usklajevanje različnih funkcij in rabe ter realizacija smiselnih parcelacij. Za posamezno območje, ki se ureja z OPPN, naj se opredelijo ključne usmeritve kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in občine.
OPPN naj se izdelajo za celovito ali delno prenovo naselja, širitev naselja na nove površine, nadalje za območja naselja, kjer se s celovito obravnavo spreminja podrobnejša namenska raba, zgoščuje pozidava ali zajema urejanje večje površine že zazidanih in degradiranih delov naselja ter zazidavo nepozidanih stavbnih zemljišč. OPPN se izdela tudi za območja sanacije razpršene gradnje. Priprave OPPN naj se predvidijo še za območja pomembnejše GJI ter ureditve rekreacijskih parkov.
2.7 Urbanistični načrt občinskega središča
26. člen
(urbanistični načrt območja središča Občine Loški Potok)
Za osrednje poselitveno območje v občini, ki obsega naselja Hrib - Loški Potok, Srednja vas, Šegova vas, Travnik je izdelan urbanistični načrt Loški Potok kot osnova za pripravo strateškega in izvedbenega dela akta. Z urbanističnim načrtom je zasnovan dolgoročni prostorski razvoj navedenih naselij, v njem so podana izhodišča za pripravo razvojnih ukrepov v prostoru. Urbanistični načrt se upošteva pri načrtovanju posamičnih ali celovitih posegov v prostor.
Koncept prostorskega razvoja
Območje UN in izhodišča načrtovanja prostora
Območje urbanističnega načrta obsega prostor občinskega središča Hrib - Loški Potok in z njim povezana naselja Srednja vas, Šegova vas in Travnik. Navedena naselja so se v zgodovinskem razvoju med seboj funkcionalno, prometno in infrastrukturno tesno povezala, povezuje jih tudi skupna podoba v ambientu kulturne krajine.
Koncept prometnega omrežja
Na osrednji prometnici – regionalni cesti skozi poselitveno območje – je potrebno izboljšanje prometnih razmer z ureditvijo križišča proti Retjam in izgradnjo obvoznice Travnik po pobočju severno od maksimalne meje razvoja naselja. Mreža notranjih cest – ulic se s postopno rekonstrukcijo posodobi tako, da zagotavlja varnost pešcev in kolesarjev, ustrezne profile vozišč in uveljavitev vloge in pomena notranjega javnega prostora. Območje urejanja je vključeno v medkrajevni javni potniški promet v smeri Ljubljane in Ribnice z osrednjim avtobusnim postajališčem na Hribu - Loškem Potoku.
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
– Opredelitev temeljnih struktur naselja
Hrib - Loški Potok je prepoznaven po trški arhitekturi v starem jedru in novejši stavbni strukturi javnih in večstanovanjskih objektov ob njem ter po dominantni cerkvi s pokopališčem na jugozahodnem robu naselja. Pobočje severno od jedra Hriba je ruralno, prav tako tudi območje na severni strani proti Retjam. Ruralni značaj ima tudi Šegova vas, stisnjena v rob doline, Srednja vas je gručasto razvita na ambientalnem prevoju. Na jugu območja UN se je razvilo obcestno naselje Travnik z izvornim delom na pobočju nad ravnico.
Središčni del Hriba - Loškega Potoka je namenjen razvoju upravnih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti z bivanjem. V prostoru med križiščema za Retje in Šegovo vas se razvije osrednja urbano trška struktura z večjim večnamenskim središčnim prostorom, sestavljenim iz več trgov. Za potrebe ureditve trga se prestavi obstoječe športno igrišče. Poleg centralnih dejavnosti se v proizvodnem kompleksu v Travniku ohranja možnosti za proizvodnjo, ki je kompatibilna s poselitvijo, razvijajo pa se vsebine oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Vas Hrib - Loški Potok naj se prenovi na podlagi OPPN in postopno preobrazi v pretežno bivalno območje.
Ugodni pogoji za bivanje in povečanje privlačnosti za priselitev se zagotovijo z gradnjo nove stanovanjske soseske za organizirano individualno stanovanjsko gradnjo na Hribu - Loškem Potoku in v južnem delu Travnika. V Srednji vasi, Šegovi vasi in Travniku je na območju izvornih vaških jeder potrebna sanacija kakovostne stavbne strukture in zagotovitev notranjega razvoja naselij. V Šegovi vasi se načrtuje celovita prenova. Površine za dolgoročni razvoj poselitve se zagotavljajo pretežno v Travniku med obstoječo mejo poselitve in traso obvoznice na severovzhodni strani naselja.
– Oblikovalska izhodišča za razvoj in ohranjanje podobe naselja
Kakovosten razvoj prostora s skupnimi temelji v UN se zagotavlja s prenovo in revitalizacijo urbaniziranega prostora. Pri tem se upošteva notranje ravnotežje naselbinskih struktur in skladnost v razmerju do kulturne krajine. Med posameznimi naselbinskimi strukturami se ohranjajo zelene cezure, ki varujejo izgubo identitete oziroma preprečujejo zlivanje posameznih delov naselij. Vsaka posamezna naselbinska struktura naj ima osrednji javni prostor – trg/središče. Ohranja se krajina streh po višini in smeri pozidave. Degradirani deli robov naselij se sanirajo v skladu s tradicionalnimi principi zaključevanja naselbinskih struktur proti odprti krajini (zniževanje merila stavb, pomožni objekti, sadovnjaki).
V središčnih delih naselbinskih struktur, zlasti v najpomembnejšem javnem prostoru se zagotovijo parkovno urejene javne zelene površine. Središče Hriba - Loškega Potoka naj se vzdolž regionalne ceste poveže z drevoredom. Vse ključne zelene površine med posameznimi naselbinskimi enotami se opredelijo kot trajno zelene površine z elementi parkovnih ureditev. Parkovne ureditve v povezavi z zelenimi cezurami, robovi naselij, rekreacijskimi površinami in območjem pokopališča tvorijo celovit zeleni sistem na območju naselbinskih teles vključenih v UN.
Pri oblikovanju naselja je posebej pomembno varovati kakovosti prvin prepoznavnosti krajine, ki dolino Loškega Potoka uvrščajo med nacionalno pomembna krajinska območja z vidika kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine.
Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja
Osrednje poselitveno območje se v celoti opremi s kanalizacijskim omrežjem, ki se navezuje na čistilno napravo med Malim Logom in Retjami. Na območju najožjega varstvenega režima vodnih virov v naseljih Travnik, Srednja vas - Loški Potok ter Šegova vas se pri posegih v prostor in njegovi rabi upoštevajo najstrožji varstveni ukrepi.
Varovano območje pobočja hriba pod pokopališčem s cerkvijo naj ostane zelena parkovna površina z možnostjo razvoja športno rekreacijskih vsebin v zunanjem prostoru na skrajno spodnjih robovih kot oblike stika z naselbinsko strukturo.
Lokalni energetski koncept
V naselju Hrib - Loški Potok ni predvidena gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja. Zato se pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcij obstoječih objektov za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v občini Loški Potok pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom prednostna. V naselju Hrib-Loški Potok se bo razvijal daljinski sistemi ogrevanja na biomaso. V prvi fazi se na sistem ogrevanja priključijo večji porabniki energije v centru naselja Hrib-Loški Potok, v drugi fazi še ostali predvideni porabniki, individualni porabniki v strnjenem naselju in manjše število porabnikov ob glavnih prometnih oseh.
Javno razsvetljavo cest in javnih površin se prenovi in dogradi z vgradnjo energetsko varčnih sijalk z zasenčenim osvetljevanjem v nebo, stikal za reguliranje polnočnega delovanja. Letna poraba elektrike vseh svetilk mora zagotavljati mejne vrednosti, določene z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07). Zunaj strnjene poselitve območja UN se postavijo le svetila za zagotovitev prometne varnosti pešcev. Svetila naj imajo vgrajen senzor za samodejno prižiganje in izklop. Reklamna in okrasna osvetlitev Hriba - Loškega Potoka naj se časovno omeji (do največ 23.00 ure).
Koncept opremljanja z GJI
Območje osrednjega poselitvenega prostora se opremlja s potrebno komunalno infrastrukturo tako, da se celotna stavbna struktura lahko navezuje in priključuje vsaj na kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Pri prenovi vodovodnega sistema in gradnji manjkajoče kanalizacije se primarno omrežje umešča v koridorje primarnih prometnih osi. Kanalizacijsko omrežje se gradi postopno tako, da se prvenstveno rešujejo območja največje gostote poselitve ter središčni prostor. V prvi fazi gradnje kanalizacije mora biti zgrajena tudi čistilna naprava s primarnim vodom. Območje se opremi z optičnim kablom. V kabelsko kanalizacijo pa se postopno vgrajuje tudi nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje
Koncept podrobnejše namenske rabe
Na območju UN se pretežni del stavbnih zemljišč namenja bivanju. Središčni del Hriba - Loškega Potoka ob regionalni cesti in južno od nje se razvija kot osrednje območje centralnih dejavnosti. Proizvodni kompleks med Srednjo vasjo in Travnikom se ohranja kot površine za industrijo, vendar z možnostjo postopne preobrazbe za potrebe razvoja terciarnih in kvartarnih programov. Zelene površine za šport in rekreacijo se razvijajo na robu obstoječe poselitve jugozahodno od površin za industrijo pri Travniku ter južno od cerkvenega griča na Hribu - Loškem Potoku.
3.0.0.0 IZVEDBENI DEL OPN
3.1.0.0 Splošne določbe
3.1.1.0 Pravni obseg akta
27. člen
(pravni obseg glede na vrsto posegov)
OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po ZGO in drugem pravnem redu v RS v zvezi s posegi v prostor. Določila izvedbenega dela OPN se nanašajo na vse vrste posegov v prostor: na novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča. Pri posegih v obstoječe objekte, kjer zgrajeno stanje ni v skladu z dovoljenji za njihovo gradnjo, je potrebno ugotovljene prostorske konflikte sanirati v skladu z določili tega dokumenta.
Na območju urejanja so dovoljeni vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega Odloka ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Tudi v smislu interpretacije vrst objektov, možnosti gradnje brez gradbenega dovoljenja in drugih posebnosti se uporabljajo določila veljavne zakonodaje na tem področju (Zakon o graditvi objektov – ZGO-1- uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 126/07, Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost – Uradni list RS, št. 37/08 – v nadaljevanju Uredba).
V primerih eventualnih kontradiktornosti med posameznimi določbami se poleg interpretacije zakonodaje v tem odloku upoštevajo določila oziroma izrazi:
– določeni v hierarhiji določil v 29. členu,
– v zaporedju vsebinskih sklopov v tem odloku,
– v obrazložitvi akta,
– termini in opredelitve v strokovnih podlagah in v prikazu stanja, ki so sestavina tega akta.
28. člen
(skladnost posega z OPN)
Poseg v prostor je s tem aktom skladen, če je v skladu z naslednjimi predpisanimi elementi:
s podrobnejšo namensko rabo zemljišča (opredeljeno v grafičnih sestavinah izvedbenega dela OPN (_223_eup_pnrp_pip)) in oziroma s splošnimi in posebnimi določili, ki veljajo za posamezno EUP, z merili in pogoji varovanj (prikazano v prikazu stanja (_3223_varst_rezimi)) ter s posebnostmi glede na poseg v javni prostor oziroma in v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo.
Poseg v javni prostor oziroma poseg v zvezi z ureditvijo gospodarske javne infrastrukture mora biti skladen tudi z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0).
Poseg v prostor zunaj območij stavbnih zemljišč naj bo skladen z merili in pogoji, določenimi za EUP KGV (3.3.0.0).
Poseg v GE na območju stavbnih zemljišč pa naj bo skladen s:
– splošnimi merili in pogoji urejanja GE v EUP stavbnih zemljišč (3.4.1.0);
– merili urejanja tipa GE (3.4.0.0), ki je opredeljen za EUP v katero GE sodi; EUP so grafično določeni na karti _223_eup_pnrp_pip oziroma na karti _224_eup_gji;
– splošnimi merili stavbe (3.4.4.2);
– merili tipov stavb (3.4.4.3), ki so predpisani za določeno EUP ter
– posebnimi merili urejanja GE/EUP, če so opredeljena v Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (3.5.0.0) in
– merili in pogoji pristojnega soglasjedajalca.
29. člen
(hierarhija določil)
Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP opredeljena v petem stolpcu specifikacije EUP, so pravno nadrejena drugim določilom za posamezno EUP. Poleg tega so določila tipov in števila glavnih (navedeni tretjem stolpcu) in števila pomožnih stavb (navedenih v četrtem stolpcu) specifikacije nadrejene določilom glede vrste in števila stavb, ki so navedeni v posameznem tipu GE.
Pri posegih na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah oziroma pri njihovih nadomestnih gradnjah v prvi vrsti veljajo merila, opredeljena za te stavbe (47. člen).
3.1.2.0 Namenska raba
30. člen
(namenska raba)
V OPN je določena namenska raba vseh zemljišč in objektov v občini. V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij URADNI LIST RS, št. 99/07 – v nadaljevanju Pravilnik (v prilogi 1) je po spodaj navedenih opredelitvah prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip izvedbenega dela OPN.
+---------------------------------------------------------------+
| I. Območja stavbnih zemljišč |
+------------------------------+--------------------------------+
|Osnovna namenska raba prostora|Podrobnejša namenska raba |
| |prostora |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|Oznaka |Opis |Oznaka |Opis |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|S |območja stanovanj |SS |stanovanjske površine |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |SB |stanovanjske površine |
| | | |za posebne namene |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |SK |površine podeželskega |
| | | |naselja |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |SP |površine počitniških |
| | | |hiš |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|C |območja centralnih |CU |osrednja območja |
| |dejavnosti | |centralnih dejavnosti |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |CD |druga območja |
| | | |centralnih dejavnosti |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|I |območja proizvodnih |IP |površine za industrijo|
| |dejavnosti | | |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |IG |gospodarske cone |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |IK |površine z objekti za |
| | | |kmetijsko proizvodnjo |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|B |posebna območja |BT |površine za turizem |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |BD |površine drugih |
| | | |območij |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |BC |športni centri |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|Z |območja zelenih |ZS |površine za oddih, |
| |površin | |rekreacijo in šport |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |ZP |parki |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |ZD |druge urejene zelene |
| | | |površine |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |ZK |pokopališča |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|P |območja prometnih |PC |površine cest |
| |površin | | |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |PO |druge prometne |
| | | |površine |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|T |območja | | |
| |komunikacijske | | |
| |infrastrukture | | |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|E |območja energetske | | |
| |infrastrukture | | |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|O |območja okoljske | | |
| |infrastrukture | | |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|A |površine razpršene | | |
| |poselitve | | |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| |razpršena gradnja | | |
+---------------------------------------------------------------+
| II. Območja kmetijskih zemljišč |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|K1 |najboljša kmetijska | | |
| |zemljišča | | |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|K2 |druga kmetijska | | |
| |zemljišča | | |
+---------------------------------------------------------------+
| III. Območja gozdnih zemljišč |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|G |gozdna zemljišča |GP |gozd s posebnim |
| | | |namenom |
+---------------------------------------------------------------+
| IV. Območja voda |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|V |površinske vode |VC |celinske vode |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
| | |VI |območje vodne |
| | | |infrastrukture |
+---------------------------------------------------------------+
| V. Območja drugih zemljišč |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|L |območja mineralnih |LN |površine nadzemnega |
| |surovin | |pridobivalnega |
| | | |prostora |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|N |območja za potrebe | | |
| |varstva pred | | |
| |naravnimi in drugimi | | |
| |nesrečami | | |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
|OO |druga območja | | |
+--------+---------------------+---------+----------------------+
3.1.3.0 Način urejanja
3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
31. člen
(način urejanja EUP)
OPN po opredeljenih EUP določa merila in pogoje za gradnjo objektov in druge posege v prostor z opredelitvijo namenske rabe, s splošnimi, podrobnimi in posebnimi določili PIP in z usmeritvami za pripravo OPPN. Na območju EUP za katera je sprejet prostorski izvedbeni akt, veljajo določila veljavnega prostorskega izvedbenega akta.
PIP so posebej določeni za območja stavbnih zemljišč (za območja poselitve) v več EUP praviloma ene namenske rabe in posebej za preostali prostor občine (zunaj območja stavbnih zemljišč), kjer so v enem EUP določena podobmočja oziroma deli EUP glede na podrobno namensko rabo in posebnosti območja.
32. člen
(PIP v EUP stavbnih zemljišč)
Merila in pogoji urejanja na območjih stavbnih zemljišč so določeni v EUP na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (3.4.2.0 GE). Na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih usmeritev so opredeljena območja posameznih gradbenih enot in hkrati so zanje določeni prostorsko izvedbeni pogoji na ravni tipa PIP GE oziroma posebnosti posamičnih GE glede na tip. GE z enakimi razvojnimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami so združene v en EUP. V aktu je tako za vsak EUP predpisana celotna vsebina PIP, ki je določena z ZPNačrt in Pravilnikom.
Za ta namen so v Odloku med drugim določeni tudi:
– nabor opredelitev izrazov na EUP stavbnih zemljišč (3.4.1.0);
– nabor tipov GE z opredelitvijo PNR, PIP organizacije ter umeščanja in urbanističnega oblikovanja grajene strukture/stavb na GE (3.4.2.2) in drugih predpisanih vsebin PIP;
– nabor tipov stavb z določili oblikovanja le teh (3.4.3.3);
– specifikacija EUP s posebnimi PIP, če so zanje opredeljeni (3.5.0.0).
33. člen
(PIP v EUP zunaj območja stavbnih zemljišč – EUP KGV)
Območje celotne občine zunaj območij stavbnih zemljišč pokriva EUP z oznako KGV. Znotraj EUP KGV so opredeljena podrobnejša merila in pogoji za posege na dele EUP KGV po vrsti rabe na kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodne površine in druga območja (torej vsa nestavbna zemljišča). Opredelitve so prostorsko vezane na opredelitve PNR – po posameznih vrstah namenske rabe – v sloju podrobnejše namenske rabe, ki je prikazan na karti osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip). Z merili za tako določene dele – podrobnejšo namensko rabo – je pokrit celoten prostor EUP KGV.
Znotraj EUP KGV so tudi podobmočja EUP KGV:
– enote razpršene gradnje (stanovanjske in druge stavbe), ki se ne sanirajo v sklopu OPPN SORG, temveč so zanje predpisani PIP SE RG (sanacije enot razpršene gradnje – 43. člen in 44. člen),
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.nn, označujejo merila posebnega varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (42. člen).
3.1.3.2 način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN)
34. člen
Usmeritve za OPPN
Na območjih, za katere je predvidena priprava podrobnejšega načrta (OPPN), bo možno po sprejetju OPPN poseg izvesti le v skladu z določili, ki jih bo opredelil tak načrt. Grafične opredelitve in usmeritve, ki so v tem OPN določene za vsak posamezni OPPN, so pri njegovi izdelavi obvezne vsebine glede namena, obsega, načrtovanih zmogljivosti in koncepta ureditve. Usmeritve za najpomembnejše OPPN so razdelane (in poimenovane) programske zasnove (PZ OPPN).
Sprememba OPPN in OPPN za območja, ki s tem odlokom niso posebej določena
Predvideni OPPN se lahko spremeni oziroma se opredeli nov na podlagi izraženega interesa, to je utemeljenih pobud lastnikov večine zemljišč oziroma znanega investitorja. To je mogoče, če spremenjen oziroma nov OPPN ni v nasprotju z odlokom OPN, še posebej v UN.
OPPN je mogoče in potrebno pripraviti tudi v naslednjih primerih: za območja, na katerih se sanira stanje in posledice naravnih in drugih nesreč, zagotavlja dostop do gradbenih parcel in njihovo komunalno urejanje ter za dele ali celoto omrežij, naprav in objektov GJI, zagotavlja delovanje obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za urejanje površin, ki so javno dobro in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij.
OPPN je potrebno izdelati tudi v naslednjih primerih:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha,
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj,
– igrišče za golf ne glede na velikost, kamp nad 0,5 ha,
– na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov,
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za spremembe tehnologije,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom,
– prostorske ureditve na območjih prepoznavnosti zunaj naselij.
Pred začetkom priprave je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage na vsaj taki ravni poglobljenosti in takih metodoloških izhodišč, kot so pripravljene za OPN. Pri tem je potrebno eventualne različnosti od obstoječih strokovnih podlag pokazati in utemeljiti od kod spremenjena stališča,upoštevajoč merila znanstveno raziskovalnega dela. Za OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno izdelajo tudi krajinske preveritve, s katerimi mora biti tak akt tudi utemeljen.
V primeru, da se izdeluje OPPN le za del predvidenega območja, morata biti novo območje in ostanek funkcionalno zaokrožena, ostanek pa ne sme biti manjši od 5000 m2. Poleg tega morajo biti dopolnilne strokovne podlage izdelane za celotno območje v OPN predvidenega OPPN. Prav tako morata biti za celotno območje izdelana tudi rešitev prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelan program opremljanja zemljišč.
Odločitev o spremembi OPPN oziroma izdelavi novega glede na OPN sprejme na podlagi utemeljene ocene iz predhodno izdelanih dopolnilnih strokovnih podlag občinski svet.
Način pridobitve rešitev urbanistično arhitekturnih ureditev
Strokovne rešitve urbanistično arhitekturnih ureditev za območje OPPN se lahko pridobijo z urbanistično arhitekturnim natečajem ali z izdelavo najmanj dveh rešitev. O izbiri rešitve odloči pristojni organ občine. Postopek pridobitve rešitev se predpiše v sklepu o pripravi OPPN.
Pravno stanje v prehodnem obdobju na območjih OPPN
Do sprejema predvidenega OPPN veljajo PIP, opredeljeni za EUP na njegovem območju. Na območjih izvedbenih aktov, ki ostanejo v veljavi, se pravno stanje glede urejanja tudi po sprejetju OPN ne spreminja.
3.1.4.0 – Varovanja
35. člen
(varovanja v prostoru)
Pri posegih v prostor se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb.
36. člen
(varovanje naravnih dobrin, naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, zdravja ljudi ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Varovanje kmetijskih zemljišč
Varovanje kmetijskih zemljišč je v osnovi opredeljeno s kategorijo namenske rabe in PIP za tovrstno namensko rabo, ki je opredeljena v EUP KGV K/K1/K2 (39. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja kmetijstva, usmeritve za ravnanje in varstvo kmetijskih zemljišč v smernicah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za kmetijstvo (februar 2007) ter podatki iz prikaza stanja prostora.
Varovanje gozdov
Varovanje gozdov je opredeljeno v EUP KGV na območju PNR G (40. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja gozdarstva, smernice Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za gozdarstvo in Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Kočevje (februar 2007) ter podatki iz prikaza stanja prostora.
Varovanje voda
Varovanje voda je opredeljeno v EUP KGV na območju PNR V (41. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni zakonski predpisi in vsi podzakonski akti s tega področja, smernice Agencije Republike Slovenije (februar 2007) ter podatki iz prikaza stanja prostora.
Pri načrtovanju objektov in drugih ureditev na poplavnih območjih je potrebno izdelati karte poplavne in z njo povezane erozijske nevarnosti ter jih razmestiti (na osnovi karte in Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja – Uradni list RS, št. 89/08) tako, da objekti in ureditve ne bodo ogroženi in ne bodo vplivali na povečanje ogroženosti drugih območij.
Na EUP stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Na površinah nezazidanih stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so drugi posegi in nove gradnje dovoljeni le, če se s predhodno izdelano hidravlično hidrološko študijo, izdelano v skladu z uredbo iz prejšnjega odstavka, izkaže, da gradnja ali drug poseg ne bo povzročil povečanja poplavne nevarnosti.
Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki spremenijo osnovne lastnosti vode. V času gradnje je potrebno spremljati kakovost voda in prilagoditi dinamiko izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po njej.
Varovanje vodnih virov
Posegi na območjih zavarovanih virov pitne vode se izvajajo v skladu s predpisi s tega področja. Varstvena območja vodnih zajetij in drugih vodnih virov so določena s predpisi države in z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Loški Potok (Uradni list RS, št 48/99). Pri izvajanju dejavnosti na območjih varstvenih pasov je potrebno upoštevati režim z merili in ukrepi, predpisanimi v navedenem odloku. Območja zavarovanih virov pitne vode so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
Na tretjem vodovarstvenem območju je dopustno graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.
V 2. vodovarstvenem območju gradnja stavb ni dovoljena v primeru, ko bi se z gradnjo stavb ali naprav zmanjšala prostornina vodonosnika ali presekal tok podzemne vode ali zmanjšala nepropustna zaščitna plast nad vodonosnikom. Na 1. vodovarstvenem območju je dovoljena le gradnja objektov in naprav za črpanje, čiščenje in obdelavo pitne vode.
Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta akt, mora za izdajo dovoljenja za poseg v prostor investitor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s področja varstva virov pitne vode.
Zaradi varovanja virov pitne vode je način kmetovanja treba prilagoditi režimom na vodovarstvenih območjih. Dosledno je treba upoštevati časovna obdobja, v katerih je gnojenje z določenim gnojilom prepovedano. Gnojenje je treba omejiti v skladu z dobro kmetijsko prakso, ki mora upoštevati okoljevarstvene lastnosti, kot so tip tal, nagib zemljišč, klima, padavine oziroma namakanje, raba tal in kolobar, predvidene potrebe kultur po dušiku z upoštevanjem zalog dušika v tleh, mineralizacije in vnosa z gnojili. V skladu z režimi na vodovarstvenih območjih je treba urediti odvajanje komunalnih vod in onesnaženih vod iz kmetijskih gospodarstev (gnojne jame, gnojišča itd.).
Varovanje tal
Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med gradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Pri izvajanju dejavnosti je potrebno s skrbnim ravnanjem v skladu s predpisi in nadzorovanjem rabe nevarnih snovi zagotoviti varnost tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi.
Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi mora biti v stavbah oziroma pokritih prostorih urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina lahko prestreže in zadrži.
V dokumentaciji za posamezen poseg se natančno opredeli ravnanje in uporaba rodovitnega dela prsti. Plodno zemljo je pred izkopom potrebno deponirati ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih naj se humus uporabi za zunanje ureditve (zelenice ipd.). Pri gradnjah naj se odvoz viška humusa iz kopov gradbenih jam izvrši na lokacije, kjer se v občini izvajajo agromelioracijski ukrepi.
Varovanje območij za raziskovanje mineralnih surovin
Mineralne surovine se varujejo kot naravni vir. Posegi se lahko izvajajo le za izkoriščanje naravnih virov v skladu z določili in na način, določen s predpisi s področja rudarstva ter določili tega odloka.
Varovanje in ohranjanje narave
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih ohranjanja narave so izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti kot sestavni del naravovarstvenih smernic, ki jih je izdelal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave), k projektni dokumentaciji pa naravovarstveno soglasje, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor. Območja varovanja narave (območje Natura 2000, posebna varstvena območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembna območja) so grafično prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
Gradnja objektov na območju SPA Kočevsko-Kolpa naj se izvaja zunaj gnezdilne sezone ptic, ki traja od sredine aprila do sredine junija.
Za preprečitev konfliktov med velikimi zvermi in medvedom naj bodo stanovanjski objekti odmaknjeni od gozdnega roba vsaj 20 m (priporočamo 50 m in več). Med objektom in gozdnim robom naj bo redno košen travnik (brez grmičevja). Odlaganje odpadkov naj bo urejeno tako, da ne privablja medveda.
Z OPN Občine Loški Potok je predvideno tudi pospeševanje turističnega razvoja občine. Pri izvajanju dejavnosti, povezanih s turizmom (pohodništvo, kolesarjenje …), naj se udeležence usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov njegovega življenjskega prostora (brlog, krmišča …).
Varstvo kulturne dediščine
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih varstva kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih je potrebno, skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Uradni list RS, št. 16/08, 123/08), upoštevati kulturnovarstvene pogoje. Na osnovi povzetka le-teh v projektni dokumentaciji izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, kulturnovarstveno soglasje. Na območjih dediščinske kulturne krajine se varuje:
– krajinsko zgradbo – naravne (doline, robovi, strmine, morfologija) in kulturne prvine (središčna lega naselja in poti, dominante, znamenja),
– ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (prost pretok vode, poplavnost – razpoložljiva območja za razliv),
– tipologijo krajinskih prvin (krajinski vzorec, ki ga tvorijo trakasta parcelna struktura, izmenjava kmetijskih kultur, obmejki, ostrvi),
– način povezave enot naselbinske dediščine z odprtim prostorom – robovi naselij s sadovnjaki in seniki,
– kvalitetne poglede na prostorske dominante.
V občini je kulturna dediščina zavarovana z občinskimi akti – Odlokom o razglasitvi partizanske bolnišnice Ogenjca v kraški jami za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 47/00) ter Odlok o razglasitvi podružnične cerkve Sv. Florjana v Retjah za kulturni spomenik EŠD 2002 (Uradni list RS, št. 38/99). V Občini Loški Potok je evidentiranjih 69 enot kulturne dediščine, ki so vpisane v Register nepremične kulturne dediščine, 5 enot pa ima status predloga za vpis v register.
Na površinah evidentiranih potencialnih arheoloških najdišč, ki še niso bila arheološko pregledana, je treba ravnati skladno s predpisi varstva kulturne dediščine.
Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – npr. čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
Ne glede na ostale določbe odloka velja, da so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne naslednje gradnje in posegi:
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov.
Gradnje novih objektov, dozidave objektov, nadzidave objektov in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki velja za ta objekt ali območje.
Odstranitve objektov ali delov objekta varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno upoštevati kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav namreč določi pristojna javna služba.
Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine.
Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za območja kulturne krajine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
Za registrirano memorialno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne grajene strukture, vsa gradiva in konstrukcije,
– zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami,
– memorialna plastika, likovna oprema in vsi pomniki.
Pri posegih na vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. V posamezna najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih določa odlok, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
Območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
Varovanje krajine
Ohranjati je potrebno obstoječe prostorsko razmerje med kmetijskim, poselitvenim, gozdnim in vodnatim prostorom na način:
– ohranjanje posebno vrednih krajinskih območij in prvin prepoznavnosti krajine,
– ohranjanje prvobitnih, težje dostopnih predelov,
– ohranjanje vidnosti posameznih znamenj v prostoru,
– ohranjanje posebnih reliefnih oblik,
– ohranjanje oblike dolin kot posebne krajinske in morfološke enote,
– tehnološka prilagoditev in sprememba parcelacije naj poteka v logičnih vzorcih, ki morajo prevzemati razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine,
– v čim večji meri se ohranjajo obmejki, živice, osamela drevesa ter ostanki nižinskega gozda,
– pri umeščanju enostavnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov, namenjenih kmetijski rabi, je treba upoštevati smernice za varstvo kulturne dediščine, objekte je možno postaviti le v okviru kmečkega gospodarstva ob gospodarskih objektih,
– na območju naselbinske dediščine in na območju kompleksnega varstva kulturne dediščine Retje - Loški Potok postavitev rastlinjakov in steklenjakov ni dovoljena, na drugih območjih je postavitev dovoljena le v okviru kmečkega gospodarstva ob gospodarskih objektih,
– pri sanaciji opuščenih kopov mineralnih surovin naj se končno oblikovanje reliefa prilagodi okoliškemu terenu.
Na posameznih krajinskih območjih in delih kakovostne kulturne krajine so dovoljene le gradnje, ki so za osnovno rabo območja potrebne oziroma z njo povezane. Skladnost gradnje z merili kakovosti posamezne kulturne krajine je določena z merili gradnje po posameznih EUP in podobmočjih EUP KGV.
Varovanje okolja in varovanje zdravja
Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali. V primeru širitve posamezne dejavnosti, ki bi s širitvijo povzročila prekomerne vplive na okolje, je potrebno predhodno ali sočasno z gradnjo zagotoviti sanacijo vplivov v mejah, skladnih s predpisi. Za posege, kjer je možnost in nevarnost večjega vpliva na okolje ali emisije nevarnih snovi v okolje, je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje pristojnega organa. O tem, ali je za konkreten poseg v prostor presoja vplivov na okolje potrebna, presodi pristojni organ s področja varstva okolja ob podaji projektnih pogojev zanj.
Varstvo zraka
Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v naseljih ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zraka. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzroča promet je treba za različna območja poselitve načrtovati kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Z njimi se v občini načrtno spodbuja oblike integralnega javnega potniškega cestnega prometa, racionalne oblike tovornega prometa, boljši standard peščevih in kolesarskih površin ter različne oblike umirjanja in izločanja prometa na poselitvenih območjih.
Na območjih, kjer je zaznan pojav povečanja onesnaženosti zraka zaradi delovanja naprave ali objekta, mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvesti meritve onesnaženosti v skladu z zakonskimi zahtevami ter izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo.
Pri graditvi in obnovi objektov na poselitvenih območjih (na območjih stanovanj, centralnih dejavnosti, proizvodnih dejavnosti in posebnih območjih) se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Pri vseh novogradnjah in obnovah objektov, razen enostavnih in nezahtevnih objektov po Pravilniku, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka v skladu s veljavnimi predpisi. Med izvajanjem gradnje je potrebno redno čiščenje in po potrebi vlaženje vozišč na javnih cestah, čiščenje tovornih vozil, zavarovanje tovora pred raznašanjem vetra in uporabljati tehnično brezhibno mehanizacijo.
Območja varstva pred hrupom
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Posamezne stopnje varstva pred hrupom so v odloku opredeljene za vse vrste PNR oziroma za vse tipe GE – tako, da je z njimi pokrit prostor celotne občine. Pri določitvi stopnje varstva pred hrupom (SVPH) se upošteva Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09) tako, da so za prostor občine z določili po posamezni EUP določene meje območja stopenj varstva pred hrupom. Območja I. SVPH v občini se lahko določi le za območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom, to je za površine na mirnem območju na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju, območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge.
Območje II. SVPH lahko določi pristojni minister na pobudo občine, če iz priložene dokumentacije izhaja utemeljenost take pobude na območju podrobnejše namenske rabe prostora, kot je določena v 4. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09).
Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa.
Hrup med gradnjo objektov je potrebno zmanjšati z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo manj hrupnih delovnih strojev in transportnih vozil. Gradbena dela naj ne potekajo v nočnem času.
V primerih, ko je v skladu s predpisi na izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov zaradi gradnje potrebno postaviti protihrupne ograje, se morajo zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
Za vse rekonstrukcije, nadzidave in dozidave obstoječih objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za postavitev pomožnih objektov, ki posegajo na območje elektroenergetskih koridorjev obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1). Gradnje novih objektov za stalno ali občasno bivanje, stavb z varovanimi prostori ter objektov, namenjenih trgovskim, poslovnim, storitvenim, gostinskim, turističnim dejavnostim, izobraževanju, otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu, kulturi, športu in rekreaciji v vplivnem območju virov EMS niso dovoljene. V varovalnih koridorjih obstoječih vodov se dovolijo investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov in gradnja pomožnih objektov k obstoječim objektom, kot so garaže, parkirišča, skladišča in pomožni objekti v kmetijstvu in za lastne potrebe.
Pri postavitvi in graditvi predhodno navedenih objektov je potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem zagotavljati odmik teh objektov od virov EMS za:
– nadzemni elektroenergetski vod od 35 kV do 110 kV – 15 m levo in desno od osi voda,
– nadzemni elektroenergetski vod od 220 kV do 400 kV – 45 m levo in desno od osi voda,
– podzemni elektroenergetski vod 110 kV – 5 m levo in desno od osi voda,
– razdelilno transformatorsko postajo (RTP) ali drug objekt, ki je vir EMS, z nazivno napetostjo od 35 kV do 110 kV – 15 m (od roba ograje območja RTP od meje pripadajoče EUP oziroma od zunanje stene objekta RTP, ki je vir EMS, če se nahaja v sklopu drugega objekta) in za nazivno napetost 220 kV – 40 m.
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.
Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07). Pri razsvetljavi cest in javnih površin je potrebno upoštevati naslednje ciljne vrednosti te uredbe: letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.
Ne glede na ciljno vrednost letne porabe elektrike iz prejšnjega odstavka je lahko največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, enaka 44,5 MWh.
Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina, in izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.
Predvsem je potrebno upoštevati sledeča navodila: za osvetlitev naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj se omeji na minimum, svetila naj imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (max. do 23. ure).
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Za zagotavljanje varstva pred požarom je potrebno pri načrtovanju gradenj in drugih posegov v prostor upoštevati zakonske predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Gradnje in prostorske ureditve na ogroženih poplavnih, erozijskih, plazovitih in potresnih območjih so dovoljene le, če so v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter s soglasjem ministrstva, pristojnega za to področje. Gradnja na ogroženih območjih je dovoljena le, če je v funkciji varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, torej gradnja objektov za zaščito pred erozijo in plazenjem ter proti poplavam.
Gradnje in prostorske ureditve na ogroženih poplavnih območjih morajo upoštevati prepovedi, omejitve in zapovedi, ki jih predpisuje zakon o vodah in podzakonski predpisi s področja varovanja in upravljanja voda. Pri tem je potrebno predhodno izdelati hidrološko-hidravlični izračun in tehnično tehnološko presojo. Za te posege je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
Pri načrtovanju gradenj in ureditev prostora ter izvajanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja, potrebne odmike med objekti ali druge ukrepe za preprečitev širjenja požara, prometne in delovne površine za intervencijska vozila in oskrbo s požarno vodo.
Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti pred potresi do VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici.
Na območju občine ni posebnih območij za potrebe obrambe. Pri gradnji družbenih, industrijskih in večstanovanjskih objektov je priporočljivo graditi zaklonišče za primer vojne nevarnosti. V primer nevarnosti oziroma ob nastanku naravnih in drugih nesreč se vsa območja namenske rabe, razen območja energetske infrastrukture (E) in prometne infrastrukture (P), lahko uporabijo za izvajanje nalog v zvezi z zaščito, reševanja in pomoči za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje ukrepov potrebni.
Območja ogroženosti pred poplavami, erozijo in plazenjem so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
3.2.0.0 – Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture
37. člen
Usklajenost posegov na infrastrukturi
Vse infrastrukturne naprave se načrtujejo, izvajajo in obratujejo v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Posegi v prometne površine in druge talne javne ureditve naj se načrtujejo in izvajajo vzporedno, usklajeno in predvidoma sočasno z načrtovanjem in izvedbo novogradenj ter posodobitvami vseh javnih infrastrukturnih instalacij, ki so napeljane oziroma načrtovane na takšnem območju. Za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta je delitev parcel možna.
Pri načrtovanju gradnje objektov, naprav in vodov komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, cest in drugih prometnih površin ter grajenega javnega dobra se poleg zakonskih in podzakonskih aktov upošteva vse upravljavske in tehnične predpise ter navodila, ki so sprejeti v občini ali pri upravljavcu za področje predmetne infrastrukture.
Pri prometnih površinah – cestah, ko je gradnja zaradi prostorskih omejitev omejena, vozni pas ne sme biti ožji od 2,75 m, pas kolesarske steze ne ožji od 0,90 m in hodnik za pešce ne ožji od 1,20 m.
Prav tako se pri načrtovanju vseh vrst gradenj na območju varovalnih koridorjev infrastrukturnih omrežij upošteva pogoje za gradnjo in priključevanje objektov iz navedenih predpisov.
Soglasja upravljavcev
Vsi posegi na vseh vrstah javne infrastrukture, javnem prostoru ter na zakonsko določenih vplivnih območjih posameznih infrastrukturnih sistemov (ceste, železnice, energetski vodi, telekomunikacijske naprave …) se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posameznega infrastrukturnega sistema.
Investitor je dolžan pred zasipom ali predajo komunalnega objekta izdelati kataster tega objekta ter ga posredovati pristojni geodetski službi in upravljavcu komunalnega sistema.
Varovalni pasovi zgrajenih in varovalni koridorji načrtovanih objektov GJI
Za posamezno vrsto objektov gospodarske javne infrastrukture je varovalni pas oziroma koridor za:
Elektroenergetska infrastruktura
– nadzemni elektroenergetski vod od 35 kV do 110 kV – 15 m levo in desno od osi voda,
– nadzemni elektroenergetski vod od 220 kV do 400 kV – 45 m levo in desno od osi voda,
– podzemni elektroenergetski voda 10/20 kV – 1 m levo in desno od osi voda,
– podzemni elektroenergetski vod 110 kV – 5 m levo in desno od osi voda,
– razdelilno transformatorsko postajo (RTP) za nazivno napetost 110 in 35 kV, 15 m od roba ograje območja RTP oziroma od meje pripadajoče EUP oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se nahaja v sklopu drugega objekta in za nazivno napetost 220 kV – 40 m,
– za prostostoječo transformatorsko postajo (TP) – 2 m od zunanje stene objekta TP.
Cestno omrežje
– regionalno cesto – 15 m od zunanjega roba cestnega telesa,
– lokalno cesto – 4 m od zunanjega roba ceste in javno pot – 2 m.
Za komunalna omrežja (vodovod, kanalizacija) so varovalni pasovi določeni z občinskimi predpisi s področja njihove gradnje, upravljanja in vzdrževanja.
Za komunikacijske oddajne sisteme določa varovalni koridor njihov upravljavec na podlagi predpisov s področja varovanja pred elektromagnetnim sevanjem.
V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, to je stanovanjskih objektov in objektov namenjenih trgovskim, poslovnim, storitvenim gostinskimi, turističnim dejavnostim, izobraževanju, otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu, kulturi, športu in rekreaciji. V varovalnih koridorjih obstoječih vodov so dovoljena investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov in gradnja pomožnih objektov k obstoječim objektom, kot so garaže, parkirišča, skladišča in pomožni objekti v kmetijstvu in za lastne potrebe).
V varovalnih koridorjih GJI je dovoljena gradnja v skladu z namembnostjo koridorja, na obstoječih objektih pa so dovoljena investicijska vzdrževalna dela. Gradnja drugih objektov je dovoljena le, če to dovoli upravljavec omrežja pod posebnimi pogoji v skladu s predpisi.
Izvedbe infrastrukturnih vodov v javnem prostoru
Kabelske instalacije (TT, telekomunikacije, električne napeljave ipd.) ter cevne/kanalske instalacije (vodovod, plinovod, kanalizacija …) se lahko v naseljih napeljujejo izključno zemeljsko, praviloma pa:
– v prostoru javnih površin oziroma na območju javnega prostora (OJP);
– v distribucijskih gradbenih enotah za posamezne instalacije;
– sicer pa v koridorju 1,5 m vzdolž vseh javnih prometnih površin.
Infrastrukturni vodi in naprave naj bodo izdelani tako, da bo njihovo vzdrževanje zagotovljeno na območju javnega prostora (OJP). Površinski elementi javnih infrastrukturnih vodov (npr. pokrovi jaškov) so lahko locirani izključno na tlakovanih površinah ali na drugih javnih prometnih površinah, ki jih urbanistični dokumenti namenjajo tlakovanju (prometne površine, površine za pešce ipd.). Izjema so le požarni hidranti, ki se praviloma locirajo na zelenih površinah v odmiku 1,0 m od roba tlakovanih površin. Principi razmestitve (proporci odmikov …) morajo biti enotni najmanj v celotnem UO (iz strokovnih podlag).
Objekti in vodi gospodarske javne infrastrukture morajo biti umeščeni v prostor tako, da omogočajo priključevanje vseh vrst objektov na območju enote urejanja prostora.
Javne površine kot grajeno javno dobro
Javne površine so ceste, poti, parkirišča, avtobusna postajališča, površine za pešce in kolesarje, tlakovane površine trgov, stopnišča, površine tržnic in sejmišč, igrišča, parki, zelenice.
Soglasje k elementom javnih površin
V javnem prostoru, natančneje na površinah grajenega javnega dobra, je mogoče s soglasjem upravljavca površine postaviti le naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– pomožne infrastrukturne objekte: pomožni cestni objekti – pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne proti hrupne ograje do višine 2,2 m;
– pomožni energetski objekti – nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje z ločilno krmilnim mestom ter signalno-zaščitnim vodom ter relejno hišico, priključek za distribucijsko plinovodno omrežje, priključni plinovod za male kurilne naprave ter etažni plinski priključek; telekomunikacijske antene in oddajnike, bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam; pomožne komunalne objekte – vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek na javno občinsko cesto, zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok);
– pomožne objekte za spremljanje okolja;
– vrtino ali vodnjak, potrebna za raziskavo;
– urbano opremo – montažno sanitarno enoto ter telefonsko govorilnico;
– turistično in drugo obvestilno signalizacijo.
Lokacije in določila za umestitev objektov za oglaševanje, kot so transparent, reklamni stolpi, obešanka na drogu javne razsvetljave, določi občinski urbanist.
Prav tako je dovoljena postavitev drobne urbane opreme (3.4.1.4).
Za vse površinske elemente javnih površin je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje pristojne občinske službe z vidika oblikovne ustreznosti. Taki elementi so: drobna urbana oprema (koši in kontejnerji za odpadke, klopi, avtobusna postajališča …), elementi infrastrukturnih sistemov (pokrovi jaškov, robniki, elementi javne razsvetljave ipd.) in iz javnega prostora vidni elementi (omarice ventilov, merilni sistemi, oznake ipd.).
Objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno graditi na območjih strnjene poselitve v EUP z izključno ali pretežno namensko rabo SS, SB, SK.
Gradnja objektov in naprav mobilne telefonije je dovoljena v EUP s podrobnejšo namensko rabo IP, IG, BD, K2, G, vendar v oddaljenosti najmanj 100 m od meje gradbene parcele, na kateri so zgrajeni objekti za zdravstvo, izobraževanje, znanost in raziskovanje, varstvo otrok in starejših, športna in otroška igrišča ter stanovanjske stavbe. Telekomunikacijski stolpi naj se vzpostavljajo na vedutno neizpostavljenih mestih, tako da bodo v krajini čim manj moteči.
Za vsako graditev objektov v elektroenergetskih koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca. Širina koridorja 110 kV daljnovoda znaša 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi daljnovoda).
Gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja
Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja nazivne napetosti 110 kV in več je dovoljena v koridorjih obstoječih in načrtovanih daljnovodov, prikazanih v izvedbenem delu akta. Gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov na višji napetostni nivo je dopustna, če ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN in upošteva tehnične predpise o elektromagnetnem sevanju.
Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli, znotraj naselij pa praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov nazivne napetosti 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
RTP in TP naj bodo izvedene s čim manjšimi vplivi na okolje in rabo prostora, z uporabo sodobnih tehnologij ob upoštevanju predpisov za varno obratovanje. TP v naseljih so praviloma prosto stoječi objekti tipskega ali prilagojenega oblikovanja, lahko pa so postavljeni znotraj večjega objekta. Zunaj naselij so TP manjše moči lahko postavljene na betonskem ali lesenem drogu.
Priključevanje in pogoji rabe javnih infrastrukturnih virov
Upravljavci vseh javnih infrastrukturnih sistemov morajo pod enakimi pogoji omogočati vsem uporabnikom GE priključitev na obstoječa omrežja in naprave za izvajanje javne storitve in se z njimi oskrbujejo v skladu z veljavnimi predpisi.
Če se pogoji priključevanja GE na javni infrastrukturni sistem in javni prostor zaradi naknadnih vzdrževalnih, prenovitvenih ali drugih del na javni napravi poslabšajo, je upravljavec takšne naprave dolžan vzpostaviti prenovljen priključek GE v skladu z veljavnimi standardi.
Na območju GE, kjer je izvedeno omrežje javnega vodovoda in kanalizacijskega omrežja, je obvezna priključitev nanj. Do izgradnje javnega omrežja oskrbe z vodo in zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih vod je potrebno objekte oskrbeti z lokalnim virom (vodnjak, zbiralnik vode, nepropustna greznica) in pri tem upoštevati določila operativnega programa oskrbe s pitno vodo in operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini. Obvezna je vključitev objekta v obstoječi sistem ravnanja z odpadki.
Režim uporabe cest in drugih površin grajenega javnega dobra se predpiše z občinskimi predpisi s področja cest in prometa. Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne EUP.
Pogoje priključevanja na omrežja in naprave elektronskih komunikacij zagotavljajo distributerji na lokalni ravni, skladno s tržnimi pogoji.
Gradnje in urejanje za potrebe oskrbe z energijo
Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije ter spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste vire energije. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje.
Pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki se izdela v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08). Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje,
– toplotne črpalke.
Oskrba z električno energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na distribucijsko električno omrežje. Električno energijo se lahko zagotavlja iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir.
Varstvo pred hrupom pri javnih prireditvah
Za javne prireditve, javne shode in druge prireditve, kjer bo z uporabo zvočnih naprav na prostem presežena mejna vrednost kazalcev hrupa določena za posamezno območje je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa – PIP GJI in javne infrastrukture.
3.3.0.0 – Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV OLP
38. člen
(posegi na zemljiščih z oznakami PNR K,G,V,L)
Območja kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč in prostora za pridobivanje mineralnih surovin na sloju EUP KGV nimajo posebnih oznak – prostorsko so določeni s prikazom podrobne namenske rabe.
Grafični prikaz podobmočij EUP na KGV vsebuje mejo podobmočja EUP KGV in prostorsko oznako, sestavljeno iz treh znakov/sestavin – npr: KGV-Tr01.nn, pri čemer je:
– KGV – skupna oznaka vsebovanih namenskih rab – kmetijska zemljišča, gozd in vode,
– Tr01 – črkovna oznaka imena naselja (dve črki) ter zaporedna številka EUP znotraj naselja (npr. /01),
–.nn – oznaka podobmočja KGV (npr. nn- varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami).
39. člen
(KGV – območje z oznako PNR:
K – kmetijska zemljišča / K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča)
Najboljša in druga kmetijska zemljišča
Kmetijska zemljišča se na podlagi naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel delijo na:
– najboljša kmetijska zemljišča, zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo,
– druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo. Delitev je grafično prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip.
Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve
Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijstvu, to je pridelovanju pridelkov, gojenju živali ter pridobivanju rastlinskih ali živalskih proizvodov iz naravnega okolja in lovu. Pri tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Na kmetijskih površinah lahko potekajo tudi osnovna priprava pridelkov za primarni trg, storitve za kmetijsko proizvodnjo in gradbena dela, povezana z agromelioracijami in hidromelioracijami. Dovoljene so le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, katerih namen je zagotavljanje osnovne kmetijske dejavnosti. Gensko spremenjeni organizmi niso dovoljeni. Pastirstvo in oskrba živine ter oddajanje paše za drobnico v varovanem območju življenjskega prostora velikih zveri ni dovoljeno. Paše drobnice naj se ne uvaja v osrednje območje medveda (možna je paša goveda in konjev). Pašniki in čebelnjaki naj bodo ograjeni z električnim pastirjem.
Izjemne dejavnosti
Na kmetijskih zemljiščih, kjer so vode ali vodni zbiralniki in zaradi majhne površine v aktu niso prikazane kot vodne površine, je dovoljeno sladkovodno ribištvo in gojenje sladkovodnih organizmov. Na kmetijskih zemljiščih lahko poteka razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje, povezano s kmetijstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere ni potrebno upoštevati posebnih pogojev izvajanja dejavnosti in nastanitve.
Osnovna merila rabe kmetijskih zemljišč
Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti. Tako sta uporabnik in lastnik dolžna kot dobra gospodarja zagotavljati trajno rodovitnost zemljišča: preprečevati onesnaževanje, zbitost tal, erozijo ali drugačno degradiranje.
Na območju vseh kmetijskih zemljišč se predvidi možnost izvedbe komasacij v skladu z zakonskimi predpisi s področja kmetijstva. Komasacija ni dovoljena na območjih, ki sodijo na območje maksimalnih meja stavbne strukture poselitvenih enot. Na kmetijskih zemljiščih slabše kakovosti in v zaraščanju (druga kmetijska zemljišča) lahko potekajo agromelioracije in hidromelioracije, ki izboljšujejo pridelovalne lastnosti v skladu s pogoji nosilcev urejanja s področja varstva narave in varstva voda.
Na vodovarstvenih območjih je režim kmetovanja potrebno prilagoditi. Potrebno je upoštevati časovna obdobja, v katerih je gnojenje z določenim gnojilom prepovedano. Gnojenje je potrebno omejiti v skladu z dobro kmetijsko prakso, ki mora upoštevati okoljevarstvene lastnosti, kot so tip tal, nagib zemljišč, klima, padavine oziroma namakanje, raba tal in kolobar, predvidene potrebe kultur po dušiku z upoštevanjem zalog dušika v tleh, mineralizacije in vnosa z gnojili. V skladu z režimi na vodovarstvenih območjih je treba urediti odvajanje komunalnih vod in onesnaženih vod iz kmetijskih gospodarstev (gnojne jame, gnojišča itd.).
Na kmetijskih zemljiščih slabše kakovosti in v zaraščanju (druga kmetijska zemljišča) lahko potekajo agromelioracije in hidromelioracije, ki izboljšujejo pridelovalne lastnosti v skladu s pogoji nosilcev urejanja področja varstva narave in varstva voda in kulturne dediščine.
Na zemljiščih, ki se nahajajo na območjih registriranih arheoloških najdišč, je prepovedano:
– posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati najdišče (npr. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, poglabljati rečno dno, postavljati reklamne in druge table oziroma napise itd.),
– postavljati zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte,
– graditi nadzemno in podzemno infrastrukturo,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine,
– izvajati takšno rabo tal, ki najdišču škoduje.
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
Na območju kmetijskih zemljišč se lahko gradijo, rekonstruirajo, vzdržujejo in povečujejo kapacitete podzemnih in nadzemnih linijskih omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture, če se pri njihovem načrtovanju upoštevajo pogoji iz 2. in 4. člena Pravilnika za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08) in sicer objekti, ki so po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 – popr.) razvrščeni v skupine:
– 2213 – prenosna komunikacijska omrežja,
– 2221 – distribucijski plinovodi,
– 2222 – distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti,
– 22231 – cevovodi za odpadno vodo in
– 2224 – distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
Gradnja drugih objektov, omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture na kmetijskih zemljiščih ni možna. Za načrtovanje njihove gradnje je potrebna predhodna sprememba OPN glede namenske rabe prostora ob upoštevanju zakonskih določil.
Dopustna gradnja stavb
Dovoljena je le gradnja pomožnih stavb (3.4.4.4), ki se lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti skladno z Uredbo. Tako je dovoljena le gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih enostavnih objektov (razen kašče, kozolca in senika), če ima kmetijsko gospodarstvo v lasti najmanj 1,0 ha primerljivih kmetijskih zemljišč. Če ima kmetijsko gospodarstvo v lasti ali zakupu več kot 3,0 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, je dovoljeno postavljati tudi pomožno kmetijsko-gozdarske objekte kozolec, kmečko lopo, skedenj, senik in vodni zbiralnik. Največji dovoljen odmik pomožnih stavb od dostopne poti je 5,0 m. Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.
Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objeti: betonsko korito, poljska pot, obora za rejo divjadi ter ograja za pašo živine. Postavitev ograj za živino okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru, če je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; te naj se oblikujejo po merilih plota (3.4.1.11); pomožno komunalni objekt – vodno zajetje; začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik (3.4.1.9), oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem, pokrit prireditveni prostor ter vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem – igrišče za šport in rekreacijo, kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, trimska steza, športno strelišče, smučišče (3.4.1.15) ter vzletišče (3.4.1.17). Dovoljeno je postavljanje spominskih obeležij, pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja ter vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave. Višinske razlike na terenu naj se premoščajo z brežinami.
Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnim predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnja se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma pristojne službe za področje varovanja.
Pogoji za varstvo pred hrupom
Na območju KGV s podrobno namensko rabo K1 in K2 velja režim IV. SVPH, razen na mirnem območju na prostem.
Pogoji in merila za parcelacijo
Dopustna je le parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija kmetijskih zemljišč v smislu deljenja parcel je dovoljena le, če je utemeljena zaradi različne strukture glede dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli ter kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti). Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati pogoji tehnološke obdelave zemljišč. Med posegi v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
40. člen
(KGV – območje z oznako PNR: G – gozdna zemljišča)
Namembnost, osnovne dejavnosti, dopustne prostorske ureditve
Gozd kot prvobitno naravno okolje živali in rastlin je javna dobrina, dostopna vsem ljudem. V njem je dovoljeno gozdarstvo, ki obsega gojenje in izkoriščanje gozdov, vključno z nabiranjem gozdnega rastlinja in drugih gozdnih dobrin, poleg tega pa še dejavnosti storitev za gozdarstvo in lovstvo. V gozdu je dovoljeno gojenje trajnih nasadov avtohtonih vrst gozdnih drevesnih in drugih rastlinskih vrst in gojenje živali, katerih naravno bivalno okolje je gozd, vendar le v obsegu in pod pogoji, ki jih določi pristojni zavod za gozdove.
Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. Posegi v prostor na območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskimi načrti pristojnih gozdnogospodarskih enot.
Izjemne dejavnosti
V gozdu je dovoljena razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje, povezano z gozdarstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in nastanitve.
Osnovna merila rabe gozdnih zemljišč
Gozdna zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
Na območju gozdov se lahko gradijo, rekonstruirajo, vzdržujejo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so ceste, železnice mostovi, viadukti, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi če pri tem niso prizadeti osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov.
V primeru zahtevnejših posegov je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v primeru, ko gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, režim predpisan z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09). V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemnih primerih. To je, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami so posegi dovoljeni v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, s socialnimi funkcijami skladno rabo gozda. V osrednjih delih velikih kompleksov gozdov v gozdni, gozdnati in gorski krajini je dopustno na račun gozdov osnovati le travne in v določenih primerih vodne površine. Posegi v gozdni prostor zaradi izgradnje infrastrukturnega objekta, z izjemo gozdne ceste, ki bi potekal skozi osrednji predel velikih gozdnih kompleksov v gozdni krajini, niso dovoljeni.
V varovalnih gozdovih se lahko izvajajo le ukrepi, ki so v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom – gradnja stavb ni dovoljena. Gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljševati varovalno funkcijo v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09).
Dopustna gradnja stavb
Dovoljena je gradnja le pomožnih stavb (3.4.4.4), ki se tudi po Uredbi lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti: pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – čebelnjak ter krmišče. Kadar ima gozdarsko gospodarstvo v lasti enotno površino 100 ha, je dovoljeno postavljati še naslednje pomožno kmetijsko-gozdarske objekte: kmečko lopo (gozdarsko kočo) in vodni zbiralnik. Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.
Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – gozdna cesta in gozdna učna pot, grajena gozdna vleka, obora za rejo divjadi ter ribnik kot vodno zajetje. Obore naj se oblikujejo po merilih plota (3.4.1.11), začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik (3.4.1.9), oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem ter vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem – kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot ter trimska steza. Dovoljeno je postavljanje spominskih obeležij, pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja ter vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave.
Gradnja je dovoljena pod pogoji, kot jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), pri nezahtevnih objektih pa tudi pod pogoji iz soglasja pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Na območju varovalnega gozda gradnja stavb ni dovoljena.
Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnim predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnja se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma pristojne službe za področje varovanja. Na območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom gradnja stavb ni dovoljena.
Varstvo pred hrupom
Na območju KGV s podrobno namensko rabo G velja režim IV. SVPH, razen na mirnem območju na prostem.
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
Dopustna je parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija gozdnih parcel v smislu deljenja parcel je dovoljena le, če je zaradi različne strukture utemeljena glede dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli ter kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti). Gozdnih parcel manjših od 5 ha ni dovoljeno deliti, razen pri gradnji javne infrastrukture (skladno z ZG – Uradni list RS, št. 30/93, 67/92 in 110/07). Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati tehnološki pogoji izvajanja del. Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je te potrebno nadomestiti.
41. člen
(KGV – območje z oznako PNR V – vodne površine/VC – celinske vode, VI – vodna infrastruktura)
Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve
Površinske vode so prvobitno naravno okolje živali in rastlin in so javna dobrina, dostopna vsem ljudem. Na njih lahko potekajo dejavnosti ribištva in ribiških storitev (ribolov in ribogojstvo).
Izjemne dejavnosti
Na območju voda je dovoljena tudi razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje v zvezi z vodami, ribolovom in naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni posebni pogoji izvajanja dejavnosti in nastanitve.
Osnovna merila rabe vodnih zemljišč
Vodna zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
Na območju voda se lahko gradijo, rekonstruirajo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture in vodne infrastrukture, kot so jezovi, pregrade, nasipi, utrjena nabrežja. Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so mostovi, viadukti, pregrade in jezovi, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, vendar ti ne smejo prizadeti naravnega pretoka vode, živalskega in rastlinskega sveta ter rabe voda kot naravnega vira.
Dopustna gradnja stavb
Na GE je razen energetskih objektov s pripadajočo opremo in instalacijami dovoljeno graditi le pomožne stavbe, ki so izključno v skladu z osnovnim namenom. Na objektih, ki niso skladni z namembnostjo EUP, so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev.
Pomožne stavbe GE (3.4.4.4) se lahko po Uredbi gradijo tudi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti le kot javni infrastrukturni objekt – lopa (čolnarna). Gradi se po merilih pomožne stavbe (3.4.4.4). Čolnarna mora biti javno dostopna, vendar se ne priključuje na omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Postavitev je možna le s soglasjem upravljavca vode in koncesijo občine. Tipi objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji, so lahko le: 12420 Garažne stavbe (le čolnarne).
Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – ribnik kot vodno zajetje, gozdna učna pot, vrtina ali vodnjak za raziskave, pomožni infrastrukturni objekti – pomožni objekti za spremljane stanja okolja ter začasni objekti, namenjeni sezonski ali turistični ponudbi – pomol oziroma plavajoča ploščad za privezovanje čolnov. Pod pogoji pristojne službe za varstvo voda je dovoljeno postavljati ribogojnice.
Na območju VI – vodne infrastrukture je dovoljeno postavljati pomožne infrastrukturne objekte, ki po tipu objektov po Klasifikaciji sodijo v: 21529 Jezovi in pregrade, 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode.
Dovoljene so le prostorske ureditve in dejavnosti, ki so v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti s področja voda in varovanja narave ter projektnimi pogoji pristojnih soglasjedajalcev.
Na območju s podrobno namensko rabo VC veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom, razen območij energetskih objektov s pripadajočo opremo in instalacijami ter vplivnih območij pomožnih stavb, ki jih je dovoljeno graditi, območij prometnih površin ter objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, kjer veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom. Na območju GE s podrobno namensko rabo VI veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom.
Na območju KGV s podrobno namensko rabo celinskih voda (VC) velja režim III. SVPH, razen na mirnem območju na prostem. Na območju KGV s podrobno namensko rabo vodne infrastrukture (VI) velja režim IV. SVPH.
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
Parcelacija vodnih površin se lahko izvaja, kadar se določajo površine za služnosti in razmejujejo vodne površine od vodne infrastrukture.
42. člen
(KGV – podobmočje z oznako PNR: varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami – KVG-.nn)
+---------------------------------------------------------------+
|KVG-.nn |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Splošna |Pri rabi prostora na plazovitih območjih ni |
|določila |dovoljeno posegati v zemljišče, kadar bi bila |
| |lahko ogrožena stabilnost tal, niso dovoljene |
| |krčitve gozdnih površin, izkopi podnožij in |
| |nasipavanje zemljišč, izravnave terena, |
| |zadrževanje voda in zamakanje zemljišč. |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Dopustna |Gradnja stavb ni dovoljena. Na območju |
|gradnja |poplavne in erozijske ogroženosti ter varstva |
| |pred plazovi je dovoljena le gradnja objektov |
| |za preprečevanje nevarnosti. Izjemoma je možna |
| |gradnja objektov, naprav in omrežij družbene |
| |ali gospodarske javne infrastrukture, kadar ni |
| |na razpolago drugih prostorskih možnosti. |
| |Dovoljeno je vzdrževanje in rekonstrukcija |
| |obstoječih omrežij in naprav GJI. |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Posebni pogoji |/ |
|urejanja | |
+---------------+-----------------------------------------------+
43. člen
(KGV – podobmočje z oznako PNR: razpršena gradnja (fundus) – stavba z gradbenim dovoljenjem)
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) – |
|stavba z gradbenim dovoljenjem |
+----------------+----------------------------------------------+
|Splošna |Merila in pogoji poseganja v prostor posamezne|
|določila |enote razpršene gradnje (zgolj s fundusom), ki|
| |se ne sanirajo v sklopu OPPN, se izvajajo v |
| |skladu z zakonsko predpisanimi merili in |
| |pogoji, ki veljajo za tovrstne objekte in ki |
| |so zgrajeni na podlagi pravnomočnih upravnih |
| |dovoljen na površinah, določene v teh. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna |Novih stavb ni dovoljeno graditi. Dovoljeni so|
|gradnja |rekonstrukcija, investicijsko, redno |
| |vzdrževanje objektov in vzdrževanje objektov v|
| |javno korist. Dozidava ali nadzidava objektov |
| |je dovoljena le, kadar gre za izboljšanje |
| |bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v |
| |smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali |
| |prostorov za opravljanje novih dejavnosti in |
| |sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih|
| |upravnih dovoljenjih opredeljena kot |
| |funkcionalna. Dopustna je tudi gradnja |
| |nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je |
| |v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na |
| |zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08; v |
| |nadaljnjem besedilu: Uredba), mogoče postaviti|
| |kot pomožne objekte v skladu s funkcijo in |
| |namenom osnovnega objekta v okviru |
| |funkcionalnih zemljišč določenih v upravnih |
| |dovoljenjih. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebni pogoji |Pri tem v EUP veljajo naslednja merila: |
|urejanja |– stanovanjska stavba, ki ima v grafičnem delu|
| |OPN oznako fundusa, se v urbanističnem smislu |
| |ureja v skladu z merili, ki veljajo za GE |
| |osamele domačije (torej splošna merila |
| |urejanja GE in posebna merila urejanja GE |
| |osamele domačije (3.4.3.1 in 64. člen)), v |
| |stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki |
| |veljajo za glavno stavbo tipa hiša na |
| |podeželju (69. člen); |
| |– gospodarska stavba ali pomožni objekti, ki |
| |imajo v grafičnem delu oznako fundusa, se v |
| |urbanističnem smislu ureja v skladu z merili, |
| |ki veljajo za GE gospodarskega poslopja (torej|
| |splošna merila urejanja GE in posebna merila |
| |urejanja GE gospodarskega poslopja), v |
| |stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki |
| |veljajo za stavbo tipa pomožna stavba |
| |(3.4.4.4). |
| |– Na območju veljajo merila III. stopnje |
| |varstva pred hrupom. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Omilitveni |Pri objektih razpršene gradnje na območjih, ki|
|ukrepi |se ne sanirajo in se v odprti krajini |
| |uporabljajo za trajno ali občasno bivanje |
| |oziroma proizvodnjo, je potrebno zagotoviti |
| |projektno – lokalno zasnovan način čiščenja |
| |komunalnih voda v obliki nepropustnih greznic,|
| |manjših čistilnih naprav oziroma rastlinskih |
| |čistilnih naprav. V skladu s predpisi mora |
| |biti izvedeno tudi praznjenje greznic. |
+----------------+----------------------------------------------+
44. člen
(KGV – podobmočje z oznako PNR: razpršena gradnja (fundus) – stavba brez gradbenega dovoljenja)
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) – |
|stavba brez gradbenega dovoljenja |
+----------------+----------------------------------------------+
|Splošna |Obstoječe stavbe se lahko samo vzdržujejo. |
|določila | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna |Novih stavb ni dovoljeno graditi. Dovoljeno je|
|gradnja |le redno vzdrževanje objektov in vzdrževalna |
| |dela v javno korist. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebni pogoji |Na območju veljajo merila III. stopnje varstva|
|urejanja |pred hrupom. |
+----------------+----------------------------------------------+
3.4.0.0 – Merila in pogoji v enotah urejanja prostora (EUP) stavbnih zemljišč
3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč
45. člen
(splošna merila)
Grafični prikaz EUP stavbnih zemljišč vsebuje mejo in oznako, sestavljeno iz dveh delov (npr: Tr01-odo):
– Tr01- črkovno oznako imena naselja (dve črki – npr. Trava) ter zaporedno številko EUP znotraj naselja (01 itd.);
– odo- oznako predpisanega tipa GE (npr. GE osamele domačije).
Vsaki GE so merila in pogoji urejanja določena z opredeljeno namensko rabo in s:
– PIP določenega tipa GE, ki je razpoznaven s črkovnim simbolom tipa GE v oznaki EUP;
– PIP predpisanih tipov stavb,
– posebnimi PIP, če so zanjo opredeljena v Specifikacija EUP in podobmočij KGV (3.5.0.0).
46. člen
(utemeljitev skladnosti posegov na stavbnih zemljiščih s prostorskim aktom v projektni dokumentaciji)
Izhajajoč iz koncepta PIP v tem aktu in vsebine določb ZGO mora utemeljitev skladnosti predlagane gradnje s tem aktom pri posegih v zvezi s posegi na območjih stavbnih zemljišč v grafični in tekstovni obliki opredeliti in utemeljiti vsaj naslednje sestavine:
– tip, velikost GE in znotraj nje gradbeno parcelo po ZGO,
– razmerje med EUP in GE,
– javne prostore, na katere GE meji v hierarhiji (manj pomemben, pomemben … javni prostor),
– poljavni prostor,
– tipe vseh stavb na GE,
– notranje dvorišče oziroma dvorišča,
– osnovni(e) kubus(e), pomožni(e) kubus(e) vseh stavb na gradbeni parceli,
– mejo zazidljivosti,
– gradbeno linijo, gradbeno mejo in regulacijsko linijo,
– smer pozidave,
– razvoj arhitekturnih elementov iz elementov primerljivih stavb v naselju – utemeljitev.
Navedene sestavine naj bodo prikazane posebej za obstoječe stanje in posebej za načrtovano stanje – v posebni grafiki (poseben list s prikazom znotraj mape 0 – Utemeljitev posega v OPN LP 07, na geodetskem posnetku 1:500) in v tekstu z utemeljitvijo iz določb posameznih sestavin posega po tem aktu. Grafični prikaz mora iz grafičnega dela odloka PIP prikazati vse elemente, ki jih OPN določa za posamezno GE.
47. člen
(posegi oziroma nadomestne stavbe na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah)
Naselbinsko pomembne izvorne stavbe (v nadaljevanju izvorne stavbe) so stavbe, ki določajo pomembne prvine identitete notranjega prostora naselja ali njegovega dela, v katerem stojijo. To so vse stavbe, ki so bile zgrajene in prvotno uporabljene kot stanovanjske stavbe in stavbe z javnimi programi (šola, župnišče, trgovina, gostilna …) in so bile zgrajene pred obdobjem urbanizacije, pred letom 1967. Te izvorne stavbe so glavne stavbe na GE. Njihove arhitekturne značilnosti so izhodišče za prenovo GE.
Izvorne stavbe se lahko prenavlja le, če se pri tem ohranjajo arhitekturne značilnosti stavbe. Tudi nadomestne ali rekonstruirane stavbe na lokacijah izvornih stavb, ki so v grafičnem delu odloka označene kot kvalitetne stavbe, naj ohranjajo arhitekturne značilnosti izvorne stavbe.
Pri nadomestni gradnji in rekonstrukciji zunanjosti objekta na lokaciji izvorne stavbe, ki zadeva tudi posege v gabarite na območju javnega oziroma poljavnega prostora, mora objekt po posegu ohraniti temeljne arhitekturne značilnosti. Ob tem je lahko glavna fasada objekta po posegu le na liniji izvorne stavbe. Dovoljene so naslednje izjeme:
– ko je v grafičnem delu PIP določena nova regulacija, ki stavbi določa večji odmik na račun javnega prostora,
– ko je odmik od osi javnega prostora (vozišča) manjši od 3,0 m.
V teh primerih se objekt lahko le pomakne od javnega prostora v globino GE po eni od linij fasad izvornega objekta, ki teče v tej smeri. V vsakem primeru mora izvorna stavba oziroma rekonstruirana ali nadomestna stavba izvorne stavbe ohraniti eno od fasad na opisani smeri, ki je načeloma pravokotna na linijo glavne fasade.
48. člen
(uporabljeni izrazi na območju stavbnih zemljišč)
3.4.1.1 Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju
pomeni, da ima okolje značaj vasi/zaselka iz tega izhajajoč specifični vpliv na poselitveni prostor: od hrupa pri delu s kmetijsko mehanizacijo, običajnih vonjav, prisotnost domačij živali ipd. Gre za stanovanjske površine podeželskega naselja (SK) in površine razpršene poselitve (A), na katerih veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. GE je primarno ob bivanju namenjena primarnim dejavnostim (kmetijskim gospodarstvom). Poleg kmetijske se lahko vzpostavijo tudi sekundarne (le C- predelovalne dejavnosti v manjšem obsegu), terciarne in kvartarne dejavnosti, vendar le v skladu z naslednjimi merili:
– dejavnost naj ne presega predpisanih meril hrupa od dopustnega na III. varstveni stopnji;
– naj nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter nikakršnega tovornega prometa razen dostave največ enkrat na teden;
– naj je za dejavnost v prostoru GE oziroma EUP zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke.
3.4.1.2 Bivanje v mirnem okolju
pomeni, da je GE namenjena izključno bivanju in v njej veljajo merila III. varstva pred hrupom. Izjemoma se lahko vzpostavijo dejavnosti, ki so v skladu z bivanjem v mirnem okolju in sicer le G – Trgovina (le trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), I- Gostinstvo – le 55.203 oddajanje zasebnih sob gostom, 55.209 Druge nastanitve za krajši čas, 56 Dejavnosti strežbe jedi in pijače (razen restavracij in gostiln), J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti (razen radijske, televizijske in telekomunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti – le 65. Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti in 66. Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti razen 75. Veterinarstva, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (le 82. Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti), vendar le ob upoštevanju naslednjih meril:
– da ne sproščajo negativnih emisij v zrak in tla ali povečujejo svetlobnega onesnaževanja;
– dejavnost naj ne presega oziroma povečujejo hrupa od predpisanega za strnjena stanovanjske soseske,
– naj nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter nikakršnega tovornega prometa razen dostave z vozili do 5 t največ enkrat na teden,
– naj bo za dejavnost v prostoru GE oziroma EUP zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke.
3.4.1.3 Dejavnosti
se štejejo, kot je navedeno v nadaljevanju:
– primarne dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve, 02 Gozdarstvo, 03 Ribištvo, B Rudarstvo.
Kmetijstvo je razen na območju KGV dovoljeno tudi na stanovanjskih površinah podeželskega naselja (SK) in površinah razpršene poselitve (A), kjer veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Rudarstvo je dopustno le na območjih mineralnih surovin (LN in LP), na katerih velja IV. stopnja varstva pred hrupom;
– sekundarne dejavnosti: C Predelovalne dejavnosti, D Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F Gradbeništvo so dovoljene na površinah proizvodnih dejavnosti (IP), gospodarskih con (GC), površinah z objekti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo (IK), prometnih površinah (P), območjih namenjenih okoljski, telekomunikacijski in energetski javni infrastrukturi (O,T, E) ter ostalih območjih (00). Na teh veljajo merila IV. stopnje varnosti pred hrupom; na območjih IV stopnje varstva pred hrupom je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
– terciarne dejavnosti: G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
– kvartarne dejavnosti: O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S Druge dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne dejavnosti. Le te so dovoljene v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU) in drugih območjih centralnih dejavnosti (CD) namenjenih družbeni infrastrukturi ter zelenih površinah – za šport in rekreacijo (ZS), parke (ZP), za vrtičkarstvo (ZV), za pokopališča (ZK) in druge zelene površine (ZD), na območjih za potrebe obrambe v naselju (F) in izven naselij (f) na katerih je dopustna III. stopnja varnosti pred hrupom. Izjeme so površine drugih območij centralnih dejavnosti (CD) družbene infrastrukture namenjene zdravstvu v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, stanovanjske površine s podrobno namensko rabo (SB) stanovanjske površine za posebne namene, stanovanjske površine počitniških hiš (SP) ter posebna območja s površinami za turizem (BT) na katerih je dopustna III. stopnja varstva pred hrupom ali II. stopnja varnosti pred hrupom, če jo določi minister na podlagi pobude občine.
Bivanje zunaj zaključenih modernističnih stanovanjskih sosesk je praviloma dopolnilno opredeljeno s pogoji bivanja v vaškem oziroma podeželskem okolju. Za podrobnejšo členitev dejavnosti se uporablja Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 (Uradni list RS, št. 69/07).
Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Kadar se GE nahaja na območjih različnih stopnjah varstva, se upošteva uvrstitev v tisto stopnjo varstva, kjer se nahaja več kot 50% površine GE.
3.4.1.4 Drobna urbana oprema
so objekti oziroma predmeti na javnih ali poljavnih površinah, ki omogočajo boljšo kvaliteto bivanja. V zunanjem javnem prostoru posamezne EUP oziroma naselju/delu naselja naj bodo oblikovane enotno, v skladu z opredeljeno zunanjo ureditvijo. Med drobno urbano opremo štejemo le objekte: klopi, mize in koše za odpadke.
3.4.1.5 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust
so skladiščni prostori (pomožni objekti) za živinska gnojila. Lahko se gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji, ki jih določa pravni akt s tega področja ter Pravilnik, pri čemer je treba upoštevati naslednja merila:
– gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke sta lahko locirana le v sekundarnem delu GE ali na območju notranjega dvorišča;
– zagotovljen mora biti minimalni odmik 8,0 m od stanovanjske hiše na sosednji gradbeni parceli, če z manjšim odmikom lastnik sosednje GE ne soglaša;
– zgornji rob konstrukcij naj bo praviloma na nivoju terena ali notranjega dvorišča; izjemoma lahko sega največ 1,5 m nad njiju, če se zagotovi ustrezno ambientalno integracijo v okolje (neizstopajoča površinska obdelava, ozelenitev, ograje z lesenimi plotovi ipd.).
3.4.1.6 Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni klasifikaciji vrst objektov)
so pomožne stavbe za potrebe kmetijstva. Vertikalne cisterne-silosi ter rezervoarji so lahko locirani le v sekundarnem delu GE in lahko praviloma segajo maksimalno do višine slemena najvišjega objekta GE. Pri nagnjenih terenih je obvezno, da je lokacija takšnega objekta na strani slemena stavbe ob višjem delu pobočja. Praviloma ne sme biti samostojna stavba, ampak naj bo zgrajena kot sekundarni kubus stavbe (npr. gospodarskega poslopja). Odprt koritasti silos za krmo je lahko le:
– lociran v sekundarnem delu GE;
– organiziran le vzdolžno na nagib raščenega zemljišča;
– praviloma v sklopu zelenih površin GE;
– z vidno horizontalno konstrukcijo do 1.0 m višine nad terenom.
Pokrit koritast silos se šteje kot pomožna stavba GE.
Tudi pokrito skladišče se lahko gradi le v skladu z merili za pomožne stavbe GE.
3.4.1.7 Javni prostor GE oziroma sfero javnega prostora
določajo regulacijske linije. GE meji na javni prostor, ki je prostor med gradbeno linijo oziroma stavbami GE in javnim prostorom oziroma prometnimi površinami. Oblikuje se kot pomensko ločen, pretežno tlakovan javni ali poljavni prostor brez fizičnih ovir, prilagojen merilu in uporabi pešcev različnih kategorij.
3.4.1.8 Klasična streha – simetrična, asimetrična ali enokapna
je tip strehe z naslednjimi elementi: Naklon strešnih površin naj bo praviloma 45°, vendar le med 40° in 47°. Naklon se v okviru tega prilagaja naklonom streh merodajnih stavb stavbnega niza, v katerem je predmetna stavba. Izjemoma je lahko naklon strehe med 35° in 40°, vendar mora biti to posebej utemeljeno z vidika vključevanja v predmetni del naselja in oceno vpliva na krajino streh naselja, v kateri stavba stoji. Strešne površine so praviloma enovite ploskve z eno osnovno vrsto kritine. Strešni izzidki (frčade) so lahko le enega tipa in velikosti na posamezni strešni površini, le trikotne oblike, z istim naklonom kot osnovna streha, ali pravokotne oblike z ravno streho ali z naklonom kot osnovna streha ter širine od enega rastra do največ dveh rastrov med špirovci (cca 1,0-2,0 m) ter da so v celoti umeščene v spodnjih dveh tretjinah strešne površine. Na posamezni strešni površini naj bodo vsaj trije strešni izzidki. Izrazito horizontalne strešne odprtine, katerih razmerje med dolžino in višino je več kot 2:1, na strešnih površinah niso dovoljene. Strešna okna in sončni kolektorji so lahko le na spodnji polovici strešnih površin in lahko skupno pokrivajo največ 50% celotne strešne površine. Sončni kolektorji so lahko integrirani v streho le z istim naklonom (+-20% od ravnine strehe). V izvornih jedrih so ta lahko vzpostavljena le na strešnih površinah, ki so na strani notranjih dvorišč.
Pod istimi merili je lahko v prečni osi osnovnega volumna stavbe nad glavno fasado in glavnim vhodom umeščen izzidek, ki mora biti v skladu z naslednjimi pogoji: da je visok največ 2/3 višine strehe nad osnovnim kubusom, da je naklon strehe enak kot na strehi osnovnega kubusa in da je višina kapi enaka kot višina kapi strehe, na katero se izzidek umešča. Napušč strehe je stavbarski/arhitekturni element od finalnega sloja fasade do skrajne točke strehe, vključno s sistemom odvodnjavanja. Napušči naj bodo minimalni. Optimalna širina vzdolžnega napušča je do 50 cm horizontalne projekcije, vendar ne sme presegati 70 cm. Optimalna širina čelnega napušča je do 30 cm horizontalne projekcije in ne sme presegati 70 cm. Streha ima lahko le lokalnemu koloritu prilagojeno barvo kritine in je načeloma opečno redeča in izjemoma siva in sivo črna. Površinska struktura kritine ne sme oddajati svetlobnih refleksov. Simetrična klasična streha je dvokapna streha, pri kateri sleme poteka po sredini osnovnega kubusa stavbe in so hkrati kapi na isti višinski koti. Asimetrična klasična streha ima kapi na različnih višinah, medtem ko ima enokapna le eno kap oziroma eno strešno površino.
3.4.1.9 Kiosk ali zabojnik
je kot pomožno stavbo le kot začasno stavbo, namenjeno sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji:
– postavitev z umestitvijo ne ovira prehodnih površin javnega prostora oziroma ne ovira dostopov funkcionalno oviranim osebam,
– ima le eno etažo (E1),
– konstrukcija naj bo praviloma lesena, odprta z vsaj ene (čelne) strani,
– da v projekciji strehe ne presega dimenzij 2,0 m x 2,5 m,
– streha je lahko tipa klasična dvokapna streha, enokapna ali ravna streha.
Ob pogoju, da poleg zgoraj navedenih meril ustreza tudi merilom nezahtevnega in enostavnega objekta po Uredbi, se lahko postavlja v skladu z Uredbo, ampak le v EUP GE, kjer je ta pri tipu GE posebej dovoljen (3.4.2.0 GE).
3.4.1.10 Notranje dvorišče
je prostor med glavno stavbo in drugimi stavbami po globini GE. Krajša dimenzija naj bo vsaj 8,0 m. V njem gradnja stavb ni dovoljena – izjema je le gradnja vrtne lope. Površina notranjega dvorišča je enovita površina v enotnem – horizontalnem nivoju (+ 10%). Praviloma naj bo površina utrjena in tlakovana, izjemoma je lahko tudi zatravljena.
3.4.1.11 Ograje za pašo živine – plot
so lahko le električni pastirji z lesenimi koli ali leseni plotovi, visoki do 1,5 m. Ploti se lahko s soglasjem soseda postavljajo na mejo oziroma najmanj 0,5 m od par. meje brez soglasja.
3.4.1.12 Okoliška stavbna struktura
je obstoječa stavbna struktura v neposrednem vplivnem območju, praviloma v radiju do 100 m.
3.4.1.13 Pomožni kmetijsko gozdarski objekti – betonsko korito ali ribnik
se lahko gradijo le v skladu z naslednjimi merili:
– lociran je lahko le v sekundarnem delu GE, če ne gre za osamelo domačijo ali odprt prostor;
– lahko je organiziran le vzdolžno glede na nagib raščenega zemljišča;
– praviloma v sklopu zelenih površin GE;
– z vidno horizontalno konstrukcijo do 1,0 m višine nad raščenim terenom.
3.4.1.14 Ravna streha
je skupaj s strešnim vencem oblikovana tako, da je v merilu perspektive pešca iz javnega prostora vidna kot ravna streha s strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin). Sončni kolektorji so lahko v kateremkoli naklonu, vendar so lahko visoki le do 1,5 m višine nad strešnim vencem. Lahko pokrivajo celotno površino strehe znotraj strešnega venca.
3.4.1.15 Smučišče
v naravi zatravljen prostor, namenjen razvoju smučarskega športa. V njem so dovoljene postavitve pomožnih stavb/objektov za potrebe smučišč, vključno z žičnicami, sistemom označitev in drugimi varnostnimi objekti in napravami.
3.4.1.16 Škarpe in podporni zidovi
so lahko le s površinsko obdelanim betonom na vidnem delu – v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali s škarpo iz lokalnega lomljenca s poglobljenimi fugami. Takšni zidovi so lahko visoki do 1,5 m.
3.4.1.17 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje
je travnato vzletišče, ki po obsegu/velikosti ustreza merilom po Uredbi. Na njem je dovoljen vzlet/pristanek le lahkim zračnim plovilom: jadralnim letalom (jadralna letala z motorjem), zmajem (motorni zmaji), balonom, malim, lahkim in zelo lahkim helikopterjem ter lahkim in zelo lahkim letalom.
3.4.2.0 Gradbena enota
3.4.2.1 Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot
49. člen
(splošna merila urejanja GE)
GE je zaokrožen prostor praviloma stavbnih zemljišč/parcel (ene ali več) z enovitim lastništvom oziroma skupnim upravljanjem in funkcionalnimi povezavami ter soodvisno stavbno strukturo zunaj območja javnega prostora (OJP).
Primarni del GE, sekundarni del GE
Primarni del GE je pas GE vzdolž javnega prostora, ki sega v globino GE do širine glavne stavbe (3.4.3.2). Razmerje med GE in najpomembnejšim javnim prostorom določa glavna stavba: s programom, arhitekturnim oblikovanjem in umestitvijo v prostor. Zato se v primarnem delu GE lahko vzpostavi le glavna stavba. Najpomembnejši oziroma osnovni programi na GE so lahko umeščeni le v glavni stavbi.
Sekundarni del GE je prostor med primarnim delom GE in mejo naselja oziroma del GE zunaj primarnega dela. Notranje dvorišče je del sekundarnega dela GE.
Organizacija stavb na GE
Organizacijo stavb (3.4.3.1) na gradbeni enoti določajo: 1 – regulacijske črte, 2 – odmiki od drugih meja GE/parcelnih meja in 3 – oblikovanje notranjega dvorišča. Funkcionalni ali gradbeni elementi ureditve ali stavbe posamezne GE ne smejo segati izven meja GE.
3 – Notranje dvorišče določa pozidanost in organizacijo stavb na GE. Stavbe se lahko postavijo le okoli notranjega dvorišča. Možnost umeščanja stavb na GE poleg glavne stavbe med drugim določa oblika in velikost notranjega dvorišča. Dvorišče je osnovni funkcionalni prostor GE, ki naj bo širok vsaj 8,0 m oziroma naj bo širši od osnovnega kubusa glavne stavbe na GE. Gradnja pomožnih stavb in sekundarnih kubusov glavne stavbe je pogojena z možnostjo izgradnje notranjega dvorišča.
2 – Če ni določeno drugače, mora biti stavba, ki ne meji na javni prostor, od parcelne meje odmaknjena vsaj 3,0 m ali pa postavljena na njo. Med stavbami GE naj bo razmak praviloma 8,0 m ali več, vendar vsaj 3,0 m. Določilo ne velja za podzemne stavbe.
1 – Regulacijske črte javnega prostora na GE normativno določajo oblikovanje kubusov stavb in drugih ureditev v primarnem delu GE. Regulacijski elementi javnega prostora so gradbena linija (gl), gradbena meja (gm), regulacijska linija (rl) in smer pozidave (sp). Določeni so s prikazom v grafičnem delu OPN.
Gradbena linija je regulacijska črta, na katero se pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah s celotno dolžino ali najmanj le zunanjim vogalom umeščajo glavne fasade vseh stavb – tipa glavna stavba, ki mejijo na javni prostor. Če ni določena v grafičnem delu odloka, potem se določi z interpolacijsko linijo med merodajnima osnovnima kubusoma glavnih stavb vzdolž javnega prostora ali z drugače predpisanim odmikom stavbne strukture od javnega prostora. Ob tem je lahko najmanjši odmik gradbene linije od osi javnega prostora v strnjenih naseljih najmanj 3,0 m. V pasu med gradbeno linijo in javnim prostorom sekundarnih kubusov glavne stavbe in pomožnih stavb ni dovoljeno graditi.
Gradbena linija je meja osnovnega kubusa glavne stavbe, na katerega se mora umestiti z tlorisno projekcijo fasadne ploskve.
Gradbena meja (gm) je regulacijska črta – linija v primarnem delu GE, do katere sme v smeri javnega prostora segati katerakoli stavba ali del stavbe. Če ni določena drugače, je gradbena meja hkrati tudi regulacijska linija.
Gradbena meja je meja kateregakoli dela stavbe.
Regulacijska linija (rl) razmejuje območje gradbene enote in poljavni oziroma javni prostor. To je meja, do katere sme segati kakršnakoli ureditev GE. Izjema je lahko le izključno javna ureditev, s katero soglaša upravljavec javnega prostora, v katerega takšna ureditev sega. Če ni določena drugače, je to obstoječa linija uporabe javnega prostora oziroma parcelna meja med GE in javnim prostorom.
Regulacijska linija je meja med GE in javnim prostorom, torej meja kakršnekoli ureditve GE.
Smer pozidave (sp) določa orientacijo stavb, natančneje osnovnih kubusov glavnih stavb.
Višinska razmerja stavb na GE
Načeloma so slemena vseh stavb na GE lahko le na enaki ali nižji absolutni višinski koti od slemena glavne stavbe ali najvišje ležeče obstoječe gospodarske stavbe. Isto razmerje velja tudi za kapi obeh vrst. Ravne strehe lahko segajo največ do najnižje kote kapi glavne stavbe na GE s poševno streho.
Združevanje, delitev GE
GE se lahko funkcionalno združujejo tako, da se ohranja struktura stavb združenih GE (ohranja skupno število vsaj glavnih stavb vseh združenih GE ipd.) in ohranja intenziteta oziroma gostota sklenjenosti obuličnega niza. Delijo se lahko le tako, da del meje z javnim prostorom ostane, njena širina se praviloma prilagaja tipični širini v posameznem naselju. Vse parcele naj imajo zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Delitve po globini GE niso dopustne. Ob združevanju/delitvah je potrebno upoštevati velikostne rede posameznih tipov GE.
Parcelacija
Parcelacija GE se lahko določi na podlagi:
– razvojno morfoloških kriterijev vrste GE in njene vloge v merilu prostorskega konteksta;
– meril kakovostne organizacije funkcij in stavb GE v dopustnih velikostnih merilih glede na predpisan tip GE;
– posebnih meril tega odloka.
Priključevanje GE na javno infrastrukturo
GE se morajo priključevati na naslednje vrste javnih instalacij in storitev, če zanje obstajajo možnosti glede na javni razvod oziroma se morajo naknadno izvesti, ko so na voljo:
– javno prometno površino za motorna vozila – uvoz: pri GE s poslovnimi dejavnostmi z opredeljenim dostopom za tovorna vozila v najmanjši širini 5,0 m in največji 7,0 m; pri drugih pa v minimalni širini 2,5 m in maksimalni 5,0 m;
– vodovodno omrežje;
– kanalizacijsko omrežje;
– odvoz komunalnih odpadkov.
Priključek mora biti izdelan v skladu z zmogljivostmi na GE in dan v uporabo ob pričetku obratovanja na GE objektu oziroma v roku 6 mesecev od izgradnje javnega infrastrukturnega sistema, na katerega se objekt priključuje.
Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne GE. Pri priključevanju dodatnih porabnikov se ugotavlja ustreznost obstoječih vodov. V primeru neustreznosti poda upravljavec omrežja zahteve za dopolnitev, posodobitev ali zamenjavo omrežja.
V varovalnih pasovih obstoječih javnih cest se gradnje objektov in drugi posegi v prostor načrtujejo tako, da zanje na javni cesti zaradi prometa ne bodo potrebni dodatni protihrupni ukrepi. (Določila splošni del GE).
Pomožne individualne ali skupinske infrastrukturne objekte je na GE dovoljeno graditi le v primerih, ko z javnega omrežja ni omogočena priključitev oziroma izvajanje storitve na GE. V teh primerih je s soglasjem pristojnega soglasjedajalca dovoljena le gradnja infrastrukturnih objektov, ki javne dostope začasno nadomeščajo (npr. v odsotnosti kanalizacije greznico, odsotnosti javnega plinskega omrežja plinski rezervoar …). Takšni objekti so:
– nepretočna greznica;
– mala čistilna naprava;
– individualna plinska cisterna; na GE z nagnjenim terenom naj bo cisterna z vsaj dveh strani omejena z brežino usekov v teren najmanj do višine vrha cisterne; na območjih varovanja kulturne dediščine naj bo rezervoar za plin v celoti vkopan;
– vodnjak ter
– zbiralnik za kapnico, ki je dovoljen na vseh GE, ne glede na vzpostavljeno javno vodovodno omrežje, vendar mora biti vkopan.
Ti objekti se lahko gradijo tudi v skladu z Uredbo, če hkrati zadostujejo določilom Odloka.
Na GE se lahko po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju Uredba) gradijo:
– pomožni energetski objekti: nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje ter priključni plinovod;
– pomožni komunalni objekti: vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje, cestni priključek na javno občinsko cesto;
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja;
– vrtina ali vodnjak za potrebe raziskave;
– bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskih storitvam.
V prostoru GE je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na GE odvijajo. Število parkirnih mest se določi na podlagi veljavnih standardov, ki veljajo na tem področju. Število parkirnih mest (PM) ne sme biti manjše od (za navedene dejavnosti):
– trgovska: 1 PM/35 m2 neto etažnih površin (NEP),
– skladiščna: 1 PM/100 m2 NEP,
– pisarniška: 1 PM/30 m2 NEP,
– razstavna: 1 PM/100 m2 NEP,
– gostinska: 1 PM/4 sedeže,
– bivanje: 1,8 PM/1 stanovanjsko enoto.
Če se za dejavnost na GE koristi tudi javna parkirna mesta zunaj GE, mora investitor zanje skleniti pogodbo z upravljavcem takšnih parkirnih mest vsaj z identifikacijo PM v prostoru (z grafiko ali opisom) in opredelitvijo režima parkiranja.
O vsaki spremembi dejavnosti, ki bi vplivala na obseg in režim parkiranja, je investitor dolžan takoj pismeno obvestiti upravljavca. Takšna parkirna mesta je potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 100 m od glavnega vhoda v glavno stavbo GE.
3.4.2.2 – GE – merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE).
50. člen
(tipi GE)
Za vse tipe GE veljajo tudi splošna določila urejanja GE (49. člen).
Tipi GE s prevladujočo PNR-S
51. člen
(tip GE: vao-A/SK: GE domačije v odprtem vaškem okolju)
+---------------------------------------------------------------+
|vao – GE domačije v odprtem vaškem okolju |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): A – površine razpršene |
|poselitve, SK – površine podeželskega naselja; namembnost GE: |
|namenjena je lahko le bivanju, kmetijski dejavnosti, manjši |
|proizvodnji ter obrti in terciarnim dejavnostim – v pogojih |
|intenzivnega podeželskega okolja. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Hiša na podeželju (le ena); do višine E1 + |
|– tip, število, |M. |
|število etaž | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi največ do tri pomožne stavbe; |
|stavbe – število,|do višine E2. Pomožne stavbe GE (3.4.3.4) se |
|število etaž |lahko gradijo tudi po Uredbi kot enostavni |
| |oziroma nezahtevni objekti in sicer le: |
| |stavbe za potrebe kmetijstva – kmečka lopa, |
| |kozolec, krmišče, molzišče, senik, skedenj, |
| |rastlinjak, silos, kašča ali čebelnjak in le |
| |ena stavba za lastne potrebe – steklenjak, |
| |vrtna uta ali lopa. Tipi objektov – pomožnih |
| |stavb po Klasifikaciji so lahko le: 12520 |
| |Rezervoarji, silosi in skladišča (razen |
| |hladilnic in specializiranih skladišč tudi |
| |3.4.1.6); 12711 Stavbe za rastlinsko |
| |predelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za |
| |spravilo pridelka, 12712 Stavbe za rejo |
| |živali, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske |
| |stavbe. |
| |Izjeme: 11100 Enostanovanjske stavbe (razen |
| |vrstne hiše); 12111 Hoteli in podobne stavbe |
| |za kratkotrajno nastanitev (razen hoteli, |
| |moteli); 12112 Gostilne, restavracije in |
| |točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za |
| |kratkotrajno nastanitev; 12301 Trgovske |
| |stavbe (razen nakupovalnih centrov, |
| |trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih |
| |tržnic); 12304 Stavbe za druge storitvene |
| |dejavnosti (razen avtopralnic); 12620 Muzeji |
| |in knjižnice (razen stavb za hrambo |
| |arhivskih gradiv). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča, |
|dopustni |ograje za pašo živine – plot (3.4.1.11), |
|nezahtevni in |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16) vrtina |
|enostavni objekti|ali vodnjak ter bazen. Pomožni kmetijsko- |
|(razen stavb) po |gozdarski objekti: betonsko korito ali |
|Uredbi |ribnik (3.4.1.13), gnojišče in zbiralnik |
| |gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust |
| |(vse 3.4.1.5) |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Gostoto pozidave v tlorisu določata merilo |
|gostote pozidave |dopustnih tipov stavb in obveznost izgradnje |
|v tlorisu, odmiki|notranjega dvorišča (3.4.2.1). Najmanjši |
|stavb |odmik stavb od parcelnih meja je 4,0, |
| |optimalni med stavbami pa 8,0 m. Največji |
| |odmik glavne stavbe od najpomembnejšega |
| |javnega prostora je 8,0 m, v kolikor drugi |
| |elementi regulacije ne določajo drugače. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Stavbe so lahko organizirane le okoli |
|prostora |notranjega dvorišča. Pri tem naj bo glavna |
| |stavba praviloma organizirana ob |
| |najpomembnejšem javnem prostoru tako, da ga |
| |sooblikuje. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena |
|druge zunanje |več kot 1:4 se lahko zgradijo ravne zunanje |
|ureditve na GE, |utrjene površine, široke praviloma do 8,0 m. |
|ograje in žive |Zunaj obodnih stavb notranjega dvorišča naj |
|meje |bodo opredeljene funkcionalne zelene |
| |površine. Te površine naj bodo zatravljene |
| |in zasajene z avtohtonim sadnim drevjem |
| |(orehi, hruškami, jablanami ali lipami …). |
| |Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno. |
| |Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso |
| |dovoljene. Izmed ograj in živih meja so |
| |dovoljeni le leseni plotovi do višine 1,0 m |
| |in žive meje iz avtohtonih vrst (gaber |
| |ipd.). Izjeme so le ograje za pašo živine |
| |(3.4.1.11) |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je od 1000 do 3000 m2. |
|posebnosti |Velikost parcele se določi z uveljavljanjem |
|parcelacije |racionalne rabe prostora ob upoštevanju |
| |potreb po modernizaciji, lege, potrebnega |
| |manipulativnega prostora in vitalnosti |
| |kmetije. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|Na območju GE veljajo merila III. stopnje |
|urbanističnega |varstva pred hrupom. |
|oblikovanja | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.5 Omilitveni |Pri razpršenem tipu poselitve v odprti |
|ukrepi |krajini je potreben projektno lokalno |
| |zasnovan način čiščenja komunalnih voda v |
| |obliki nepropustnih greznic, manjših |
| |čistilnih naprav oziroma rastlinskih |
| |čistilnih naprav. Gnojišča za shranjevanje |
| |gnoja in gnojnice ter nepropustne greznice |
| |je treba urediti v skladu s predpisi. |
+-----------------+---------------------------------------------+
52. člen
(tip GE: vas-A/SK: GE domačije v strnjenem vaškem okolju)
+---------------------------------------------------------------+
|vas – GE domačije v strnjenem vaškem okolju |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): A – površine razpršene |
|poselitve, SK – površine podeželskega naselja; namembnost GE: |
|namenjena je lahko le bivanju in kmetijski dejavnosti, manjši |
|proizvodnji ter obrti in terciarnim dejavnostim – v pogojih |
|intenzivnega podeželskega okolja. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Hiša na podeželju (le ena) – do višine E1 + |
|– tip, število, |M ali trško mestna hiša (le ena) – do višine |
|število etaž |E2 + M. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi; do |
|stavbe – število,|višine E2. Pomožne stavbe GE (3.4.3.4) se |
|število etaž |lahko gradijo tudi po Uredbi kot enostavni |
| |oziroma nezahtevni objekti in sicer le: |
| |stavbe za potrebe kmetijstva – kmečka lopa, |
| |kozolec, molzišče, senik, skedenj, |
| |rastlinjak, silos, kašča in čebelnjak, in še |
| |največ eno pomožno stavbo za lastne potrebe |
| |– steklenjak, vrtna uta ali lopa. Tipi |
| |objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji |
| |so lahko le: 12520 Rezervoarji, silosi in |
| |skladišča (razen hladilnic in |
| |specializiranih skladišč; 3.4.1.6), 12711 |
| |Stavbe za rastlinsko predelavo (le |
| |rastlinjaki); 12712 Stavbe za spravilo |
| |pridelka, 12712 Stavbe za rejo živali, 12714 |
| |Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. |
| |Izjeme: 11100 Enostanovanjske stavbe (razen |
| |vrstne hiše); 12111 Hoteli in podobne stavbe |
| |za kratkotrajno nastanitev (razen hoteli, |
| |moteli); 12112 Gostilne, restavracije in |
| |točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za |
| |kratkotrajno nastanitev; 12201 Stavbe javne |
| |uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske |
| |postaje, stavbe občine); 12202 Stavbe bank, |
| |pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in |
| |pisarniške stavbe (razen konferenčnih in |
| |kongresnih stavb); 12301 Trgovske stavbe |
| |(razen nakupovalnih centrov, trgovskih |
| |centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic); |
| |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
| |(razen avtopralnic); 12620 Muzeji in |
| |knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih |
| |gradiv). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča; |
|dopustni |ograje za pašo živine – plot (3.4.1.11) |
|nezahtevni in |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16) vrtina |
|enostavni objekti|ali vodnjak ter bazen. Pomožni kmetijsko- |
|(razen stavb) po |gozdarski objekti: betonsko korito ali |
|Uredbi |ribnik, gnojišče in zbiralnik gnojnice ali |
| |gnojevke ter hlevski izpust (vse 3.4.1.5). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Gostoto pozidave v tlorisu določajo merilo |
|gostote pozidave |dopustnih tipov stavb in obveznost izgradnje |
|v tlorisu, odmiki|notranjega dvorišča (3.4.2.1). Stavbe naj |
|stavb |bodo od parcelnih meja odmaknjene vsaj 3,0 m |
| |ali postavljene na njo. Prav tako je lahko |
| |najmanjši razmak med stavbami 3,0 m. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Stavbe so lahko organizirane le okoli |
|prostora |notranjega dvorišča. Glavna stavba je z |
| |glavno fasado lahko postavljena le na |
| |gradbeno linijo najpomembnejšega javnega |
| |prostora. Prostor med glavno fasado in |
| |javnim prostorom naj bo oblikovan kot |
| |poljavni prostor. Skladiščenje v zunanjem |
| |prostoru za dejavnost ni dovoljeno. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena |
|druge zunanje |več kot 1:4 se lahko zgradijo ravne zunanje |
|ureditve na GE, |utrjene površine, široke praviloma do 8,0 m. |
|ograje in žive |Zunaj obodnih stavb notranjega dvorišča naj |
|meje |bodo opredeljene funkcionalne zelene |
| |površine. Te površine naj bodo zatravljene |
| |in zasajene z avtohtonim sadnim drevjem |
| |(orehi, hruškami, jablanami ali lipami …). |
| |Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno. |
| |Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso |
| |dovoljene. Izmed ograj in živih meja so |
| |dovoljeni le leseni plotovi do višine 1,0 m |
| |in žive meje iz avtohtonih vrst (gaber |
| |ipd.). Izjeme so le ograje za pašo živine |
| |(3.4.1.11). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je od 500 do 2000 m2. |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|Na območju GE veljajo merila III. stopnje |
|urbanističnega |varstva pred hrupom. |
|oblikovanja | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.5 Omilitveni |Pri širitvi poselitve na robovih naselij ali |
|ukrepi |znotraj naselij je obvezen priklop na javno |
| |kanalizacijsko omrežje, če je naselje z njo |
| |opremljeno. Na drugih lokacijah, kjer |
| |kanalizacija ni zgrajena, se zagotovi |
| |projektno zasnovan način čiščenja odpadnih |
| |voda (nepropustna greznica, MČN, rastlinska |
| |ČN). Gnojišča za shranjevanje gnoja in |
| |gnojnice ter nepropustne greznice je treba |
| |urediti v skladu s predpisi. |
+-----------------+---------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNR-C
53. člen
(tip GE: js- CU/CD/SK: GE javne stavbe)
+---------------------------------------------------------------+
|js – GE Javne stavbe |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): CU – osrednja območja |
|centralnih dejavnosti, CD – druga območja centralnih |
|dejavnosti; namembnost GE: namenjena je le kvartarnim |
|dejavnostim – družbeni infrastrukturi. V primeru odsotnosti |
|javnih programov je lahko do 50% koristnih površin namenjenih |
|tudi terciarnim dejavnostim ali izjemoma bivanju – vendar pa |
|slednje ne sme biti v pritličju. |
|Izjema: (PNR): SK – površine podeželskega naselja. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne |Le ena klasična javna stavba; visoka največ |
|stavbe – tip, |do tri etaže (E2 + M) ali le ena |
|število, število |modernistična javna stavba; visoka največ do |
|etaž |dve etaži (E2). V primeru gradnje gasilskega |
| |doma ima lahko stavba na eni od bočnih strani|
| |poseben (sušilni) stolp oziroma sušilni |
| |silos, ki lahko sega največ za eno višino |
| |strehe nad sleme strehe osnovnega kubusa |
| |glavne stavbe. |
| |Izjema: le ena hiša na podeželju; visoka |
| |največ do dve etaži (E2). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Gradi se lahko največ eno pomožno stavbo; do |
|stavbe – |višine E1. Pomožne stavbe GE (3.4.3.4) se |
|število, število |lahko gradijo tudi po Uredbi kot enostavni |
|etaž |oziroma nezahtevni objekti in sicer le stavbe|
| |za lastne potrebe – nadstrešnice ali lope. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča |
|dopustni |ter le sledeči začasni objekti: odprti |
|nezahtevni in |sezonski gostinski vrt, spominska obeležja |
|enostavni |ter drobna urbana oprema (3.4.1.4). |
|objekti (razen | |
|stavb) po Uredbi | |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli:|
|gostote pozidave |FZ največ 0,50; FI največ 2,0. |
|v tlorisu, | |
|odmiki stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Glavna fasada glavne stavbe naj bo |
|prostora |postavljena na gradbeni liniji proti |
| |najpomembnejšemu javnemu prostoru. Med njim |
| |in gradbeno linijo naj se prostor oblikuje |
| |kot odprti mestni javni prostor, podrejen |
| |merilu pešca. V njem ne sme biti gospodarsko |
| |servisnih stavb. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve GE naj se urejajo tako, da |
|druge zunanje |se ohranjajo/vzpostavljajo urbane |
|ureditve na GE, |funkcionalne umestitve v posameznem prostoru |
|ograje in žive |oziroma da se te glede na podtip po potrebi |
|meje |nadgrajujejo z elementi hortikulturnih |
| |ureditev. Na območju med najpomembnejšim |
| |javnim prostorom in glavno fasado glavne |
| |stavbe fizične ali vizualne cezure (ograje, |
| |škarpe, zasloni) niso dovoljene. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je od 500 do 5000 m2. GE ni|
|posebnosti |dovoljeno deliti. |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge |Na območju GE veljajo merila III. stopnje |
|določbe |varstva pred hrupom. Za območja centralnih |
|urbanističnega |dejavnosti (CD) družbene infrastrukture, |
|oblikovanja |namenjene zdravstvu v neposredni okolici |
| |bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, lahko |
| |minister na pobudo občine določi II. stopnjo |
| |varstva pred hrupom. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.5 Omilitveni |Pri širitvi poselitve na robovih naselij ali |
|ukrepi |znotraj naselij je obvezen priklop na javno |
| |kanalizacijsko omrežje, če je naselje z njo |
| |opremljeno. Na ostalih lokacijah, kjer |
| |kanalizacija ni zgrajena, se zagotovi |
| |projektno zasnovan način čiščenja odpadnih |
| |voda (neprepustna greznica, MČN, rastlinska |
| |ČN). |
+-----------------+---------------------------------------------+
54. člen
(tip GE: tm-SS/SK/CU: GE trško mestne hiše)
+---------------------------------------------------------------+
|tm – GE trško mestne hiše |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): SS – stanovanjske površine, SK|
|– površine podeželskega naselja, CU – osrednja območja |
|centralnih dejavnosti; namembnost GE: namenjena je le bivanju, |
|terciarnim, kvartarnim dejavnostim – v pogojih intenzivnega |
|podeželskega okolja (3.4.1.1). |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Trško-mestna hiša (le ena) – visoka do E2 + |
|– tip, število, |M, hiša na podeželju (le ena) – visoka do E1 |
|število etaž |+ M. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Največ dve pomožni stavbi do E2, na robovih |
|stavbe – število,|naselja do E1. Pomožne stavbe GE (3.4.3.4) |
|število etaž |se lahko gradijo tudi po Uredbi kot |
| |enostavni oziroma nezahtevni objekti in |
| |sicer le stavbi za lastne potrebe – lopa in |
| |garaža. |
| |Tipi objektov pomožnih stavb so: 12420 |
| |Garažne stavbe (le garaže); 12520 |
| |Rezervoarji, silosi in skladišča (le pokrite |
| |skladiščne površine (3.4.1.6). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča |
|dopustni |le en začasni objekt – odprt sezonski |
|nezahtevni in |gostinski vrt. |
|enostavni objekti| |
|(razen stavb) po | |
|Uredbi | |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Gostoto pozidave v tlorisu določata merilo |
|gostote pozidave |dopustnih tipov stavb in obveznost izgradnje |
|v tlorisu, odmiki|notranjega dvorišča (3.4.2.1). Dopustna |
|stavb |izraba prostora na gradbeni parceli: FZ |
| |največ 0,50; FI največ 2,0. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Glavna fasada glavne stavbe naj bo |
|prostora |postavljena na gradbeni liniji proti |
| |najpomembnejšemu javnemu prostoru. Med njim |
| |in gradbeno linijo naj se prostor oblikuje |
| |kot odprt mestni javni prostor, podrejen |
| |merilu pešca. V njem ne sme biti gospodarsko |
| |servisnih stavb. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunaj obodnih stavb notranjega dvorišča naj |
|druge zunanje |bodo opredeljene funkcionalne zelene |
|ureditve na GE, |površine. Te površine so lahko zatravljene |
|ograje in žive |in zasajene s samostojno visoko vegetacijo |
|meje |(lipe, orehi ipd.) ter grmičevjem oziroma |
| |kot interne atrijske vrtne zasaditve. GE ni |
| |dovoljeno ograjevati z ograjo, živo mejo |
| |ipd. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je od 500 do 3000 m2. |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|Na območju GE veljajo merila III. stopnje |
|urbanističnega |varstva pred hrupom. |
|oblikovanja | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.5 Omilitveni |Pri širitvi poselitve na robovih naselij ali |
|ukrepi |znotraj naselij je obvezen priklop na javno |
| |kanalizacijsko omrežje, če je naselje z njo |
| |opremljeno. Na ostalih lokacijah, kjer |
| |kanalizacija ni zgrajena, se zagotovi |
| |projektno zasnovan način čiščenja odpadnih |
| |voda (neprepustna greznica, MČN, rastlinska |
| |ČN). |
+-----------------+---------------------------------------------+
55. člen
(tip GE: vs-CU/CD/SK: GE stavbe na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine)
+---------------------------------------------------------------+
|vs – GE stavbe z varovano dediščino |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): CU – osrednja območja |
|centralnih dejavnosti, CD – druga območja centralnih |
|dejavnosti, SK – površine podeželskega naselja; namembnost GE: |
|različna, tipološko neopredeljiva. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Stavb ni dovoljeno graditi – le obstoječa |
|– tip, število, |stavbna struktura. |
|število etaž | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Pomožnih stavb ni dovoljeno graditi. |
|stavbe – število,| |
|število etaž | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Dovoljena so le vzdrževalna dela obstoječih |
|dopustni |stavb. |
|nezahtevni in | |
|enostavni objekti| |
|(razen stavb) po | |
|Uredbi | |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Obstoječa. |
|gostote pozidave | |
|v tlorisu, odmiki| |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |/ |
|prostora | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve naj bodo oblikovno |
|druge zunanje |usklajene in prilagojene vlogi GE. Prostor |
|ureditve na GE, |GE naj bo javni prostor z opredeljenim |
|ograje in žive |režimom rabe, javnega dostopa in |
|meje |vzdrževanja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |GE ni dovoljeno zmanjševati. |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|Vsi posegi se lahko opravijo le v soglasju s |
|urbanističnega |pristojno službo za varstvo kulturne |
|oblikovanja |dediščine. V primeru neskladnosti določil |
| |tega akta in varstvenega režima nepremičnega |
| |kulturnega spomenika ali varstvenega režima |
| |varstvenega območja dediščine ali |
| |varstvenega režima registrirane kulturne |
| |dediščine, se upošteva varstveni režim |
| |nepremičnega kulturnega spomenika, |
| |varstvenega območja dediščine oziroma |
| |registrirane kulturne dediščine |
| |Na območju GE veljajo merila III. stopnje |
| |varstva pred hrupom. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.5 Omilitveni |GE, ki so na robovih ali znotraj naselij, je |
|ukrepi |potrebno priklopiti na javno kanalizacijsko |
| |omrežje, če je naselje z njo opremljeno. Za |
| |GE, vzpostavljene na lokacijah, kjer |
| |kanalizacija ni zgrajena, se zagotovi |
| |projektno zasnovan način čiščenja odpadnih |
| |voda (neprepustna greznica, MČN, rastlinska |
| |ČN). |
+-----------------+---------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNR- I
56. člen
(tip GE: gp-IK: GE gospodarskega poslopja)
+---------------------------------------------------------------+
|gp – GE gospodarskega poslopja |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): IK – objekti za kmetijsko |
|proizvodnjo; namembnost GE: namenjena je lahko le kmetijski ali|
|gozdni dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Le obstoječe kmetijsko-gozdarske stavbe. |
|– tip, število, | |
|število etaž | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Niso dovoljene. |
|stavbe – število,| |
|število etaž | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: |
|dopustni |betonsko korito (vse 3.4.1.13) ter ribnik |
|nezahtevni in |kot vodno zajetje. |
|enostavni objekti| |
|(razen stavb) po | |
|Uredbi | |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Dopustna izraba prostora na gradbeni |
|gostote pozidave |parceli: FZ največ 0,50; FI največ 1,0. |
|v tlorisu, odmiki| |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Stavba mora ohraniti obstoječo orientacijo, |
|prostora |kolikor ni v grafičnem delu ali v posebnih |
| |merilih opredeljeno drugače. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Razmerje do zelenih površin naj se ohranja. |
|druge zunanje |Zunaj stavbišča so površine sicer lahko |
|ureditve na GE, |utrjene, vendar morajo biti v vsakem primeru |
|ograje in žive |zatravljene. Srednjerasla vegetacija, |
|meje |neavtohtone vrste dreves in iglavci niso |
| |dopustni. GE ni dovoljeno ograjevati z |
| |ograjo, živo mejo ipd. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |GE funkcionalno ni dovoljeno deliti. |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|Na območju GE veljajo merila IV. stopnje |
|urbanističnega |varstva pred hrupom. |
|oblikovanja | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.5 Omilitveni |Gnojišča za shranjevanje gnoja in gnojnice |
|ukrepi |je treba urediti v skladu s predpisi. |
+-----------------+---------------------------------------------+
57. člen
(tip GE: gs-IG:GE gospodarske stavbe)
+---------------------------------------------------------------+
|gs – GE Gospodarske stavbe |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): IG – gospodarske cone; |
|namembnost GE: Namenjena je lahko le dejavnostim primarnega in |
|sekundarnega sektorja, skladiščenju in dejavnosti terciarnega |
|sektorja – neživilski trgovini. Pri tem ima lahko vsaka enota |
|tudi pisarniško upravne prostore. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Po ena gospodarska stavba; modernistična |
|– tip, število, |javna stavba ali trško-mestna hiša; visoka |
|število etaž |do E2 + M oziroma do najvišje obstoječe |
| |sosednje glavne stavbe. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi največ tri pomožne stavbe, do |
|stavbe – število,|E2. Pomožne stavbe GE (3.4.3.4) se lahko |
|število etaž |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni oziroma |
| |nezahtevni objekti in sicer le: stavba za |
| |lastne potrebe – lopa, garaža, začasno |
| |skladišče, in po en infrastrukturni objekt – |
| |pomožni objekti vodne infrastrukture in |
| |čistilna naprava. |
| |Izjemoma sta na GE razen glavne stavbe |
| |dopustni do največ še dve stavbi tipa glavna |
| |stavba – gospodarski stavbi (70. člen: |
| |gospodarska stavba). |
| |Tipi objektov pomožnih stavb so: 12420 |
| |Garažne stavbe (le garaže), 12510 |
| |Industrijske stavbe (razen tovarn, klavnic, |
| |pivovarn, montažnih hal); 12520 Rezervoarji, |
| |silosi in skladišča (le pokrite skladiščne |
| |površine), 12711 Stavbe za rastlinsko |
| |predelavo; 12714 Druge nestanovanjske |
| |kmetijske stavbe; Stavbe javne uprave (razen |
| |sodišč, parlamenta, policijske postaje, |
| |stavbe občine); 12202 Stavbe bank, pošt, |
| |zavarovalnic; 12203 Druge upravne in |
| |pisarniške stavbe (razen konferenčnih in |
| |kongresnih stavb); 12301 Trgovske stavbe |
| |(razen nakupovalnih centrov, trgovskih |
| |centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic) za |
| |neživilske dejavnosti. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča, |
|dopustni |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16) ter |
|nezahtevni in |zbiralnik za kapnico, vrtina ali vodnjak. |
|enostavni objekti|Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: |
|(razen stavb) po |betonsko korito ali ribnik. |
|Uredbi | |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Gostoto pozidave v tlorisu določata merilo |
|gostote pozidave |dopustnih tipov stavb in obveznost izgradnje |
|v tlorisu, odmiki|notranjega dvorišča (3.4.2.1). Dopustna |
|stavb |izraba prostora na gradbeni parceli: FZ |
| |največ 0,50; FI največ 1,0. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |V primeru, ko je za GE v posebnih merilih |
|prostora |opredeljen drug tip glavne stavbe, naj se |
| |stavba tipa gospodarska stavba organizira v |
| |sekundarnem delu GE po merilih oblikovanja |
| |notranjega dvorišča. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |V prostoru med osnovnim kubusom in |
|druge zunanje |najpomembnejšim javnim prostorom |
|ureditve na GE, |konstrukcije fizičnega varovanja (ograje, |
|ograje in žive |zidovi ipd.) niso dovoljene. |
|meje | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je med 2000 in 5000 m2. |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|Na območju GE veljajo merila IV. stopnje |
|urbanističnega |varstva pred hrupom. |
|oblikovanja | |
+-----------------+---------------------------------------------+
58. člen
(tip GE: ip- IP: GE industrijske proizvodnje)
+---------------------------------------------------------------+
|ip – GE industrijske proizvodnje |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): IP – površine za industrijo; |
|namembnost GE: namenjena le dejavnosti sekundarnega sektorja |
|ter z njo povezanim dopolnilnim dejavnostim – upravi in |
|poslovnim programom. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Po ena industrijska hala (le do E2), klasična|
|– tip, število, |javna stavba, modernistična javna stavba ali |
|število etaž |trško-mestna stavba; vse do višine E2 + M |
| |oziroma do najvišje obstoječe okoliške |
| |stavbne strukture (3.4.1.12) glavnih stavb. |
| |Stavba tipa industrijska hala je na prostoru |
| |GE praviloma v vlogi glavne stavbe, vendar je|
| |v izjemnih primerih lahko na GE umeščena kot |
| |pomožna stavba GE, namenjena izključno |
| |sekundarni dejavnosti. V tem primeru stavba |
| |višinsko ne sme presegati absolutne višinske |
| |kote dopustne višine obstoječe okoliške |
| |stavbne strukture glavnih stavb. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi največ tri pomožne stavbe; do |
|stavbe – število,|višine E2. Pomožne stavbe GE (3.4.3.4) se |
|število etaž |lahko gradijo tudi po Uredbi kot enostavni |
| |oziroma nezahtevni objekti in sicer le: |
| |začasni objekti – začasno skladišče, |
| |namenjeno skladiščenju nenevarnih snovi ter |
| |pomožni infrastrukturni objekt, pomožni |
| |komunalni objekt – mala čistilna naprava. |
| |Tipi objektov – pomožnih stavb po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 12510 Industrijske|
| |stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in |
| |skladišča (3.4.1.6). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča; |
|dopustni |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16) ter |
|nezahtevni in |vrtina ali vodnjak. |
|enostavni objekti| |
|(razen stavb) po | |
|Uredbi | |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Gostoto pozidave v tlorisu med drugim |
|gostote pozidave |določata merilo dopustnih tipov stavb in |
|v tlorisu, odmiki|obveznost izgradnje notranjega dvorišča |
|stavb |(3.4.2.1) |
| |Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli:|
| |FZ največ 0,50; FI največ 1,0. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Ob najpomembnejšem javnem prostoru se v |
|prostora |stavbni strukturi oblikujejo predvsem upravno|
| |poslovne vsebine oziroma vsebine terciarnega |
| |sektorja. Tip in merilo glavne stavbe se |
| |določita na podlagi meril harmonične |
| |integracije te stavbe v prostorski kontekst, |
| |še posebej v obulični niz. Stavbni volumni na|
| |robovih naselij naj bodo znižani v skladu z |
| |merili prostorskega konteksta do zgolj |
| |pritličnih stavb na zunanjem robu naselja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Velike utrjene površine večjega obsega (nad |
|druge zunanje |1000 m2) naj se strukturirajo z visokoraslo |
|ureditve na GE, |vegetacijo, v kolikor je z vidika tehnologije|
|ograje in žive |rabe prostora to izvedljivo (npr. |
|meje |parkirišča). Zunanji robovi GE naj se |
| |zaključujejo z gručasto vzpostavljeno srednje|
| |in visokoraslo vegetacijo. Tudi na |
| |problematičnih stikih z drugimi naselbinskimi|
| |strukturami naj se cezura vzpostavi/povezuje |
| |s srednje ali visoko raslo vegetacijo. Na |
| |območju javnega prostora med glavno stavbo in|
| |najpomembnejšim javnim prostorom ter na |
| |širšem območju vhoda naj ne bodo |
| |vzpostavljeni ozki – trakasti pasovi zelenic |
| |ali manjše zatravljene površine, če pa že, |
| |naj bodo to le zelenice večjega merila. Na |
| |območju javnega prostora – med glavno stavbo |
| |in najpomembnejšim javnim prostorom – |
| |konstrukcije fizičnega varovanja (fizične ali|
| |vizualne cezure) niso dovoljene. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je od 5000 m2 naprej. |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|Na območju GE veljajo merila IV. stopnje |
|urbanističnega |varstva pred hrupom. |
|oblikovanja | |
+-----------------+---------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNR- Z
59. člen
(tip GE: zsr-ZS:GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za oddih, rekreacijo in šport)
+---------------------------------------------------------------+
|zrs – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine|
|za oddih, rekreacijo in šport |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): Z – območja zelenih površin: |
|ZS – površine za oddih; namembnost GE: namenjena je ohranjanju |
|in razvoju zelenih urbanih površin s posebno funkcijo v |
|naselbinskem sistemu glede na opredeljeno podrobnejšo namensko |
|rabo. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Podzemnih stavb (3.4.3.0 Stavba) ni |
|– tip, število, |dovoljeno graditi. Dovoljena je gradnja |
|število etaž |največ ene stavbe tipa paviljonska stavba, |
| |do višine E1. Izjema so stavbe na smučiščih, |
| |tu veljajo posebna merila. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi GE |
|stavbe – število,|(3.4.3.4) po Uredbi kot enostaven oziroma |
|število etaž |nezahteven objekt in sicer le: stavbo za |
| |lastne potrebe – lopa ali nadstrešnica in |
| |začasni objekt: začasno skladišče – do |
| |višine E1. |
| |Tipi objektov – pomožnih stavb po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 12714 Druge |
| |nestanovanjske kmetijske stavbe. |
| |Izjemoma – glede na naravo začasnih |
| |prireditev – je lahko vzpostavljena tudi |
| |montažna sanitarna enota. Pomožna sanitarna |
| |enota je lahko le tipska, velika največ 2,0 |
| |m2 ter vzpostavljena pod pogojem, da občina |
| |kot njen lastnik zagotovi vzdrževanje, |
| |urejanje in njeno odstranitev. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ribnik |
|dopustni |kot vodno zajetje, gozdna učna pot, vrtina |
|nezahtevni in |ali vodnjak, potrebna za raziskave; pomožni |
|enostavni objekti|infrastrukturni objekt – pomožni objekti za |
|(razen stavb) po |spremljane stanja okolja, vrtina ali |
|Uredbi |vodnjak, potrebna za raziskave ter začasni |
| |objekti, namenjeni sezonski ali turistični |
| |ponudbi – oder z nadstreškom, začasna |
| |tribuna za gledalce na prostem, pokrit |
| |prireditveni prostor; vadbeni objekti, |
| |namenjeni športu in rekreaciji na prostem – |
| |igrišče za šport in rekreacijo, kolesarska |
| |steza, planinska pot, sprehajalna pot, |
| |trimska steza, športno strelišče, smučišče – |
| |vključno z žičnicami, sistemom označitev in |
| |drugimi varnostnimi objekti in napravami |
| |(3.4.1.15), vzletišče za jadralne padalce in |
| |lahke naprave za letenje (3.4.1.17) ter |
| |drobna urbana oprema (3.4.1.4). |
| |Tipi objektov (razen stavb) po Klasifikaciji |
| |so lahko le: 24110 Športna igrišča (razen |
| |avtomobilskih, motorističnih ali prizorišč |
| |konjskih dirk, garderob), 24122 Drugi |
| |gradbeni inženirski objekti za šport, |
| |rekreacijo in prosti čas (razen živalskega |
| |vrta in vzletišča). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Na GE naj bo zasajenih vsaj 25% površin. |
|gostote pozidave | |
|v tlorisu, odmiki| |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |/ |
|prostora | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve, stavbe in eventualne |
|druge zunanje |ograje naj bodo oblikovno usklajene in |
|ureditve na GE, |prilagojene vlogi posamezne GE v sistemu |
|ograje in žive |zelenih urbanih površin. |
|meje | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |/ |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|V prostoru GE ni dovoljena gradnja stavb (ki |
|urbanističnega |niso eksplicitno dovoljene v tč. 2.0 določil |
|oblikovanja |tipa GE) in drugi posegi, ki bi krnili |
| |pogoje dejavnosti podrobnejše namenske rabe |
| |ter hortikulturnih ureditev. Prostor GE je |
| |javni prostor s posebej opredeljenim režimom |
| |rabe, javnega dostopa in vzdrževanja. |
| |Na območju GE veljajo merila III. stopnje |
| |varstva pred hrupom. |
+-----------------+---------------------------------------------+
60. člen
(tip GE: zpa-ZP: GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – parki)
+---------------------------------------------------------------+
|zpa – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – parki |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): Z – območja zelenih površin: |
|ZP – parki; namembnost GE: namenjena je ohranjanju in razvoju |
|zelenih urbanih površin s posebno funkcijo v naselbinskem |
|sistemu glede na opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Podzemnih stavb (3.4.3.0. Stavba) ni |
|– tip, število, |dovoljeno graditi. Dovoljena je gradnja |
|število etaž |največ dveh stavb tipa paviljonska stavba; |
| |do višine E1 z največ eno z javno |
| |dejavnostjo. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi; do |
|stavbe – število,|višine E1. Pomožne stavbe GE (3.4.3.4) se |
|število etaž |lahko gradijo tudi po Uredbi kot enostavni |
| |oziroma nezahtevni objekti in sicer le: po |
| |eno stavbo za lastne potrebe – steklenjak in |
| |uta ter začasni objekt, namenjen sezonski |
| |turistični ponudbi ali prireditvam: kiosk |
| |oziroma zabojnik (3.4.1.9). Tipi objektov – |
| |pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le: |
| |12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, |
| |12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (razen |
| |drevesnic in podobnega). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ribnik |
|dopustni |kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak, |
|nezahtevni in |potrebna za raziskave; pomožni |
|enostavni objekti|infrastrukturni objekt – pomožni objekti za |
|(razen stavb) po |spremljanje stanja okolja; začasni objekti, |
|Uredbi |namenjeni sezonski turistični ponudbi ali |
| |prireditvam – odprt sezonski gostinski vrt, |
| |pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali |
| |v montažnem šotoru (tudi za športno |
| |igrišče), oder z nadstreškom, začasna |
| |tribuna za gledalce na prostem; vadbeni |
| |objekti, namenjeni športu in rekreaciji na |
| |prostem – kolesarska steza, sprehajalna pot, |
| |trimska steza ter urbana oprema – skulptura, |
| |otroško igrišče, vodnjak ali okrasni bazen |
| |ter drobna urbana oprema (3.4.1.4). |
| |Tipi objektov – (razen stavb) po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 24122 Drugi |
| |gradbeni inženirski objekti za šport, |
| |rekreacijo in prosti čas (le otroška in |
| |druga javna igrišča, javni vrtovi, parki). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Če so na območju druge vrste objektov, so na |
|gostote pozidave |njih dopustne samo rekonstrukcije, |
|v tlorisu, odmiki|vzdrževalna dela in odstranitev. Raščen |
|stavb |travni teren z vzdrževano vegetacijo naj |
| |pokriva vsaj 70% površine parka. Nove poti |
| |naj bodo le v peščeni izvedbi. Števila |
| |visokoraslih dreves glede na stanje ob |
| |sprejemu akta ni dopustno zmanjševati. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |/ |
|prostora | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve, stavbe in eventualne |
|druge zunanje |ograje naj bodo oblikovno usklajene in |
|ureditve na GE, |prilagojene vlogi GE v sistemu zelenih |
|ograje in žive |urbanih površin. |
|meje | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |/ |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|V prostoru GE niso dovoljeni gradnja stavb |
|urbanističnega |(ki niso eksplicitno dovoljene v tč. 2.0 |
|oblikovanja |določil tipa GE) in drugi posegi, ki bi |
| |krnili pogoje dejavnosti podrobnejše |
| |namenske rabe ter hortikulturnih ureditev. |
| |Prostor GE je javni prostor s posebej |
| |opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa |
| |in vzdrževanja. Na območju GE veljajo merila |
| |III. stopnje varstva pred hrupom. |
+-----------------+---------------------------------------------+
61. člen
(tip GE: zpk-ZK: GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – pokopališča)
+---------------------------------------------------------------+
|zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – |
|pokopališča |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): Z – območja zelenih površin: |
|ZK – pokopališča; namembnost GE: prostor je namenjen izključno |
|dejavnostim, povezanim z različnimi oblikami pokopavanja in s |
|simbolnimi ureditvami pietete do preminulih |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Podzemnih stavb (3.4.3.0. Stavba) ni |
|– tip, število, |dovoljeno graditi. Dovoljena je gradnja |
|število etaž |največ dveh glavnih stavb, namenjenih |
| |izključno pokopališki dejavnosti; podtip |
| |odprta paviljonska stavba – do višine E1. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena. |
|stavbe – število,| |
|število etaž | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Pomožni infrastrukturni objekt – pomožni |
|dopustni |objekti za spremljane stanja okolja, vrtina |
|nezahtevni in |ali vodnjak, potrebna za raziskave; urbana |
|enostavni objekti|oprema – skulptura, vodnjak ter drobna |
|(razen stavb) po |urbana oprema (3.4.1.4). |
|Uredbi | |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Če so na območju druge vrste stavb, so na |
|gostote pozidave |njih dopustne samo rekonstrukcije, |
|v tlorisu, odmiki|vzdrževalna dela in odstranitev. |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |V sklopu pokopališčne ureditve je potrebno |
|prostora |zagotoviti izgradnjo oziroma vzdrževanje in |
| |javni dostop do tekoče vode in dostop do |
| |zbiralnikov odpadkov, pri čemer nosilec |
| |pokopališke dejavnosti skrbi tudi za njihov |
| |ustrezen odvoz; zbiralniki naj bodo |
| |organizirani na posebej za to opredeljenem |
| |in urejenem mestu. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve naj omogočajo javne dostope |
|druge zunanje |do pokopališča, v poslovilne objekte in do |
|ureditve na GE, |zunanje ureditve pokopališča – pešpoti, ter |
|ograje in žive |prostorsko, funkcionalno in simbolno |
|meje |avtonomnost posameznih grobnih polj. Ograje |
| |naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene |
| |vlogi GE v sistemu zelenih urbanih površin. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |/ |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|Na pokopališčih, ki vključujejo tudi |
|urbanističnega |obstoječe cerkve, naj bo obodno kamnito |
|oblikovanja |obzidje iz lokalnega sivega lomljenca s |
| |poglobljenimi fugami ohranjeno kot eden |
| |osnovnih simbolov označitve pokopališča; |
| |hkrati morajo biti vse nove stavbe |
| |(poslovilne vežice) postavljene v relativni |
| |podrejenosti v višini in arhitekturnem |
| |izrazu glede na cerkev, tako da ta ohranja |
| |vlogo dominante v prostoru in vlogo nosilca |
| |prostorske identitete na pokopališču in |
| |širše. |
| |Na območju GE veljajo merila III. stopnje |
| |varstva pred hrupom. |
+-----------------+---------------------------------------------+
62. člen
(tip GE: zdz-ZD: GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge urejene zelene površine)
+---------------------------------------------------------------+
|zdz-GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge |
|urejene zelene površine |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): Z – območja zelenih površin: |
|ZD – druge urejene zelene površine; namembnost GE: namenjena je|
|ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s posebno |
|funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno |
|podrobnejšo namensko rabo. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Podzemnih stavb (3.4.3.0. Stavba) ni |
|– tip, število, |dovoljeno graditi. Gradnja glavne stavbe ni |
|število etaž |dopustna. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena. V |
|stavbe – število,|primeru vojne ali naravne ogroženosti je |
|število etaž |dopustno izjemoma graditi objekte za |
| |obrambo, zaščito in reševanje po Uredbi o |
| |vrstah objektov glede na zahtevnost. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Pomožni infrastrukturni objekti – pomožni |
|dopustni |objekti za spremljanje stanja okolja – |
|nezahtevni in |vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave. |
|enostavni objekti| |
|(razen stavb) po | |
|Uredbi | |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Na GE je potrebno ohranjati obstoječ gozdni |
|gostote pozidave |sestoj oziroma v primeru odstranitve in |
|v tlorisu, odmiki|zgostitve gozdnega sestoja/dreves je |
|stavb |potrebna njihova nadomestitev z avtohtonimi |
| |drevesnimi vrstami. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |/ |
|prostora | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Zunanje ureditve naj bodo oblikovno |
|druge zunanje |usklajene in prilagojene vlogi posamezne GE |
|ureditve na GE, |v sistemu zelenih urbanih površin. GE ni |
|ograje in žive |dovoljeno ograjevati. |
|meje | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |/ |
|posebnosti | |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|Prostor GE je javni prostor s posebej |
|urbanističnega |opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa |
|oblikovanja |in vzdrževanja. Na območju GE veljajo merila |
| |III. stopnje varstva pred hrupom. |
+-----------------+---------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNR-O
63. člen
(tip GE: in-O: GE infrastrukturnega objekta)
+-----------------------------------------------------------------------------------+
|in- GE infrastrukturnega objekta |
|Podtip: |
|icn – GE čistilne naprave, |
|ivč – GE vodnega črpališča in vodohramov |
+-----------------------------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), namembnost GE |
+-----------------------------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): O – območja okoljske infrastrukture; namembnost |
|GE: po pravilniku: |
| icn – GE čistilne naprave |
| ivč – GE vodnega črpališča in vodohramov |
|Prostor je namenjen izključno obratovanju javnih infrastrukturnih naprav in |
|ureditev, ki morajo biti v skladu z oblikovnimi in funkcionalnimi zmogljivostmi |
|oziroma merili kvalitet predmetne lokacije. |
+-----------------------------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------------------------------------------------------------------------+
|Stavb ni dovoljeno graditi, r azen tistih, ki so izključno v skladu z osnovnim |
|namenom GE: za vzpostavitev čistilne naprave (icn), za vodohram oziroma vodno |
|zajetje (ivč) ali v skladu z drugimi javnimi infrastrukturnimi potrebami – |
|pomožni objekti vodne infrastrukture, čistilna naprava ipd. |
+--------------------+--------------------------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |/ |
|– tip, število, | |
|število etaž | |
+--------------------+--------------------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |/ |
|– število, število | |
|etaž | |
+--------------------+--------------------------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča, škarpe in |
|nezahtevni in |podporni zidovi (3.4.1.16) ter pomožni objekti za spremljanje |
|enostavni objekti |stanje okolja. |
|(razen stavb) po | |
|Uredbi | |
+-----------------------------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+--------------------+--------------------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |/ |
|gostote pozidave v | |
|tlorisu, odmiki | |
|stavb | |
+-----------------------------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+--------------------+--------------------------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Prostorske ureditve in eventualne stavbe oziroma tehnični |
|prostora |objekti naj bodo organizirani in oblikovani minimalistično, z |
| |najmanjšim tehnično izvedljivim volumnom nad raščeno površino |
| |zemlje. Stavbe imajo strehe lahko oblikovane le kot zelene |
| |strehe ali ravne strehe (3.4.1.14). |
+--------------------+--------------------------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Stavbe in drugi objekti naj bodo glede na tehnične pogoje |
|druge zunanje |funkcioniranja v največji možni meri integrirani v krajino – |
|ureditve na GE, |z oblikovanjem zatravljenih brežin in zasaditvijo visoke |
|ograje in žive |vegetacije v gručah. Tudi fizično varovanje naj se v največji |
|meje |možni meri zagotavlja z zemeljskimi ureditvami. Dopolnilno se |
| |za ta namen, v kolikor druge oblike varovanja ne zadoščajo |
| |(alarmiranje, video,…), lahko uporablja le žična ograja v |
| |grafitno-sivo ali temno zeleni barvi. V odprtem prostoru naj |
| |se pri nagnjenem zemljišču deli tovrstnih stavb izvajajo z |
| |integracijo v oporne zidove – škarpe (3.4.1.16) praviloma |
| |visoke do 1,0 m, vendar (v eni kaskadi) največ 2,0 m. |
+--------------------+--------------------------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |GE je lahko velika le toliko, kolikor je minimalno potrebno |
|posebnosti |za tehnično kakovostno in racionalno ureditev objekta ter |
|parcelacije |optimalno integracijo objekta v okolje. |
+--------------------+--------------------------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na območju GE veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom. |
|urbanističnega | |
|oblikovanja | |
+--------------------+--------------------------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNR- A
64. člen
(tip GE: odo-A: GE osamele domačije)
+---------------------------------------------------------------+
|odo – GE osamele domačije |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): A – površine razpršene |
|poselitve; namembnost GE: namenjena je bivanju in vsem vrstam |
|dejavnosti: primarnim, sekundarnim, terciarnim in kvartarnim |
|znotraj meril opredeljene stavbne strukture in pogojev bivanja |
|v podeželskem okolju. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Le ena hiša na podeželju; visoka do E1 + M. |
|– tip, število, |Izjema: lahko sta dve glavni stavbi – hiši |
|število etaž |na podeželju, če je tako opredeljeno v |
| |posebnih merilih. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Lahko se gradi največ tri stavbe, če ima GE |
|stavbe – število,|samo eno glavno stavbo, oziroma do pet |
|število etaž |pomožnih stavb, če sta na GE dve glavni |
| |stavbi; do višine E2. Pomožne stavbe GE |
| |(3.4.3.4) se lahko gradijo tudi po Uredbi |
| |kot enostavni oziroma nezahtevni objekti in |
| |sicer le: stavbe za potrebe kmetijstva – |
| |kmečka lopa, kozolec, krmišče, molzišče, |
| |senik, skedenj, rastlinjak, silos, kašča ali |
| |čebelnjak in le ena stavba za lastne potrebe |
| |– steklenjak, vrtna uta ali lopa. |
| |Tipi objektov – pomožnih stavb po |
| |Klasifikaciji so lahko le: 12520 |
| |Rezervoarji, silosi in skladišča (razen |
| |hladilnic in specializiranih skladišč tudi |
| |3.4.1.6), 12711 Stavbe za rastlinsko |
| |predelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za |
| |spravilo pridelka, 12712 Stavbe za rejo |
| |živali, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske |
| |stavbe. |
| |Izjeme: 11100 Enostanovanjske stavbe (razen |
| |vrstnih hiš), 12111 Hoteli in podobne stavbe |
| |za kratkotrajno nastanitev (razen hotelov, |
| |motelov); 12112 Gostilne, restavracije in |
| |točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za |
| |kratkotrajno nastanitev; 12301 Trgovske |
| |stavbe (razen nakupovalnih centrov, |
| |trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih |
| |tržnic); 12304 Stavbe za druge storitvene |
| |dejavnosti (razen avtopralnic); 12620 Muzeji |
| |in knjižnice (razen stavb za hrambo |
| |arhivskih gradiv). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča, |
|dopustni |ograje za pašo živine – plot (3.4.1.11), |
|nezahtevni in |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16), vrtina |
|enostavni objekti|ali vodnjak. Pomožni kmetijsko-gozdarski |
|(razen stavb) po |objekti: betonsko korito ali ribnik, |
|Uredbi |gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke |
| |ter hlevski izpust (vse 3.4.1.5). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Gostoto pozidave v tlorisu določajo |
|gostote pozidave |velikostna merila dopustnih tipov stavb in |
|v tlorisu, odmiki|obveznost izgradnje notranjega dvorišča |
|stavb |(3.4.3.1), v kolikor jo dopušča velikost GE. |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Stavbe so lahko organizirane le okoli |
|prostora |notranjega dvorišča. Pri tem naj bo glavna |
| |stavba načeloma organizirana ob |
| |najpomembnejšem javnem prostoru, tako da ga |
| |sooblikuje. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena |
|druge zunanje |več kot 1:4 se lahko zgradijo ravne zunanje |
|ureditve na GE, |utrjene površine, široke do 8,0 m. Zunaj |
|ograje in žive |obodnih stavb notranjega dvorišča naj bodo |
|meje |opredeljene funkcionalne zelene površine. Te |
| |površine naj bodo zatravljene in zasajene z |
| |avtohtonim sadnim drevjem orehi, hruškami, |
| |jablanami ali lipami …). Grmičevje je lahko |
| |zgolj dopolnilno. Drevesne vrste iz skupine |
| |iglavcev niso dovoljene. Izmed ograj in |
| |živih meja so dovoljeni le leseni plotovi do |
| |višine 1,0 m in žive meje iz avtohtonih vrst |
| |(gaber ipd.). Izjeme so le ograje za pašo |
| |živine (3.4.1.11) |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Velikostni red GE je do 3000 m2. Posamezno |
|posebnosti |GE lastniško ni dovoljeno deliti na več |
|parcelacije |manjših. Velikost parcele se določi z |
| |uveljavljanjem racionalne rabe prostora ob |
| |upoštevanju potreb po modernizaciji, lege, |
| |potrebnega manipulativnega prostora in |
| |vitalnosti kmetije. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|Na območju GE veljajo merila III. stopnje |
|urbanističnega |varstva pred hrupom. |
|oblikovanja | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.5 Omilitveni |Pri poselitvi v odprti krajini je potreben |
|ukrepi |projektno – lokalno zasnovan način čiščenja |
| |komunalnih voda v obliki nepropustnih |
| |greznic, manjših čistilnih naprav oziroma |
| |rastlinskih čistilnih naprav. Gnojišča za |
| |shranjevanje gnoja in gnojnice ter |
| |nepropustne greznice je potrebno urediti v |
| |skladu s predpisi. |
+-----------------+---------------------------------------------+
Tip GE vseh PNR območij stavbnih zemljišč
65. člen
(tip GE: pin-:GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov
+---------------------------------------------------------------+
|pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih |
|načrtov |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): vse vrste območij stavbnih |
|zemljišč; namembnost GE: v skladu z merili veljavnih PIN. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Opredeljene v predmetnem prostorsko |
|– tip, število, |izvedbenem aktu. |
|število etaž | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Opredeljene v predmetnem prostorsko |
|stavbe – število,|izvedbenem aktu. |
|število etaž | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Opredeljeni v predmetnem prostorsko |
|dopustni |izvedbenem aktu. |
|nezahtevni in | |
|enostavni objekti| |
|(razen stavb) po | |
|Uredbi | |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Opredeljeno v predmetnem prostorsko |
|gostote pozidave |izvedbenem aktu. |
|v tlorisu, odmiki| |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Opredeljena v predmetnem prostorsko |
|prostora |izvedbenem aktu. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Opredeljene v predmetnem prostorsko |
|druge zunanje |izvedbenem aktu. |
|ureditve na GE, | |
|ograje in žive | |
|meje | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Opredeljena v predmetnem prostorsko |
|posebnosti |izvedbenem aktu. |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|Opredeljene v predmetnem prostorsko |
|urbanističnega |izvedbenem aktu. |
|oblikovanja | |
+-----------------+---------------------------------------------+
66. člen
(tip GE: ppn-:GE varovanje pogojev izvedbe OPPN
+---------------------------------------------------------------+
|ppn – GE varovanje pogojev izvedbe OPPN |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), |
|namembnost GE |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): vse vrste območij stavbnih |
|zemljišč; namembnost GE: v skladu z usmeritvami za izdelavo |
|OPPN. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe|Le obstoječa stavbna struktura. |
|– tip, število, | |
|število etaž | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.2 Pomožne |Le obstoječa stavbna struktura. |
|stavbe – število,| |
|število etaž | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|2.3 Drugi |Dovoljene so le obstoječi objekti. |
|dopustni | |
|nezahtevni in | |
|enostavni objekti| |
|(razen stavb) po | |
|Uredbi | |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|3.1 Omejitev |Gostota pozidave se ne sme povečati. |
|gostote pozidave | |
|v tlorisu, odmiki| |
|stavb | |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.1 Organizacija |Predmet usmeritev izdelave OPPN in nato OPPN |
|prostora |samega. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.2 Zelene in |Ohranitev obstoječega statusa oziroma |
|druge zunanje |sanacija stavbišč/utrjenih površin v zelene |
|ureditve na GE, |površine. |
|ograje in žive | |
|meje | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE, |Dovoljena je le parcelacija, katere |
|posebnosti |posledica je le združevanje parcel. |
|parcelacije | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe|Vsi posegi in ukrepi na GE, ki bi lahko |
|urbanističnega |dvignili ekonomsko vrednost zemljišč, gredo |
|oblikovanja |v primeru eventualnih posegov v kontekstu |
| |realizacije OPPN na račun investitorja. Do |
| |sprejetja OPPN so dovoljene le gradnje in |
| |prostorske ureditve, ki ne bodo ovirale |
| |načrtovane gradnje in ureditev po OPPN, med |
| |drugim: |
| |– gradnja komunalne opreme za oskrbo |
| |obstoječih objektov; |
| |– gradnja pomožnih objektov – ograj ter |
| |postavitev začasnih objektov; |
| |– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih |
| |objektov, nadzidave in prizidave ter |
| |nadomestne gradnje na obstoječih GE, v |
| |kolikor niso v neskladju z načrtovano |
| |ureditvijo; |
| |– sprememba rabe in namembnosti obstoječih |
| |objektov glede na plansko namensko rabo |
| |zemljišča. |
| |Na območju GE veljajo do sprejema OPPN |
| |stopnje varstva pred hrupom določene v |
| |Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v |
| |okolju (Uradni list RS, št. 105/05) glede na |
| |opredeljeno namensko rabo prostora na |
| |območju urejanja z OPPN. |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.4.3.0 Stavbe
3.4.3.1 Stavba – splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb
67. člen
(merila in pogoji oblikovanja)
Stavbe (po formulaciji ZGO-1) naj bodo stavbarsko oziroma arhitekturno oblikovane. Merilo ter arhitekturni jezik oziroma stavbarski izraz pri vsaki novi, nadomestni ali rekonstruirani stavbi naj:
– bo izpeljan iz arhitekturnih oziroma stavbarskih tipov oziroma njihovih elementov avtohtone arhitekture v kontekstu ohranjanja in razvoja arhitekturne identitete prostora,
– zagotavlja integracijo v konkretno mikro okolje, v katerega se stavbo umešča v skladu z vlogo stavbe v prostoru (npr. lokacija na robu naselja, ob javnem prostoru ipd.) in njene namembnosti po kriterijih avtohtonega poselitvenega vzorca, v katerega se stavba umešča.
Vse novo zgrajene stavbe morajo izpolnjevati tehnična merila oziroma gradbene predpise v zvezi z gradnjo in uporabo stavb- npr. s področja varovanja zdravja – zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem, dostopnost za invalide, varovanje pred hrupom v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in podzakonskih zakonov in drugo. Tudi pri posegih v obstoječe objekte je potrebno načrtovati aktivno zaščito pred hrupom s tehničnimi in konstrukcijskimi ukrepi (zaščita oken, fasad).
Etažnost stavbe
Upoštevajoč določila termina v ZGO je določena z dovoljenim največjim številom etaž na strani najvišje vzdolžne fasade stavbe nad terenom, npr. E2 (pritličje in nadstropje pri glavnem vhodu v pritličju oziroma klet in pritličje pri glavnem vhodu v kleti).
Možnost gradnje mansarde, t.j. podstrešja s koristno površino, določa navedba oznake M (npr. E2 + M). Mansarda ima lahko kolenčni zid do svetle višine 1,2 m. V kolikor M ni naveden, potem kolenčni zid ni dovoljen. Uporabni prostori se na podstrešju kljub temu lahko vzpostavijo v skladu z drugimi merili EUP. V primerih obstoječih stavb, ko je kolenčni zid podstrešja višji od 1,2 m, se podstrešje šteje za celotno etažo (praviloma nadstropje).
V primeru, ko je stavba umeščena v poševno zemljišče tako, da višinska razlika med vzdolžno in čelno fasado premošča eno etažo, je pri vseh tipih glavnih stavb dovoljena vzpostavitev dodatne etaže (le ene).
Kletne etaže je mogoče organizirati najmanj na celotni tlorisni površini vseh stavb GE, če v posebnih merilih ni opredeljeno drugače. Kleti, ki so v celoti vkopane, lahko obsegajo vsaj celotno območje notranjega dvorišča oziroma površino, ki jo dovoljujejo faktorji, če so za posamezno GE opredeljeni.
Obstoječa izvorna stavbna struktura, ki je višja od predpisane pri posameznem tipu stavbe, lahko obdrži obstoječo višino le v primeru sanacije oziroma rekonstrukcije stavbe. Obstoječa stavbna struktura, ki je višja od predpisane pri posameznem tipu stavbe, lahko obdrži obstoječo višino le v primeru vzdrževalnih del.
Podzemna stavba
Stavba oziroma deli stavbe se lahko po tem odloku gradijo vselej in povsod na območjih, predvidenih za gradnjo, v kolikor gradbeno tehnične lastnosti in pogoji obratovanja ne ovirajo kvalitetnega izpolnjevanja podrobnejše namenske rabe ter osnovnih funkcij ureditve nad nivojem terena oziroma v ter nad nivojem javnega prostora (npr. parka, vozišča ipd.).
Orientacija stavbe
Orientacija stavbe je smer slemena strehe osnovnega kubusa stavbe. Ta je vzdolžna glede na tlorisno geometrijo stavbe. Na posamezni lokaciji je določena s smerjo pozidave, če je ta določena s prikazom v grafičnem delu odloka, sicer pa:
– v skladu z določili v splošnih merilih in pogojih posameznega tipa GE;
– določilih v posebnih merilih EUP;
– po analogiji orientacij glavnih stavb na sosednjih GE – smerjo orientacije glavnih stavb v UO; ta se odčita kot smer obeh glavnih stavb na sosednjih GE;
– v smeri poteka plastnic zemljišča.
Na zemljiščih GE z nagibom več kot 1:4 so lahko stavbe, širše od 7,0 m, orientirane le vzdolž plastnic ± 30 stopinj.
Oblikovanje fasad stavbe
Fasade, ki potekajo vzdolž slemena strehe (oziroma na območju te orientacije), so vzdolžne fasade. Druge, ki so na strani izteka slemena, so čelne fasade. Glavna fasada je fasada, ki je postavljena proti najpomembnejšemu javnemu prostoru.
Fasadna ploskev naj se oblikovno deli na tri glavne horizontalne pasove: podnožje glavne fasade, osrednji del in strešni venec. V strešnem vencu naj se celovito oblikuje stik med fasadno ploskvijo in streho z odvodnjavanjem. Vsaj po dve sosednji fasadi naj bosta oblikovani v enotni fasadni kompoziciji in enotnem proporčnem sistemu. Najpomembnejši fasadni elementi naj bodo praviloma urejeni v enotnem kompozicijskem sistemu, načeloma v vertikalnih oseh.
Med okenske odprtine ne sodijo steklene fasade, t.j. deli fasad v posameznem horizontalnem pasu fasadne ploskve.
Sestavni del arhitekturnih značilnosti stavb so tudi vsi na stavbo nameščeni tehnični in označevalni elementi (svetlobni napisi, oglasni panoji, klimatske naprave ipd.). Na glavni fasadi stavbe ni dovoljeno nameščati enot klimatskih naprav. Dopustna je obvestilna signalizacija in oglaševanje za lastne potrebe na fasadah stavb (in poljavnem prostoru GE), v katerih se opravlja dejavnost, vendar ti ne smejo motiti okoliških bivalnih prostorov (stanovanj, pisarn), če le ti zadovoljujejo določila Uredbe. Na glavni fasadi stavbe se lahko postavljajo tudi spominska obeležja.
Oblikovanje strehe stavbe
Streha naj se praviloma oblikuje kot tip klasična streha (3.4.1.8) oziroma naj oblikovanje izhaja iz opredelitev posameznega tipa glavne stavbe, če v posebnih merilih (3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP) ni opredeljeno drugače.
Glavna in pomožna stavba GE
Glede na vlogo stavbe na GE je stavba lahko le glavna stavba ali pa pomožna stavba.
3.4.3.2 Splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb
68. člen
(splošna merila oblikovanja glavnih stavb)
Glavna stavba je po vsebini, značaju in arhitekturnih/stavbarskih elementih najpomembnejša stavba gradbene enote, ki določa odnos med gradbeno enoto in najpomembnejšim javnim prostorom. Zato naj bo organizirana ob najpomembnejšem javnem prostoru GE. V njej naj bodo urbanotvorno organizirani najpomembnejši programi, ki so vzpostavljeni na GE. Hkrati naj bo glede na tlorisno bruto površino največja stavba GE. Kot glavna fasada se oblikuje fasada ob najpomembnejšem javnem prostoru, na katerega stavba meji. Z oblikovanjem glavne fasade naj se artikulira odnos oziroma pomen in značaj stavbe do javnega prostora.
Glavni vhod v glavno stavbo je lahko le na glavni fasadi osnovnega kubusa stavbe. Kota glavnega vhoda v glavno stavbo je lahko praviloma le na koti javnega prostora + 0,5 m. Drugi najpomembnejši vhod naj se oblikuje na notranji fasadi. Prioriteta pomembnosti vhodov naj sledi zaporedju: 1. javni prostori, 2. drugi poslovni prostori ter 3. bivalni prostori. Vhodi naj se oblikujejo kot osrednji arhitekturni členi fasade, katere del so. Na glavni fasadi osnovnega kubusa ni dovoljeno organizirati dovozov (npr. v garaže).
Sestavine glavne stavbe – osnovni in sekundarni kubusi
Glavna stavba ima le osnovni kubus oziroma je sestavljena iz osnovnega in morda enega ali več sekundarnih kubusov.
Osnovni kubus glavne stavbe
Osnovni kubus glavne stavbe naj bo oblikovan kot osrednji del stavbe – z največjim volumnom in glavno streho nad njim, ki naj bo praviloma nameščen na regulacijske elemente javnega prostora. Umeščanje kubusa na GE je opredeljeno po merilih oblikovanja GE (3.4.3.0. GE). Oblikovanje strehe osnovnega kubusa glavne stavbe in posebnosti oblikovanja fasad so opredeljeni pri posameznem dovoljenem tipu glavne stavbe.
Sekundarni kubus glavne stavbe
Sekundarni kubusi so vsi drugi deli glavne stavbe zunaj osnovnega kubusa, ki so od slednjega bistveno manjši – odstopajo po višini in oblikovanju in so osnovnemu kubusu podrejeni in se z njim hkrati stikajo na vsaj eni stranici. Vsota površin sekundarnih kubusov ne sme presegati površine osnovnega kubusa. Razmerje bruto površin med osnovnim in sekundarnimi kubusi ne sme biti manjše kot 1:1. Možnost in način vzpostavitve sekundarnega kubusa so opredeljeni pri posameznem tipu glavne stavbe.
Sekundarni kubus se lahko oblikuje v skladu z naslednjimi merili:
– zgornji rob mora biti poravnan z vrhom fasade na osnovnem kubusu ali pa od njega nižji vsaj 1,0 m;
– ne sme biti širši od 4,0 m, merjeno od osnovne stične ploskve pomožnega in osnovnega kubusa;
– v primerih, ko sooblikuje mejo naselja, mora biti dolg najmanj 2/3 dimenzije osnovnega kubusa;
– lahko je zgolj pritličen z eventualno izkoriščenim podstrešjem (brez kolenčnega zidu).
Sekundarnih kubusov ni dovoljeno graditi v prostoru med glavno fasado stavbe in najpomembnejšim javnim prostorom. Izjema so le sekundarni kubusi, ki so opredeljeni kot posebni arhitekturni elementi oziroma posebni sekundarni kubusi: balkon, gank, loža, nadstrešek.
Gank je avtohton, izrazito vzdolžen arhitekturni element, zunanji hodnik vzdolž celotne glavne fasade, širok do največ 1,5 m, ki je v celotni širini in dolžini pokrit z osnovno streho in kot tak sestavina osnovnega kubusa. Pokrit je tako, da sega izven zunanjega roba čez celoten napušč.
Loža je pokrit zunanji prostor nad pritličjem znotraj kubusa stavbe, ki je z vseh strani, razen z ene, zaprt.
Nadstrešek je posebna oblika sekundarnega kubusa, ki je vsaj z dveh strani odprt. Na glavni fasadi je dovoljen le pri glavnih stavbah z aktivnim javnim prostorom in je namenjen le urbanim dejavnostim.
Pri vseh tipih glavnih stavb, razen pri tipu stavbe javna stavba, balkoni niso dovoljeni. Priporočljivi so posebni arhitekturni elementi, kot so gank, loža, nadstrešek.
Streha sekundarnega kubusa je lahko le tipa ravna streha ali klasična streha, usklajena z naslednjimi merili:
– elementi klasične strehe (naklon, kritina, obrobe …) so lahko le isti kot pri klasični strehi osnovnega kubusa,
– tudi vidni elementi tipa ravna streha naj bodo na celotni stavbi enaki;
– kota kapi je lahko le na koti kapi strehe osnovnega kubusa ali vsaj 1,0 m nižja; to razmerje velja tudi za slemeni obeh delov stavbe;
– fičare ali drugi strešni izzidki niso dovoljeni;
– strehe sekundarnih kubusov na vzdolžni fasadi osnovnega kubusa imajo lahko le smer orientacije strehe osnovnega kubusa.
Sekundarni kubus glavne stavbe, ki poleg zgoraj opredeljenih meril sekundarnega kubusa izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta po Uredbi, se lahko gradi kot nezahtevni ali enostavni objekt po Uredbi (npr. steklenjak manjšega obsega). Velja tudi obratno – vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo ustrezati merilom tega odloka.
Glavna stavba GE se lahko gradi le v skladu z zahtevnim in manj zahtevnim objektom, kot jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost.
3.4.3.3 Tipi glavne stavbe
69. člen
(tip glavne stavbe: hiša na podeželju)
+---------------------------------------------------------------+
| hiša na podeželju |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovni kubus |V tlorisu širok optimalno okoli 8,0 m in |
|glavne stavbe |največ 10,0 m; najmanjše razmerje |
|(68. člen) |širina:dolžina je 2:3, največje pa 1:2; visoka|
| |do največ E1 + M, če ni predpisano drugače. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Sekundarni |Lahko se organizirajo le na straneh, ki ne |
|kubusi glavne |mejijo na najpomembnejši javni prostor – |
|stavbe |izjema je lahko le nadstrešek vhoda. |
|(68. člen) | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Namembnost |Osnovni namen je bivanje, dopolnilno pa so |
|stavbe |lahko vzpostavljene tudi terciarne dejavnosti |
| |manjšega obsega. V njej ni dovoljeno |
| |skladiščenje nad 1 površine ene etaže ter |
| |proizvodnja – razen obrti. Slednja je lahko le|
| |dopolnilna vsebina ob javnem programu. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tipi objektov |11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih |
| |hiš). |
| |Izjeme: (v primeru javnega programa): 12111 |
| |Hoteli in podobne stavbe za kratkotrajno |
| |nastanitev (razen hotelov, motelov); 12112 |
| |Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 |
| |Druge gostinske stavbe za kratkotrajno |
| |nastanitev; 12201 Stavbe javne uprave (razen |
| |sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavbe|
| |občine); 12202 Stavbe bank, pošt, |
| |zavarovalnic; 12203 Druge upravne in |
| |pisarniške stavbe (razen konferenčnih in |
| |kongresnih stavb); 12301 Trgovske stavbe |
| |(razen nakupovalnih centrov, trgovskih |
| |centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic); |
| |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
| |(razen avtopralnic); 12620 Muzeji in knjižnice|
| |(razen stavb za hrambo arhivskih gradiv). |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebnosti |Pri okenskih odprtinah, večjih od 0,2 m2, naj |
|oblikovanja |bo razmerje med širino in višino praviloma |
|fasad |večje od razmerja 1:1,5. Stavbno pohištvo je |
|(3.4.3.1) |priporočljivo v naravnih tonih avtohtonih vrst|
| |lesa (smreka, hrast, macesen …). Barve fasad |
| |so lahko le pastelne barve zemeljskih tonov. |
| |Stavbno pohištvo v barvah kovin ni dovoljeno. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tipi streh |Klasična simetrična streha, z možnostjo |
|(3.4.1.8) |centralnega izzidka nad vhodom. |
+----------------+----------------------------------------------+
70. člen
(tip glavne stavbe: gospodarska stavba)
+---------------------------------------------------------------+
| gospodarska stavba |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovni kubus |Optimalno široka 15,0 m in največ 25,0 m, pri |
|glavne stavbe |čemer mora biti razmerje širine:dolžini med |
|(68. člen) |2:3 do 1:3. Pri stavbah, ki so ožje od 15,0 m,|
| |je lahko to razmerje med 1:1 in 1:3; ima le |
| |eno etažo (E1), če ni drugače predpisano. |
| |Izjeme: Stavba tipa gospodarska stavba je na |
| |prostoru GE praviloma v vlogi glavne stavbe, |
| |vendar jo v izjemnih primerih lahko na GE |
| |nameščena kot pomožna stavba GE, namenjena |
| |izključno sekundarni dejavnosti. V tem primeru|
| |naj bo na GE v vlogi glavne stavbe |
| |vzpostavljena stavba iz nabora tipa glavna |
| |stavba: klasična javna ali modernistična javna|
| |stavba, v kateri naj bo organizirana tudi |
| |uprava predmetne dejavnosti (3.4.2.0. GE). |
| |Izhodiščna kota pritličja je lahko le na eni |
| |od kot etaž glavne stavbe GE (+ 0,5 m). |
+----------------+----------------------------------------------+
|Sekundarni |So lahko organizirani le na straneh, ki ne |
|kubusi glavne |mejijo na javni prostor. |
|stavbe | |
|(68. člen) | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Namembnost |Namenjena le opravljanju dejavnosti s področja|
|stavbe |kmetijstva ter terciarnih dejavnosti – |
| |obrtnih, servisnih in drugih dejavnosti. |
| |Bivanje v njej ni dovoljeno. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tipi objektov |12510 Industrijske stavbe (razen tovarn, |
| |klavnic, pivovarn, montažnih hal); 12520 |
| |Rezervoarji, silosi in skladišča (le pokrite |
| |skladiščne površine); 12711 Stavbe za |
| |rastlinsko predelavo; 12712 Stavbe za rejo |
| |živali; 12713 Stavbe za spravilo pridelka; |
| |12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; |
| |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe |
| |(razen konferenčne in kongresne stavbe). |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebnosti |Orientirana je lahko le vzdolž plastnic in |
|oblikovanja |hkrati z eno od stranic okoli notranjega |
|fasad |dvorišča. |
|(3.4.3.1) | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tipi streh |Klasična simetrična streha, praviloma brez |
|(3.4.1.8) |strešnih izzidkov ter fičar ali izjemoma – v |
| |intenzivnem urbanem okolju – tudi ravna |
| |streha. |
+----------------+----------------------------------------------+
71. člen
(tip glavne stavbe: industrijska hala)
+---------------------------------------------------------------+
| industrijska hala |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovni kubus |Kot volumen naj bo pravilnih elementarnih |
|glavne stavbe |geometrijskih oblik z ravnimi površinami (npr.|
|(68. člen) |kocka, kvader ipd). Višina je lahko do višine |
| |naselbinskega telesa oziroma prevladujoče |
| |stavbne strukture v vplivnem območju oziroma |
| |največ 10,0 m, če ni določeno drugače. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Sekundarni |/ |
|kubusi glavne | |
|stavbe | |
|(68. člen) | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Namembnost |Namenjena le dejavnosti sekundarnega sektorja,|
|stavbe |v manjši meri (do 20%) lahko tudi z njo |
| |povezanimi dopolnilnimi dejavnostmi |
| |terciarnega sektorja. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tipi objektov |12510 Industrijske stavbe; 12520 Rezervoarji, |
| |silosi in skladišča; 23030 Objekti kemične |
| |industrije (razen koksarne ter terminala za |
| |ogljikovodike ter rafinerije). |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebnosti |Stavbno pohištvo bele barve ali barve kovin je|
|oblikovanja |dovoljeno. Dovoljene so slepe in steklene |
|fasad |fasade (brez svetlobnih refleksov). |
|(3.4.3.1) | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tipi streh |Tip ravna streha. |
|(3.4.1.8) | |
+----------------+----------------------------------------------+
72. člen
(tip glavne stavbe: klasična javna stavba)
+---------------------------------------------------------------+
| klasična javna stavba |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovni kubus |Obstoječa stavbna struktura. Glavne fasade |
|glavne stavbe |novih in nadomestnih stavb naj se locirajo na |
|(68. člen) |obstoječo gradbeno linijo ali na območje |
| |gradbene linije. Upoštevajo se merila posegov |
| |oziroma nadomestne stavbe na naselbinsko |
| |pomembnih izvornih stavbah (47. člen) |
+----------------+----------------------------------------------+
|Sekundarni |So lahko organizirani le na straneh, ki ne |
|kubusi glavne |mejijo na najpomembnejši javni prostor. Izjema|
|stavbe |je lahko le nadstrešek nad glavnim vhodom, ki |
|(68. člen) |je oblikovan tako, da je ostalim arhitekturnim|
| |elementom glavne fasade izrazito podrejen |
| |(npr. viseč steklen ipd.). |
+----------------+----------------------------------------------+
|Namembnost |Namenjene le kvartarnim dejavnostim družbene |
|stavbe |infrastrukture. V primeru odsotnosti javnih |
| |programov je lahko do 50% koristnih površin |
| |izjemoma namenjenih tudi programom terciarnega|
| |sektorja ali bivanju, vendar ne v pritličju. |
| |Proizvodnja, skladiščenje na večjih površinah |
| |od 50 m2 in trgovina z zunanjimi skladiščnimi |
| |prostori niso dovoljeni. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tipi objektov |12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
| |12201 Stavbe javne uprave; 12202 Stavbe bank, |
| |pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in |
| |pisarniške stavbe; 12301 Trgovske stavbe |
| |(razen veleblagovnic); 12304 Stavbe za druge |
| |storitvene dejavnosti (razen avtopralnic); |
| |12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen |
| |paviljonov za stavbe za živali in rastline v |
| |živalskih in botaničnih vrtovih); 12620 Muzeji|
| |in knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in|
| |znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za |
| |zdravstvo; 12740 Druge nestanovanjske stavbe, |
| |ki niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za |
| |potnike na avtobusih in drugih postajališčih, |
| |javnih sanitarij in podobnega). |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebnosti |Arhitekturna artikulacija glavne fasade naj |
|oblikovanja |zagotovi harmonično integracijo nove stavbe v |
|fasad |prostorski kontekst; po višini ne sme |
|(3.4.3.1) |izstopati iz tematske strukture na vplivnem |
| |območju. Obstoječe javne stavbe izpred 1. |
| |polovice 20. stoletja naj se prenavljajo le v |
| |skladu s prvinami predmetne, izvorne |
| |arhitekture. Brez oblikovnih sprememb je tako |
| |potrebno v celoti prenoviti najmanj naslednje |
| |elemente: glavno in čelne fasade z vsemi |
| |izvornimi arhitekturnimi značilnostmi stavbe |
| |(detajle, streho in osnovni notranji ustroj |
| |stavbe s stopniščem). Stavbno pohištvo je |
| |dovoljeno tudi v beli barvi oziroma barvi |
| |kovin. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tipi streh |Tip klasična streha. Štirikapna streha se |
|(3.4.1.8) |lahko ohranja le na obstoječih stavbah. |
| |Strešni izzidki (fičare) so lahko le na |
| |spodnji polovici strešne površine. Praviloma |
| |naj bodo urejeni v vertikalnih kompozicijskih |
| |oseh glavne fasade. |
+----------------+----------------------------------------------+
73. člen
(tip glavne stavbe: modernistična javna stavba)
+---------------------------------------------------------------+
| modernistična javna stavba |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Osnovni kubus |Visoka je lahko do največ dve etaži (E2 + M). |
|glavne stavbe |Pretežno obstoječa stavbna struktura. Na |
|(68. člen) |strani glavne fasade, ob najpomembnejšem |
| |javnem prostoru širitve niso dovoljene. |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Sekundarni |Višinsko smejo segati največ do kote 1,0 m pod |
|kubusi glavne |koto kapi osnovnega kubusa. |
|stavbe | |
|(68. člen) | |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Namembnost |Namenjene le kvartarnim dejavnostim družbene |
|stavbe |infrastrukture. V primeru odsotnosti javnih |
| |programov je lahko do 50% koristnih površin |
| |izjemoma namenjenih tudi programom terciarnega |
| |sektorja ali bivanju, vendar slednje ne v |
| |pritličju. V stavbi ni dovoljena proizvodnja, |
| |skladiščenje na površinah, večjih od 50 m2 |
| |oziroma arhiviranje na več kot 30% tlorisne |
| |površine, če tak prostor ni javen. |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Tipi objektov |12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
| |12201 Stavbe javne uprave; 12202 Stavbe bank, |
| |pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in |
| |pisarniške stavbe; 12301 Trgovske stavbe; |
| |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti; |
| |12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen |
| |paviljonov za stavbe za živali in rastline v |
| |živalskih in botaničnih vrtovih); 12620 Muzeji |
| |in knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za |
| |zdravstvo; 12740 Druge nestanovanjske stavbe, |
| |ki niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za |
| |potnike na avtobusih in drugih postajališčih, |
| |javnih sanitarij in podobnega). |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Posebnosti |Fasade, razen ne nujno notranje/dvoriščne |
|oblikovanja |fasade, naj bodo oblikovane kot glavna fasada |
|fasad |(3.4.4.0), da prezentirajo javne vsebine |
|(3.4.3.1) |stavbe. Tako slepe kot steklene fasade so |
| |dovoljene. Slednje le brez refleksnih odbojev. |
| |Stavbno pohištvo je dovoljeno tudi v beli |
| |barvi oziroma barvah kovin. |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Tipi streh |Tip klasična streha ali ravna streha. |
|(3.4.1.8) | |
+---------------+-----------------------------------------------+
74. člen
(tip glavne stavbe: paviljonska stavba/paviljon)
+---------------------------------------------------------------+
| paviljonska stavba/paviljon |
| Podtip: odprta paviljonska stavba |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovni kubus |Oblikovana kot enoprostorska stavba z |
|glavne stavbe |dodatnimi pomožnimi (sanitarnimi, garderobnimi|
|(68. člen) |in skladiščnimi) prostori vendar z zgolj eno |
| |etažo (E1), višinsko prilagojeno prostorskemu |
| |kontekstu – praviloma visoko do največ 10,0 m.|
| |Stavba naj bo načeloma vzdolžna, vendar |
| |razmerje širine:dolžini v tlorisu naj ne bo |
| |večje od 1:3. |
| |Podtip odprta paviljonska stavba naj ima na |
| |vsaj dveh fasadah zasnovano nadstrešnico (na |
| |glavni in najpomembnejši prečni javni fasadi).|
+----------------+----------------------------------------------+
|Sekundarni |Niso dovoljeni. |
|kubusi glavne | |
|stavbe | |
|(68. člen) | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Namembnost |Namenjena programom javnega značaja terciarne |
|stavbe |in kvartarne dejavnosti; skladiščenje in |
| |proizvodnja nista dovoljeni. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tipi objektov |12111 Hoteli in podobne stavbe za kratkotrajno|
| |nastanitev; 12112 Gostilne, restavracije in |
| |točilnice; 12201 Stavbe javne uprave (razen |
| |sodišč, parlamenta, stavb občine); 12202 |
| |Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge |
| |upravne in pisarniške stavbe; 12301 Trgovske |
| |stavbe (razen veleblagovnic); 12302 Sejemske |
| |dvorane, razstavišča; 12303 Bencinski servisi;|
| |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
| |(razen avtopralnic); 12610 Stavbe za kulturo |
| |in razvedrilo (razen operne hiše); 12620 |
| |Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za |
| |izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo;|
| |12640 Stavbe za zdravstvo; 12711 Stavbe za |
| |rastlinsko predelavo; 12721 Stavbe za |
| |opravljanje verskih obredov; 12722 Pokopališke|
| |stavbe in spremljajoči objekti. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebnosti |Fasade naj bodo delno ali v celoti |
|oblikovanja |odprte/transparente v največji možni meri, ki |
|fasad |jo dopušča namembnost zgradbe; na fasadi naj |
|(3.4.3.1) |bo čitljiva vertikalna konstrukcija. V |
| |naravnem okolju naj bo v naravnem lesu ali z |
| |belimi opleski. |
| |Podtip odprta paviljonska stavba: plastične in|
| |kolorirane kovinske obloge fasad niso |
| |dovoljene. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tipi streh |Tip ravna streha. V izjemnih primerih, ko je |
|(3.4.1.8) |mogoča utemeljitev iz obstoječega prostorskega|
| |konteksta urbanega ali vaškega prostora, je |
| |lahko streha tudi tipa klasična streha. |
+----------------+----------------------------------------------+
75. člen
(tip glavne stavbe: trško-mestna hiša)
+---------------------------------------------------------------+
| trško-mestna hiša |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovni kubus |Optimalna širina je 10,0 m in največja 16,0 m;|
|glavne stavbe |najmanjše razmerje širina:dolžina je 2:3; |
|(68. člen) |visoka je lahko največ do dve etaži (E2 + M), |
| |oziroma do vrha slemena najvišje sosednje |
| |legalno zgrajene hiše, če ni predpisano |
| |drugače. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Sekundarni |Lahko se organizirajo le v sekundarnem delu GE|
|kubusi glavne |– v prostoru med osnovnim kubusom in javnim |
|stavbe |prostorom ter sosednjimi GE vzdolž javnega |
|(68. člen) |prostora, na katerega meji, ni dopusten. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Namembnost |Namenjena bivanju, terciarnim in kvartarnim |
|stavbe |dejavnostim ter drobni obrti. Javni prostori v|
| |pritličju naj zavzemajo vsaj 50% površine |
| |pritličja. Pritličje trško-mestne stavbe je |
| |lahko namenjeno le terciarnim in kvartarnim |
| |dejavnostim. |
| |Pritličje se lahko izjemoma v celoti uporablja|
| |tudi v stanovanjske namene, vendar naj bo pri |
| |nadomestnih gradnjah, rekonstrukcijah in |
| |prenovah konstrukcijsko in konceptualno |
| |zgrajeno kot javni prostor v skladu z |
| |naslednjimi merili: |
| |– s svetlo višino med 2,8 in 4,0 m, |
| |– zagotovljena mora biti vizualna povezanost |
| |notranjih in najpomembnejšega javnega |
| |prostora, na katerega GE meji – vsaj 50% |
| |fasade naj bo transparentne. |
| |V nadstropjih je osnovni namen bivanje, |
| |dopolnilno pa so tam lahko tudi terciarne in |
| |kvartarne dejavnosti; skladiščenje ali |
| |proizvodnja v nadstropjih nista dovoljena. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tipi objektov |1100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih in |
| |počitniških hiš); 11210 Dvostanovanjske stavbe|
| |(razen vrstnih hiš); 11221 Tri in |
| |večstanovanjske stavbe (razen stanovanjskih |
| |blokov in stolpnic); 12111 Hoteli in podobne |
| |stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen |
| |motelov); 12112 Gostilne, restavracije in |
| |točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za |
| |kratkotrajno nastanitev; 12201 Stavbe javne |
| |uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske |
| |postaje, stavb občin); 12202 Stavbe bank, |
| |pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in |
| |pisarniške stavbe (razen konferenčnih in |
| |kongresnih stavbe); 12301 Trgovske stavbe; |
| |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
| |(razen avtopralnic); 12620 Muzeji in |
| |knjižnice. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebnosti |Brez oblikovnih sprememb je tako potrebno v |
|oblikovanja |celoti prenoviti najmanj naslednje elemente: |
|fasad |glavno in čelne fasade z vsemi izvornimi |
|(3.4.3.1) |arhitekturnimi značilnostmi stavbe (detajle, |
| |streho in osnovni notranji ustroj stavbe s |
| |stopniščem). Stavbno pohištvo je priporočljivo|
| |v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa (smreka,|
| |hrast, macesen …). Stavbno pohištvo v barvah |
| |kovin ni dovoljeno. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tipi streh |Tip klasična simetrična streha; na spodnji |
|(3.4.1.8) |polovici strešne površine so lahko v vzdolžni |
| |smeri vzpostavljeni strešni izzidki (fičare), |
| |ki naj bodo praviloma urejeni v vertikalnih |
| |kompozicijskih oseh glavne fasade. |
+----------------+----------------------------------------------+
3.4.3.4 Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE
76. člen
(splošna merila oblikovanja pomožnih stavb)
Pomožna stavba GE je prosto stoječa stavba, ki naj bo po vlogi v prostoru GE, oblikovanju in namenu podrejena glavni stavbi. Med pomožne stavbe sodijo vse stavbe na GE, ki niso glavne stavbe.
Umestitev v prostoru
Pomožne stavbe morajo izpolnjevati naslednja merila in pogoje:
– od sosednje stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 3,0 m, od parcelne meje sosednje GE pa vsaj 3,0 m ali pa so lahko (seveda ob soglasju soseda) postavljene na parcelo mejo;
– postavitev pomožne stavbe ne sme načenjati vaškega roba;
– locirane so lahko le v sekundarnem delu GE ali na območju notranjega dvorišča;
– sleme strehe naj bo v smeri daljše stranice.
Pomožne stavbe ni dovoljeno graditi med najpomembnejšim javnim prostorom in glavno fasado, razen v primerih, ko se gradi kot gospodarsko poslopje (GE.gp) ali v primerih, ko je pomožna stavba na vogalu kareja hkrati določena z vsaj dvema gradbenimi linijama. V tem, slednjem primeru se pomožna stavba ob javnem prostoru umešča v skladu z merili umeščanja glavne stavbe, le da je vhod v pomožno stavbo praviloma z (notranjega) dvorišča.
Osnovni kubus
Širok je optimalno 10 m in največ 12,0 m; najmanjše razmerje širine:dolžini je 1:1; največje pa 1:3; izjemi sta enoredni ali iztegnjen kozolec, ki sta lahko tudi daljša:
– praviloma ima lahko le pritličje (P), klet (K) in mansardo(M); visok do največ E1 + M;
– višina kapi in slemena naj bo na isti ali nižji absolutni višinski koti kot kota istega elementa glavne stavbe, na katerega meji;
– kolenčni zid izkoriščene mansarde je lahko izključno skrit pod kapjo.
Sekundarni kubusi
Pri pomožnih stavbah so sekundarni kubusi lahko le:
– pri pomožnih stavbah, katerih površina osnovnega kubusa je večja od 150 m2;
– ni jih dovoljeno postavljati med vzdolžno fasado in javnim prostorom;
– na čelih osnovnega kubusa ima lahko le ravno streho;
– na vzdolžni fasadi imajo lahko le ravno streho ali pa je postavljen v podaljšku strehe.
Namembnost pomožnih stavb
Glede na glavno stavbo GE naj pomožna stavba GE zagotavlja pokrit prostor vsem drugim, v razmerju do javnega prostora manj pomembnim dejavnostim GE, ki so skladne s podrobno namensko rabo v posameznem EUP/GE. V njih ni dovoljeno organizirati javnih prostorov za javne programe, stanovanj in drugih vsebin glavne stavbe GE, v kolikor ni z njimi zapolnjenih vsaj 75% pritličij glavnih stavb GE; v kolikor je ta pogoj izpolnjen, veljajo tudi za pomožne stavbe dopustni tipi objektov (3.4.3.2 tč. 2.0), ki so na posamezni GE predpisani za glavne stavbe.
Tipi objektov
Predpisani so pri posamezni GE.
Tipi enostavnih in nezahtevnih objektov
Predpisani so pri posamezni GE.
Oblikovanje fasade
Glavni vhod v pomožno stavbo je praviloma lahko le z notranjega dvorišča (3.4.2.1).
Izvedba vidnih konstrukcije in fasade naj bo v naravnih barvah in strukturah, ki naj bodo skladni z oblikovanjem in materiali glavne stavbe.
Izjeme v oblikovanju so lahko steklenjak, zimski vrt ali bivalni oziroma gostinski lokal, kjer so lahko vse stranice/fasade iz prosojnih materialov.
Tipi streh pomožne stavbe
Pomožne stavbe imajo lahko streho tipa simetrična klasična streha, tipa enokapna streha ali tipa ravna streha. Strešni izzidki, čopi in fičare niso dovoljeni. V izjemnih primerih, v primeru steklenjakov oziroma zimskih vrtov, je lahko strešna kritina tudi brezbarvna, prosojna. Izjeme so tudi kapelice in vrtne bivalne lope velikosti do 20,0 m2 – te imajo lahko streho poljubne oblike.
Pomožne stavbe širine več kot 6,0 m imajo lahko le streho tipa simetrična dvokapnica in ne smejo imeti strehe tipa ravna streha.
Streha pomožne stavbe naj bo usklajena s streho glavne stavbe GE, v kateri je umeščena. Tako naj ima isti naklon in barvo kritine kot streha glavne stavbe. Prav tako naj ima, če ni opredeljeno drugače, isto orientacijo.
Pomožno stavbo, ki poleg opredeljenih meril GE in pomožne stavbe GE po Uredbi izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta, se lahko gradi po Uredbi kot nezahtevni ali enostavni objekt.
3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP
77. člen
(splošno)
Vsaka EUP ima v nadaljevanju povzete oziroma določene naslednje elemente:
– naziv (identičen nazivu v grafičnem prikazu izvedbenega dela) – z dvomestno črkovno oznako naselja, zaporedno številko EUP v naselju in oznako predpisanega tipa GE,
– naziv predpisanega tipa GE,
– predpisano največje število in tip oziroma tipe glavne stavbe,
– predpisano največje število pomožnih stavb,
– posebna merila in pogoje urejanja GE v predmetni EUP z navedbo eventualnega OPPN – (OPPN) na izvedbeni ravni (3.6.0.0 Usmeritve oziroma /OPPN/ na strateški ravni).
78. člen
(specifikacija EUP)
+--------------------------------+-----------------+---------------------------------------+
|oznaka EUP |naziv |dopustni tipi stavb |
+-------+----------+--+----------+tipa/podtipa GE +-------------+--------+----------------+
| oznaka| zaporedna| –| oznaka |v EUP | največje |dov. |posebna merila |
|naselja|številka | |tipa | |število, |število |in pogoji / OPPN|
| | | |GE. | | tipi glavnih|pomožnih|– izvedbena |
| | | | (gradbene| |stavb |stavb |raven oziroma |
| | | |enote) | | | |strateška raven |
| | | | | | | | |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Črni Potok |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Čp01.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Čp02.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Čp03.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Čp04.odo |GE osamele |2 hiši na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Čp05.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Čp06.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Čp07.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Čp08.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Čp09.pin |GE varovanje | | |Odlok o |
| |meril veljavnih | | |lokacijskem |
| |prostorsko | | |načrtu cestne |
| |izvedbenih | | |povezave od |
| |načrtov | | |mostu čez |
| | | | |Čabranko pri |
| | | | |Črnem Potoku do |
| | | | |priključka na |
| | | | |RIII.-653/1364 |
| | | | |(Uradni list RS,|
| | | | |št. 22/03) |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Draga |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Dr01.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |Širina stavb je |
| |odprtem vaškem |podeželju | |lahko le do 7,0 |
| |okolju | | |m.(OPPN 2-2: |
| | | | |Revitalizacija S|
| | | | |dela naselja |
| | | | |Draga) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Dr02.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |Do sprejetja |
| |odprtem vaškem |podeželju | |OPPN novih GE ni|
| |okolju | | |dovoljeno |
| | | | |vzpostavljati. |
| | | | |(OPPN 2-2: |
| | | | |Revitalizacija S|
| | | | |dela naselja |
| | | | |Draga); Na |
| | | | |stavbi varovane |
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Draga 35) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Dr03.zpk |GE zelenih |2 paviljonski|0 |Prenova je |
| |urbanih površin |stavbi | |dovoljena tudi |
| |in zelenega | | |pri izvorni |
| |sistema- | | |arhitekturi. |
| |pokopališča | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Dr04.ppn |GE varovanja | | |(OPPN 2-3: |
| |pogojev izvedbe | | |Stanovanjska |
| |OPPN | | |soseska Draga) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Dr05.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |(OPPN 2-1: |
| |strnjenem |podeželju ali| |Prenova |
| |vaškem okolju |trško-mestna | |izvornega jedra |
| | |hiša | |Drage) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Dr06.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |(OPPN 2-1: |
| |strnjenem |podeželju ali| |Prenova |
| |vaškem okolju |trško-mestna | |izvornega jedra |
| | |hiša | |naselja Draga) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Dr07.vs |GE stavbe z |obstoječa |0 |Izvajajo se |
| |varovano |stavbna | |lahko le posegi,|
| |dediščino |struktura | |ki so namenjeni |
| | | | |ohranitvi in |
| | | | |razvoju |
| | | | |središčnega, |
| | | | |sakralno |
| | | | |parkovnega |
| | | | |kompleksa vasi- |
| | | | |vendar le s |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |institucije za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. Na |
| | | | |stavbi varovane |
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (Draga|
| | | | |– župnišče) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Dr08.ppn |GE varovanja | | |Višina stavbe je|
| |pogojev izvedbe | | |največ E2. |
| |OPPN | | |Dovoljena je le |
| | | | |prenova stavb in|
| | | | |obstoječih |
| | | | |ureditev. (OPPN |
| | | | |2-2: |
| | | | |Revitalizacija |
| | | | |severnega dela |
| | | | |naselja Draga) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Dr09.tm |GE trško mestne |1 trško |2 |(OPPN 2-1: |
| |hiše |mestna hiša | |Prenova |
| | | | |izvornega jedra |
| | | | |naselja Draga); |
| | | | |Na stavbah |
| | | | |varovane |
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (niz |
| | | | |hiš Draga 20, |
| | | | |24, 26) fičare, |
| | | | |razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Dr10.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |(OPPN 2-1: |
| |odprtem vaškem |podeželju | |Prenova |
| |okolju | | |izvornega jedra |
| | | | |naselja Draga) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Dr11.ppn |GE varovanja | | |(OPPN 2-1: |
| |pogojev izvedbe | | |Prenova |
| |OPPN | | |izvornega jedra |
| | | | |naselja Draga) |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Glažuta |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Gl01.ppn |GE varovanja | | |Do sprejetja |
| |pogojev izvedbe | | |OPPN se lahko |
| |OPPN | | |izvajajo le |
| | | | |posegi, ki |
| | | | |oživljajo |
| | | | |obstoječe |
| | | | |programe in so v|
| | | | |skladu s |
| | | | |splošnimi merili|
| | | | |urejanja pod |
| | | | |oznako |
| | | | |ppn. /OPPN 3-1: |
| | | | |Prenova |
| | | | |naselbinske |
| | | | |enote Glažuta/ |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Gl02.ppn |GE varovanja | | |Prenova |
| |pogojev izvedbe | | |obstoječega |
| |OPPN | | |kompleksa in |
| | | | |reintegracija v |
| | | | |naravno |
| | | | |okolje. /OPPN 3-|
| | | | |1: Prenova |
| | | | |naselbinske |
| | | | |enote Glažuta/ |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Hrib |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr01.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr02.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |Višina stavbe je|
| |odprtem vaškem |podeželju | |največ E2. |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr03.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |Višina stavbe je|
| |odprtem vaškem |podeželju | |največ E2. |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr04.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |Stavbe, ki |
| |strnjenem |podeželju | |mejijo na javni |
| |vaškem okolju | | |prostor, se |
| | | | |umeščajo na |
| | | | |odmiku 1,0 m od |
| | | | |obstoječega roba|
| | | | |ceste. V |
| | | | |primeru, ko je |
| | | | |stavba |
| | | | |orientirana |
| | | | |pravokotno na |
| | | | |plastnice je |
| | | | |lahko širina |
| | | | |osnovnega kubusa|
| | | | |stavbe največ |
| | | | |8,0m. Višina |
| | | | |stavbe je največ|
| | | | |E1+M. (OPPN 4-1:|
| | | | |Prenova vasi |
| | | | |Hrib) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr05.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |(OPPN 4-1: |
| |odprtem vaškem |podeželju | |Prenova vasi |
| |okolju | | |Hrib) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr06.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |Višina stavbe je|
| |strnjenem |podeželju | |največ E2. (OPPN|
| |vaškem okolju | | |4-1: Prenova |
| | | | |vasi Hrib) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr07.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |Višina stavbe je|
| |odprtem vaškem |podeželju | |največ E2. (OPPN|
| |okolju | | |4-1: Prenova |
| | | | |vasi Hrib); Na |
| | | | |stavbi varovane |
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Hrib-Loški Potok|
| | | | |55) fičare, |
| | | | |razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr08.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |Višina stavbe je|
| |odprtem vaškem |podeželju | |največ E2. |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr09.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |(OPPN 4-1: |
| |odprtem vaškem |podeželju | |Prenova vasi |
| |okolju | | |Hrib) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr10.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |(OPPN 4-2: |
| |odprtem vaškem |podeželju | |Stanovanjska |
| |okolju | | |soseska Hrib – |
| | | | |osrednji del) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr11.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr12.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |Stavbe, ki |
| |strnjenem |podeželju ali| |mejijo na javni |
| |vaškem okolju |trško-mestna | |prostor, se |
| | |hiša | |umeščajo na |
| | | | |odmiku 1,0 m od |
| | | | |obstoječega roba|
| | | | |ceste. V |
| | | | |primeru, ko je |
| | | | |stavba |
| | | | |orientirana |
| | | | |pravokotno na |
| | | | |plastnice je |
| | | | |lahko širina |
| | | | |osnovnega kubusa|
| | | | |stavbe največ |
| | | | |8,0 m. (OPPN 4-|
| | | | |1: Prenova vasi |
| | | | |Hrib); Na |
| | | | |stavbah varovane|
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (niz |
| | | | |hiš Hrib - Loški|
| | | | |Potok 60, 61, 65|
| | | | |in b.št.) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr13.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |Stavbni kubusi, |
| |strnjenem |podeželju ali| |ki so širši od |
| |vaškem okolju |trško-mestna | |7,0 m so lahko|
| | |hiša | |orientirani samo|
| | | | |vzdolž plastnic.|
| | | | |Osnovne strešne |
| | | | |površine na Z, J|
| | | | |in JZ legi so |
| | | | |lahko enovite. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr14.js |GE javne stavbe |1 |1 |Višina stavbe je|
| | |modernistična| |lahko največ E3 |
| | |javna stavba | |s tem, da višina|
| | | | |kapi strehe ne |
| | | | |sme presegati |
| | | | |višine kapi na |
| | | | |stavbi |
| | | | |Mercatorja. |
| | | | |Zaradi bližine |
| | | | |arheološke |
| | | | |dediščine Hrib -|
| | | | |Loški Potok - |
| | | | |Gradišče Tabor |
| | | | |je pred posegi |
| | | | |potrebno |
| | | | |pridobiti mnenje|
| | | | |ZVKDS. Izkopi so|
| | | | |vezani na izdajo|
| | | | |gradbenega |
| | | | |dovoljenja. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr19.ppn |GE varovanja | | |Posegi niso |
| |pogojev izvedbe | | |dopustni zaradi |
| |OPPN | | |registrirane |
| | | | |arheološke |
| | | | |dediščine Hrib -|
| | | | |Loški Potok – |
| | | | |Gradišče Tabor. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr22.ppn |GE varovanja | | |(OPPN 4-2: |
| |pogojev izvedbe | | |Stanovanjska |
| |OPPN | | |soseska Hrib – |
| | | | |osrednji del) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr23.odo |GE osamele |1 hiša na |3 |Višina stavbe je|
| |domačije |podeželju | |največ E2. (OPPN|
| | | | |4-1: Prenova |
| | | | |vasi Hrib) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr24.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr25.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr26.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr27.pin |GE varovanje | | |Odlok o |
| |meril veljavnih | | |občinskem |
| |prostorsko | | |lokacijskem |
| |izvedbenih | | |načrtu za del |
| |načrtov | | |območja Hrib- |
| | | | |Tabor, URADNI |
| | | | |LIST RS, št. |
| | | | |118/05 |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr28.pin |GE varovanje | | |Odlok o |
| |meril veljavnih | | |ureditvenem |
| |prostorsko | | |načrtu za |
| |izvedbenih | | |osrednji del |
| |načrtov | | |naselja Hrib- |
| | | | |Jug, LP1_S4_S2- |
| | | | |jug, URADNI LIST|
| | | | |RS, št. 55/99, |
| | | | |dopolnitev |
| | | | |Uradni list RS, |
| | | | |št. 18/17. |
| | | | |Zaradi bližine |
| | | | |arheološke |
| | | | |dediščine Hrib -|
| | | | |Loški Potok – |
| | | | |Gradišče Tabor |
| | | | |je pred posegi |
| | | | |potrebno |
| | | | |pridobiti mnenje|
| | | | |ZVKDS. Izkopi so|
| | | | |vezani na izdajo|
| | | | |gradbenega |
| | | | |dovoljenja. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr29.pin |GE varovanje | | |Odlok o |
| |meril veljavnih | | |občinskem |
| |prostorsko | | |lokacijskem |
| |izvedbenih | | |načrtu za |
| |načrtov | | |osrednji del |
| | | | |naselja Hrib- |
| | | | |Sever LP1-S4-S2 |
| | | | |(Uradni list RS,|
| | | | |št. 141/06) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Hr30.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |Posegi niso |
| |strnjenem |podeželju ali| |dopustni zaradi |
| |vaškem okolju |trško-mestna | |registrirane |
| | |hiša | |arheološke |
| | | | |dediščine Hrib -|
| | | | |Loški Potok – |
| | | | |Gradišče Tabor. |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Lazec |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|La01.odo |GE osamele |1 hiša na |3 |Največja širina |
| |domačije |podeželju | |stavbe je lahko |
| | | | |7,0 m. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|La02.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |(OPPN 5-1: |
| |strnjenem |podeželju | |Prenova jedra |
| |vaškem okolju | | |Lazca); Na |
| | | | |stavbi varovane |
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Lazec 18 in hiša|
| | | | |Lazec 17) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|La03.zsr |GE zelenih |1 paviljonska|2 | |
| |urbanih površin |stavba | | |
| |in zelenega | | | |
| |sistema – | | | |
| |površine za | | | |
| |oddih | | | |
| |rekreacijo in | | | |
| |šport | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|La04.js |GE javne stavbe |1 trško- |1 | |
| | |mestna hiša | | |
| | |ali | | |
| | |paviljonska | | |
| | |stavba | | |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Mali Log |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma01.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 | |
| |strnjenem |podeželju | | |
| |vaškem okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma02.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |Na stavbi |
| |strnjenem |podeželju | |varovane |
| |vaškem okolju | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Mali Log 4) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma03.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |(OPPN-6-1: SS |
| |strnjenem |podeželju | |Mali Log zahod, |
| |vaškem okolju | | |OPPN-6-2: |
| | | | |Stanovanjska |
| | | | |soseska Mali Log|
| | | | |– osrednji del, |
| | | | |OPPN-6-3: |
| | | | |Sanacija |
| | | | |izvornega jedra |
| | | | |v zahodnem delu)|
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma04.ppn |GE varovanja | |2 |(OPPN-6-3: |
| |pogojev izvedbe | | |Sanacija |
| |OPPN | | |izvornega jedra |
| | | | |v zahodnem delu)|
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma05.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |(OPPN-6-5: |
| |strnjenem |podeželju | |Sanacija |
| |vaškem okolju | | |izvornega jedra |
| | | | |v osrednjem |
| | | | |delu); Na stavbi|
| | | | |varovane |
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Mali Log 45) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma06.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |(OPPN-6-4: |
| |strnjenem |podeželju | |Sanacija |
| |vaškem okolju | | |izvornega jedra |
| | | | |v severnem delu)|
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma07.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |(OPPN-6-5: |
| |strnjenem |podeželju | |Sanacija |
| |vaškem okolju | | |izvornega jedra |
| | | | |v osrednjem |
| | | | |delu) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma08.ip |GE industrijske |1 |3 | |
| |proizvodnje |industrijska | | |
| | |hala in 1 | | |
| | |modernistična| | |
| | |javna stavba | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma09.ppn |GE varovanja | | |(OPPN-6-1: |
| |pogojev izvedbe | | |Stanovanjska |
| |OPPN | | |soseska Mali Log|
| | | | |zahod) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma10.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 | |
| |strnjenem |podeželju | | |
| |vaškem okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma11.tm |GE domačije v |1 hiša na | |(OPPN-6-5: |
| |strnjenem |podeželju ali| |Sanacija |
| |vaškem okolju |trško-mestna | |izvornega jedra |
| | |hiša | |v osrednjem |
| | | | |delu) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma12.zsr |GE zelenih |1 paviljonska|2 | |
| |urbanih površin |stavba | | |
| |in zelenega | | | |
| |sistema – | | | |
| |površine za | | | |
| |oddih | | | |
| |rekreacijo in | | | |
| |šport | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma13.gp |GE |obstoječa |0 | |
| |gospodarskega |stavbna | | |
| |poslopja |struktura | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma14.vs |GE stavbe z |obstoječa |0 |(OPPN-6-5: |
| |varovano |stavbna | |Sanacija |
| |dediščino |struktura | |izvornega jedra |
| | | | |v osrednjem |
| | | | |delu) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma15.vs |GE stavbe z |obstoječa |0 |(OPPN-6-5: |
| |varovano |stavbna | |Sanacija |
| |dediščino |struktura | |izvornega jedra |
| | | | |v osrednjem |
| | | | |delu) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma16.icn |GE – |obstoječa |0 | |
| |infrastrukturnega|stavbna | | |
| |objekta |struktura | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma17.zdz |GE zelenih | | |(OPPN-6-5: |
| |urbanih površin | | |Sanacija |
| |in zelenega | | |izvornega jedra |
| |sistema- druge | | |v osrednjem |
| |urejene zelene | | |delu) |
| |površine | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ma18.ppn |GE varovanja | | |(OPPN-6-6: |
| |pogojev izvedbe | | |Gospodarska cona|
| |OPPN | | |Mali Log) |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Novi Kot |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No01.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No02.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No03.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No04.odo |GE osamele |2 hiši na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No05.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No06.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No07.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No08.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No09.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No10.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No11.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No12.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No13.odo |GE osamele |2 hiši na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No14.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No15.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No16.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No17.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No18.odo |GE osamele |2 hiši na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No19.odo |GE osamele |1 hiša na |3 |(OPPN 7-1: Novi |
| |domačije |podeželju | |kot) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No20.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No21.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No22.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No23.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No24.js |GE javne stavbe |1 klasična |1 | |
| | |javna stavba | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No25.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No26.ppn |GE varovanja | | |(OPPN 7-1: Novi |
| |pogojev izvedbe | | |kot) |
| |OPPN | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No27.ppn |GE varovanja | | |(OPPN 7-1: Novi |
| |pogojev izvedbe | | |kot) |
| |OPPN | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|No28.ppn |GE varovanja | | |(OPPN 7-1: Novi |
| |pogojev izvedbe | | |kot) |
| |OPPN | | | |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Podpreska |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Pd01.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Pd02.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |Največja širina |
| |odprtem vaškem |podeželju | |stavbe je lahko |
| |okolju | | |do 7,0 m. (OPPN-|
| | | | |9-1: Sanacija |
| | | | |izvornega jedra |
| | | | |Podpreske) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Pd03.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |(OPPN-9-1: |
| |strnjenem |podeželju ali| |Sanacija |
| |vaškem okolju |trško-mestna | |izvornega jedra |
| | |hiša | |Podpreske) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Pd04.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |(OPPN-9-1: |
| |strnjenem |podeželju ali| |Sanacija |
| |vaškem okolju |trško-mestna | |izvornega jedra |
| | |hiša | |Podpreske); Na |
| | | | |stavbi varovane |
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Podpreska 15) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Pd05.tm |GE trško-mestne |1 trško- |2 |Višina stavbe je|
| |hiše |mestna hiša | |največ E3. |
| | |ali hiša na | |(OPPN-9-1: |
| | |podeželju | |Sanacija |
| | | | |izvornega jedra |
| | | | |Podpreske) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Pd06.ip |GE industrijske |1 klasična |3 |FI=0.3. Stavbna |
| |proizvodnje |javna stavba | |struktura v |
| | |ali | |primarnem delu |
| | |modernistična| |je lahko visoka |
| | |javna stavba | |do 5,0 m merjeno|
| | |ali trško- | |od nivoja |
| | |mestna hiša | |regionalne |
| | | | |ceste, v |
| | | | |sekundarnem delu|
| | | | |do največ 8,0 m |
| | | | |.(OPPN-9-2: |
| | | | |Stanovanjska |
| | | | |soseska |
| | | | |Podpreska, OPPN-|
| | | | |9-3: Sanacija |
| | | | |slabo |
| | | | |izkoriščenega |
| | | | |prostora v JV) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Pd07.ppn |GE varovanja | | |(OPPN-9-2: |
| |pogojev izvedbe | | |Stanovanjska |
| |OPPN | | |soseska |
| | | | |Podpreska) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Pd08.tm |GE trško-mestne |1 trško- |2 |(OPPN-9-1: |
| |hiše |mestna hiša | |Sanacija |
| | | | |izvornega jedra |
| | | | |Podpreske) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Pd09.zsr |GE zelenih |1 paviljonska|2 | |
| |urbanih površin |stavba | | |
| |in zelenega | | | |
| |sistema – | | | |
| |površine za | | | |
| |oddih | | | |
| |rekreacijo in | | | |
| |šport | | | |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Podplanina |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Po01.odo |GE osamele |2 hiši na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Po02.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Po03.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Po04.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |V primeru, da je|
| |strnjenem |podeželju | |stavbe |
| |vaškem okolju | | |orientirana |
| | | | |pravokotno na |
| | | | |plastnice je |
| | | | |višina stavbe |
| | | | |lahko največ E1.|
| | | | |Na stavbi |
| | | | |varovane |
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine |
| | | | |(domačija |
| | | | |Podplanina 7) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Po05.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |Višina stavbe je|
| |odprtem vaškem |podeželju | |največ E1. Na |
| |okolju | | |stavbah varovane|
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine |
| | | | |(domačija |
| | | | |Podplanina 9 in |
| | | | |hiša Podplanina |
| | | | |11) fičare, |
| | | | |razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Po06.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |Največja širina |
| |odprtem vaškem |podeželju | |stavb je 8,0 m. |
| |okolju | | |Na stavbi |
| | | | |varovane |
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Podplanina 14) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Po07.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |(OPPN 8-1: |
| |odprtem vaškem |podeželju | |Sanacija |
| |okolju | | |naselbinske |
| | | | |strukture ob |
| | | | |meji) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Po08.ppn |GE varovanja | | |(OPPN 8-1: |
| |pogojev izvedbe | | |Sanacija |
| |OPPN | | |naselbinske |
| | | | |strukture ob |
| | | | |meji) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Po09.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Po10.odo |GE varovanja | | | |
| |pogojev izvedbe | | | |
| |OPPN | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Po11.tm |GE trško mestne |1 trško |2 |(OPPN 8-1: |
| |hiše |mestna hiša | |Sanacija |
| | | | |naselbinske |
| | | | |strukture ob |
| | | | |meji) |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Pungert |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Pu01.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |Največja širina |
| |strnjenem |podeželju | |stavbe je lahko |
| |vaškem okolju | | |8,0 m. |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Retje |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re01.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re03.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re04.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 | (OPPN-11-1: |
| |strnjenem |podeželju | |Prenova naselja |
| |vaškem okolju | | |Retje) Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re05.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re06.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re07.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re08.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 | |
| |strnjenem |podeželju | | |
| |vaškem okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re09.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 | (OPPN-11-1: |
| |strnjenem |podeželju ali| |Prenova naselja |
| |vaškem okolju |trško-mestna | |Retje) Do |
| | |hiša | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. Na |
| | | | |stavbah varovane|
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Retje 72, hiša |
| | | | |Retje 81, hiša |
| | | | |Retje 73) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re10.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 | (OPPN-11-1: |
| |strnjenem |podeželju | |Prenova naselja |
| |vaškem okolju | | |Retje) Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. Na |
| | | | |stavbi varovane |
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Retje 43) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re11.ppn |GE varovanja | | | (OPPN-11-1: |
| |pogojev izvedbe | | |Prenova naselja |
| |OPPN | | |Retje) Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re12.ppn |GE varovanja | | | (OPPN-11-1: |
| |pogojev izvedbe | | |Prenova naselja |
| |OPPN | | |Retje) Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re13.ppn |GE varovanja | | |(OPPN-11-2: SS |
| |pogojev izvedbe | | |Retje s športnim|
| |OPPN | | |parkom) Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re14.tm |GE trško mestne |1 trško- |2 | (OPPN-11-1: |
| |hiše |mestna hiša | |Prenova naselja |
| | | | |Retje) Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. Na |
| | | | |stavbah varovane|
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Retje 97 in |
| | | | |kovačija) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re15.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |(OPPN-11-1: |
| |strnjenem |podeželju | |Prenova naselja |
| |vaškem okolju | | |Retje) Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re16.tm |GE trško mestne |1 trško- |2 |(OPPN-11-1: |
| |hiše |mestna hiša | |Prenova naselja |
| | | | |Retje) Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re17.zsr |GE zelenih |2 paviljonski|2 | |
| |urbanih površin |stavbi | | |
| |in zelenega | | | |
| |sistema – | | | |
| |površine za | | | |
| |oddih | | | |
| |rekreacijo in | | | |
| |šport | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re18.ppn |GE varovanja | | | (OPPN-11-1: |
| |pogojev izvedbe | | |Prenova naselja |
| |OPPN | | |Retje) Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
| | | | |Dovoljena je le |
| | | | |gradnja |
| | | | |gospodarskih ali|
| | | | |pomožnih |
| | | | |pritličnih |
| | | | |stavb. Obvezna |
| | | | |izvedba strehe v|
| | | | |tipu ravna |
| | | | |streha. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re19.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 | (OPPN-11-1: |
| |strnjenem |podeželju | |Prenova naselja |
| |vaškem okolju | | |Retje) Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re20.zsr |GE zelenih |1 paviljonska|2 | (OPPN-11-1: |
| |urbanih površin |stavba | |Prenova naselja |
| |in zelenega | | |Retje) Do |
| |sistema – | | |sprejema in |
| |površine za | | |uveljavitve OPPN|
| |oddih | | |na podlagi |
| |rekreacijo in | | |predhodnega |
| |šport | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Re21.zsr |GE stavbe z |obstoječa |0 | |
| |varovano |stavbna | | |
| |dediščino |struktura | | |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Stari Kot |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|St01.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 | |
| |strnjenem |podeželju | | |
| |vaškem okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|St02.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 | |
| |strnjenem |podeželju | | |
| |vaškem okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|St03.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|St04.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|St05.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|St06.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|St07.vs |GE stavbe z |obstoječa |0 | |
| |varovano |stavbna | | |
| |dediščino |struktura | | |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Srednja vas pri Dragi |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Sv01.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Sv02.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Sv03.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Sv04.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Sv05.ppn |GE varovanja | | |(OPPN12-1: |
| |pogojev izvedbe | | |revitalizacija |
| |OPPN | | |severnega dela |
| | | | |vasi) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Sv06.tm |GE trško-mestne |1 trško- |2 | |
| |hiše |mestna hiša | | |
| | |ali hiša na | | |
| | |podeželju | | |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Srednja vas - Loški Potok |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Sr01.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Sr02.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Šegova vas |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Še01.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Še02.odo |GE osamele |2 hiši na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Še03.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |/OPPN 15-3: |
| |odprtem vaškem |podeželju | |Prenova jedra |
| |okolju | | |vasi in |
| | | | |dopolnilna |
| | | | |gradnja/ Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Še04.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |/OPPN 15-3: |
| |strnjenem |podeželju | |Prenova jedra |
| |vaškem okolju | | |vasi in |
| | | | |dopolnilna |
| | | | |gradnja/; Na |
| | | | |območju varovane|
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine |
| | | | |(Šegova vas – |
| | | | |vas) fičare, |
| | | | |razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Še05.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 | /OPPN 15-3: |
| |strnjenem |podeželju | |Prenova jedra |
| |vaškem okolju | | |vasi in |
| | | | |dopolnilna |
| | | | |gradnja/; Višina|
| | | | |stavbe je največ|
| | | | |E2. Na stavbi |
| | | | |varovane |
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Šegova vas 14) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Še06.ppn |GE varovanja | | |/OPPN 15-3: |
| |pogojev izvedbe | | |Prenova jedra |
| |OPPN | | |vasi in |
| | | | |dopolnilna |
| | | | |gradnja/ Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Še07.tm |GE trško-mestne |1 trško- |2 |/OPPN 15-3: |
| |hiše |mestna hiša | |Prenova jedra |
| | |ali hiša na | |vasi in |
| | |podeželju | |dopolnilna |
| | | | |gradnja/; Na |
| | | | |stavbi varovane |
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Šegova vas 7) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. Do |
| | | | |sprejema in |
| | | | |uveljavitve OPPN|
| | | | |na podlagi |
| | | | |predhodnega |
| | | | |konzervatorskega|
| | | | |načrta se lahko |
| | | | |izvajajo le |
| | | | |posegi v skladu |
| | | | |s projektnimi |
| | | | |pogoji in |
| | | | |soglasjem |
| | | | |pristojne |
| | | | |območne enote |
| | | | |Zavoda za |
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine |
| | | | |Slovenije. |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Trava |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr01.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr02.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr03.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr04.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr05.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 |(OPPN-16-1: |
| |odprtem vaškem |podeželju | |Prenova |
| |okolju | | |izvornega jedra |
| | | | |Trave); Na |
| | | | |območju varovane|
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (Trava|
| | | | |– vas) fičare, |
| | | | |razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr06.js |GE javne stavbe |1 klasična |1 |(OPPN-16-1: |
| | |javna ali | |Prenova |
| | |hiša na | |izvornega jedra |
| | |podeželju | |Trave); Na |
| | | | |območju varovane|
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (Trava|
| | | | |– vas) fičare, |
| | | | |razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr07.js |GE javne stavbe |1 klasična |1 |Lipov drevored |
| | |javna stavba | |vzdolž ceste se |
| | | | |ohranja. (OPPN- |
| | | | |16-1: Prenova |
| | | | |izvornega jedra |
| | | | |Trave); Na |
| | | | |območju varovane|
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (Trava|
| | | | |– vas) fičare, |
| | | | |razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr08.zpk |GE zelenih |1 odprta |0 | |
| |urbanih površin |paviljonska | | |
| |in zelenega |stavba | | |
| |sistema- | | | |
| |pokopališča | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr09.tm |GE trško-mestne |1 trško- |2 |Med stavbo in |
| |hiše |mestna hiša | |javnim prostorom|
| | |ali hiša na | |ulice se |
| | |podeželju | |izoblikuje odprt|
| | | | |vaški prostor |
| | | | |(trg). Pred |
| | | | |linijo obstoječe|
| | | | |stavbe niso |
| | | | |dovoljeni |
| | | | |izzidki, temveč |
| | | | |le talne |
| | | | |ureditve. (OPPN-|
| | | | |16-1: Prenova |
| | | | |izvornega jedra |
| | | | |Trave); Na |
| | | | |območju varovane|
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (Trava|
| | | | |– vas) fičare, |
| | | | |razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr10.tm |GE trško-mestne |1 trško- |2 |Med stavbo in |
| |hiše |mestna hiša | |javnim prostorom|
| | |ali hiša na | |ulice se |
| | |podeželju | |izoblikuje odprt|
| | | | |vaški prostor |
| | | | |(trg). Lipov |
| | | | |drevored vzdolž |
| | | | |cesto se |
| | | | |ohranja. Pred |
| | | | |linijo obstoječe|
| | | | |stavbe niso |
| | | | |dovoljeni |
| | | | |izzidki, temveč |
| | | | |le talne |
| | | | |ureditve. (OPPN-|
| | | | |16-1: Prenova |
| | | | |izvornega jedra |
| | | | |Trave); Na |
| | | | |območju varovane|
| | | | |kulturne |
| | | | |dediščine (Trava|
| | | | |– vas) fičare, |
| | | | |razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr11.vs |GE stavbe z |obstoječa |0 | |
| |varovano |stavbna | | |
| |dediščino |struktura | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr12.zpk |GE zelenih |1 odprta |0 | |
| |urbanih površin |paviljonska | | |
| |in zelenega |stavba | | |
| |sistema- | | | |
| |pokopališča | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Tr13.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Travnik |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta01.vao |GE domačije v |1 hiša na |3 | |
| |odprtem vaškem |podeželju | | |
| |okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta02.odo |GE osamele |1 hiša na |3 | |
| |domačije |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta03.vas |GE domačije v |1 podeželjska|2 |(OPPN-17-1: |
| |strnjenem |hiša | |Prenova središča|
| |vaškem okolju | | |Travnika) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta04.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 | |
| |strnjenem |podeželju | | |
| |vaškem okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta05.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |Na stavbah |
| |strnjenem |podeželju | |varovane |
| |vaškem okolju | | |kulturne |
| | | | |dediščine (hiša |
| | | | |Travnik 2 in |
| | | | |hiša Travnik 5) |
| | | | |fičare, razen |
| | | | |centralnega |
| | | | |izzidka nad |
| | | | |vhodom, niso |
| | | | |dovoljene. |
| | | | |Posegi se lahko |
| | | | |izvajajo le v |
| | | | |soglasju s |
| | | | |projektnimi |
| | | | |pogoji Zavoda za|
| | | | |varstvo kulturne|
| | | | |dediščine. |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta06.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 | |
| |strnjenem |podeželju | | |
| |vaškem okolju | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta07.gs |GE gospodarske |1 gospodarska|3 |Do sprejetja |
| |stavbe |stavba ali | |OPPN je |
| | |modernistična| |dovoljena le |
| | |javna stavba | |prenova/gradnja |
| | |ali trško | |stavbne |
| | |mestna hiša | |strukture za |
| | | | |potrebe |
| | | | |proizvodnje. |
| | | | |(OPPN-17-2: |
| | | | |Revitalizacija |
| | | | |območja tovarne)|
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta08.zsr |GE zelenih |2 paviljonski|2 |(OPPN-17-2: |
| |urbanih površin |stavbi | |Revitalizacija |
| |in zelenega | | |območja tovarne)|
| |sistema – | | | |
| |površine za | | | |
| |oddih | | | |
| |rekreacijo in | | | |
| |šport | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta9.zpa |GE zelenih |2 paviljonski|2 | |
| |urbanih površin |stavbi | | |
| |in zelenega | | | |
| |sistema- parki | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta10.ppn |GE varovanja | | |(OPPN-17-1: |
| |pogojev izvedbe | | |Prenova središča|
| |OPPN | | |Travnika) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta11.tm |GE trško mestne |1 trško- |2 |(OPPN-17-1: |
| |hiše |mestna hiša | |Prenova središča|
| | |ali hiša na | |Travnika) |
| | |podeželju | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta12.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |(OPPN-17-1: |
| |strnjenem |podeželju ali| |Prenova središča|
| |vaškem okolju |trško-mestna | |Travnika) |
| | |hiša | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta13.vas |GE domačije v |1 hiša na |2 |(OPPN-17-1: |
| |strnjenem |podeželju ali| |Prenova središča|
| |vaškem okolju |trško-mestna | |Travnika) |
| | |hiša | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta14.ppn |GE varovanja | | |(OPPN-17-3: |
| |pogojev izvedbe | | |Stanovanjska |
| |OPPN | | |soseska Travnik |
| | | | |s koridorjem |
| | | | |obvozne ceste) |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|Ta15.ivč |GE | | | |
| |infrastrukturnega| | | |
| |objekta | | | |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|EUP-KGV-Občine Loški Potok |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
| | | | | |
+------------------------------------------------------------------------------------------+
|Specifikacija podobmočij EUP-KGV-OLP |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|KGV-Po01.nn |površine s | | |/ |
| |posebnim | | | |
| |režimom | | | |
| |varovanja pred | | | |
| |naravnimi | | | |
| |nesrečami | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|KGV-Po02.nn |površine s | | |/ |
| |posebnim | | | |
| |režimom | | | |
| |varovanja pred | | | |
| |naravnimi | | | |
| |nesrečami | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|KGV-Po03.nn |površine s | | |/ |
| |posebnim | | | |
| |režimom | | | |
| |varovanja pred | | | |
| |naravnimi | | | |
| |nesrečami | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|KGV-Tr01.nn |površine s | | |/ |
| |posebnim | | | |
| |režimom | | | |
| |varovanja pred | | | |
| |naravnimi | | | |
| |nesrečami | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
|KGV-Čp01.nn |površine s | | |/ |
| |posebnim | | | |
| |režimom | | | |
| |varovanja pred | | | |
| |naravnimi | | | |
| |nesrečami | | | |
+--------------------------------+-----------------+-------------+--------+----------------+
3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN
79. člen
OPPN se pripravijo za naslednja območja:
2 – Draga
OPPN-2-1: Prenova izvornega jedra Drage
Predvsem je nujna prenova javnega prostora, še posebej javnega prostora pešca – z oblikovanjem trga (ali trgov), nadalje (re)definicija gradbenih linij in gradbenih meja ter koncepta dopolnilne gradnje. Prenova naj omogoči tudi preraščanje obstoječe stavbne strukture vzdolž glavne strukturne osi v trško urbano strukturo srednjega merila, z možnostjo razvoja programov terciarnega sektorja.
OPPN-2-2: Revitalizacija severnega dela Drage
Opredelitev nove mreže javnega prostora, predvsem ulic, ter na njihovi podlagi opredelitev koncepta dopolnilne stavbne strukture v ekstenzivno izkoriščenem severnem delu Drage. Dopolnilna stavbna struktura naj bo načeloma v merilu obstoječe stavbne strukture. Ulična mreža naj bo pretočna – naj se na vsaj dveh koncih navezuje na obstoječo ulično mrežo.
OPPN-2-3: Stanovanjska soseska Draga
Opredelitev nove stanovanjske soseske na obstoječem stavbne zemljišču. Stavbna struktura naj bo v merilu obstoječe stavbne strukture vasi.
4 – Hrib Loški Potok
OPPN-4-1: Prenova vasi Hrib
Prenova naselbinskega telesa, ki je v procesu intenzivne, slabo kontrolirane in v splošnem nekvalitetne preobrazbe. V prvi vrsti je potrebna sanacija javnega prostora – opredelitev prometnega režima, redefinicija prečnih profilov ulic in še posebej opredelitev vaškega javnega prostora za pešce. V zvezi s tem je potrebno opredeliti koncept gradbenih linij in gradbenih meja ter s tem koncept prenavljanja obstoječe stavbne strukture ter dogradenj nove.
OPPN-4-2: Stanovanjska soseska Hrib – osrednji del (PZ; št. proj. U0706)
Vzpostavitev nove stanovanjske soseske individualnih enot v različnih prostorskih oblikah, kot zaključek vzhodne meje naselbinske strukture. Vzdolž glavne ceste na zahodnem robu naj se razvije nova poslovno stanovanjska struktura – z javnimi prostori v pritličjih stavbne strukture vzdolž glavne ulice. Nadalje se poti, še posebej njihove priključke na regionalno cesto, preoblikuje v del nove ulične mreže. Vzdolž regionalne ceste se oblikuje obulični parter z drevoredom. Urbanistično oblikovanje soseske naj se prilagaja terenu na način posnemanja naravnih značilnosti terasasto oblikovane krajine.
V novo oblikovani soseski naj se nove, individualne stanovanjske stavbe, umeščajo ob javni prostor vaških ulic na način, da ga sooblikujejo. Osnovni stavbni kubusi naj bodo izrazito podolgovati, orientirani vzdolž pobočja in visoki glede na javni prostor E1+M (P+M) na severnih legah, oziroma E1 (P) na južnih legah. V stavbnem otoku na severozahodni strani stavbe formirajo ulični vaški prostor ob že definiranih poteh v smeri sever-jug. V jugovzhodnem delu pa naj bodo stavbe nanizane na dve novi osi – spodnjo povezovalno in zgornjo, slepo ulico, ki se konča na območju skrajnega roba ambienta KK naselja. Bivalni prostori enot naj se razvijajo v notranjosti stavbnega otoka oziroma pretežno na eni od vzdolžnih strani. Ureditev naj zagotovi integracijo nove stavbne strukture v krajino in v naselje z enotno strukturo v krajini ter s poudarjeno vzdolžno komponento glede na pobočje. Na območju vzdolž primarne osi – regionalne ceste je opredeljena gradnja poslovno stanovanjskih enot z javnimi prostori v pritličju in terciarnimi dejavnostmi ter stanovanji v nadstropju. Stavbe so torej večstanovanjske, pri čemer so možne tudi druge oblike bivanja – varovana stanovanja, hotelske zmogljivosti ipd. Vzdolž glavne ulice naj se zasadi drevored. Osnova hortikulturnega, zelenega sistema v prostoru naj bodo nepozidane površine ter srednjerasla avtohtona drevesna vegetacija.
Prometno omrežje in komunalno omrežje
Notranje omrežje na območju urejanja se priključi na obstoječe omrežje vaških poti – občinskih cest. Vse obstoječe ceste, ki so zajete v PZ naj se sanirajo v javni ulični prostor. Tako naj se zgradijo tudi nove. Pri vseh naj se ob tem zagotavlja tudi prostor za pešce. Ob robu cestnega telesa ali v koridorju pločnika se zagotovi gradnja cevne kanalizacije električnih in komunikacijskih vodov, ločeno v telesu vozišča pa se umestita kanalizacija in vodovod. Meteorne vode se načeloma odvaja z iztekom v ponikalnico preko lovilca olj. Območje se vključi v sistem zbiranja in odvoza odpadkov v občini. Soseska se opremi z najmanj dvema zbirnima mestoma za zbiranje komunalnih odpadkov.
5 – Lazec
OPPN-5-1: Prenova jedra Lazca
Prenova naselbinskega telesa naselja Lazec – v prvi vrsti vzpostavitev uličnega prostora z opredelitvijo prostora pešcev vzdolž glavne ceste, dopolnitev mreže javnega prostora v zahodnem delu.
6 – Mali Log
OPPN-6-1: Stanovanjska soseska Mali Log-zahod (PZ; št. proj. U0719)
Stanovanjska soseska individualnih stanovanjskih hiš v formi samostojne naselbinske strukture, formirane po analogiji izvornega poselitvenega vzorca. Vzporedno je potrebno sanirati priključno cesto iz središča vasi.
V novo oblikovani soseski naj se individualne stanovanjske stavbe umeščajo ob javni prostor vaške ulice na način, da ga sooblikujejo. Arhitekturno urbanistično oblikovanje stavb naj izhaja iz identitete avtohtone arhitekture v vasi in arhitekturne regije. Osnovni stavbni kubusi naj bodo izrazito podolgovati, orientirani vzdolž pobočja in so visoki E1+M (P+M). Notranja pot se tehnično v celoti zgradi na novo na lokaciji obstoječe, izvorne. Stavbe naj bodo oblikovane tudi po enotnem arhitekturnem konceptu, ki naj bo na ravni arhitekturnih elementov že opredeljen v OPPN. Če bodo strehe poševne, potem naj imajo enovite strešne površine in naklon streh 45 stopinj ali pa naj bodo oblikovane kot ravne strehe. Vse stavbe naj bodo enakega merila, razen tistih na vzhodnem oziroma zahodnem robu, ki naj bodo večje ali manjše.
Med naseljem Mali Log in območjem PZ naj se trajno ohrani cezura nepozidanega prostora. Edina hortikulturna prvina v ureditvi, ki jo obkroža predvsem nepozidan prostor, naj bo v obliki vrtov, na zunanjih robovih naj bodo predvsem sadna drevesa.
Prometna in komunalna ureditev
Dostop do območja OPPN naj se uredi po obstoječi rekonstruirani vaški poti. Skozi vas se torej cesta rekonstruira, v nadaljevanju pa se na lokaciji obstoječe poti do konca soseske zgradi nova javna cesta z vsaj enim pločnikom širine nad 2 m in drevoredom ter zaporednimi parkirišči. Na zaključku se uredi obračališče. V cestnem telesu pločnika se zagotovi gradnja cevne kanalizacije električnih in komunikacijskih vodov, v telesu vozišča pa se umestita kanalizacija in vodovod. Meteorne vode se načeloma odvaja z iztekom v ponikalnico preko lovilca olj.
OPPN-6-3: Sanacija izvornega dela v zahodnem delu
Prenova vaške strukture, predvsem z novo opredelitvijo javnih površin – razširitev poti/ceste in definiranjem vaškega prostora pešca. Na severovzhodnem robu se opredeli dopolnilna stanovanjska struktura drobnega merila.
OPPN-6-4: Sanacija izvornega jedra v severnem delu
Notranja prenova vasi z novo opredelitvijo notranjega javnega vaškega prostora – poti/cest (razširitve), še posebej javnega prostora pešca ter dopolnilne stavbne strukture drobnega in srednjega merila na nepozidanih stavbnih zemljiščih.
OPPN-6-5: Sanacija izvornega dela v osrednjem delu
Notranja prenova vasi z novo opredelitvijo notranjega javnega vaškega prostora – poti/cest (razširitve), še posebej javnega prostora pešca.
OPPN-6-6: GC Mali Log
Opredelitev prostorskega razvoja razširitve in dopolnitve obstoječe gospodarske cone predvsem za dejavnosti sekundarnega sektorja.
7 – Novi Kot
OPPN-7-1: Sanacija naselbinske strukture ob meji v Novem Kotu
Prenova nekonsistentne naselbinske strukture v prostorsko artikulirano urbano-ruralno okolje. Poleg dopolnilnih gradenj naj se z opredelitvijo urbanih zelenih površin vzpostavi povezava z odprtim prostorom kulturne krajine.
8 – Podplanina
OPPN-8-1: Sanacija naselbinske strukture ob meji v Podplanini
Prenova nekonsistentne naselbinske strukture v prostorsko artikulirano urbano-ruralno okolje. Poleg dopolnilnih gradenj naj se z opredelitvijo urbanih zelenih površin vzpostavi povezava z odprtim prostorom kulturne krajine.
9 – Podpreska
OPPN-9-1: Sanacija izvornega jedra Podpreske
Redefinicija uličnega prostora vzdolž glavne ceste, še posebej opredelitev javnega prostora pešcev, redefinicija gradbenih linij in gradbenih meja ter v zvezi s tem opredelitev koncepta prenove-razvoja obstoječe stavbne strukture ter razvoja nove, načeloma v merilu obstoječe izvorne stavbne strukture.
OPPN-9-2: Stanovanjska soseska Podpreska
Oblikovanje nove stanovanjske soseske s stavbno strukturo drobnega ali srednjega merila na novi ulični mreži. Osrednja strukturna os nove soseske naj poteka vzporedno z obstoječo osrednjo strukturno osjo naselja.
OPPN-9-3: Sanacija slabo izkoriščenega prostora v JZ
Revitalizacija območja proizvodnih dejavnosti z obstoječimi ali novimi programi. Prenovljen koncept naj vzpostavi ustrezno prostorsko in programsko artikulacijo povezave kompleksa v prostorski kontekst ruralno trške sredine vasi.
11-Retje
OPPN 11-1: Prenova naselja Retje (PZ št. proj. U0720)
Prostorska in programska prenova naselja Retje – v prvi vrsti tehnična sanacija javnega prostora z ureditvijo prometa (razširitev potrebnih uličnih profilov vaškega prostora, ureditev vsaj delne ločitve motornega in peš prometa …) – tudi ambienta javnega prostora, prenova najpomembnejših stavb ter še posebej prenova – ponovna vzpostavitev središča naselja. Pomembni komponenti projekta naj bosta intenzivna vključitev vaščanov v načrtovanje ter zagotovitev zunanjih virov sredstev.
Osnovno izhodišče pri razvoju stavbne strukture je ohranitev kakovostne stavbne strukture in razvoj ostale stavbne strukture iz avtohtonih arhitekturnih oziroma stavbarskih tipov. Stavbna struktura naj sooblikuje javni prostor oziroma sooblikuje meje naselja, še posebno pomembna je sanacija nekakovostnih stavbnih struktur v sprejemljive prostorske oblike. Na mejnih območjih razpršene gradnje naj se vzpostavijo logične prostorske cezure, ali pa naj se naselbinski sklop na območju razpršene gradnje zaključi z novo mejno strukturo naselja.
Kot hortikulturna prvina naj se urejajo vrtovi, na zunanjih robovih naj bodo predvsem sadna drevesa.
Območje je evidentirana kulturna dediščina – EŠD 8128 Retje v Loškem Potoku – kulturna krajina in delno EŠD 616 Retje v Loškem Potoku – naselbinska dediščina. Za pripravo OPPN je potrebno izdelati konservatorski načrt, ki naj bo obvezni sestavni del akta.
Prometna in komunalna ureditev
Mreža poljskih poti naj se rekonstruira v notranjo mrežo vaškega javnega prostora, v kateri ima pešec vsaj enakovredno vlogo. Poleg tega je potrebna sanacija praktično vseh križišč v naselju. Povsod kjer širina javnega in poljavnega prostora to omogoča, je potrebno urediti ločeno peščevo tlakovano površino v isti ravnini s cesto. Ob robu cestnega telesa ali v koridorju peščevih površin se zagotovi gradnja cevne kanalizacije električnih in komunikacijskih vodov, ločeno se v telesu vozišča umestita kanalizacija in vodovod. Meteorne vode se načeloma odvaja z iztekom v ponikalnico preko lovilca olj.
OPPN-11-2: Stanovanjska soseska s športnim parkom Retje (PZ št. proj. U0709)
Vzpostavitev dela nove stanovanjske soseske individualnih enot na območju razpršene gradnje kot zaključek novo definiranega dela severnega roba naselbinskega telesa Retij ter vzpostavitev športnega parka s teniškimi, otroškimi in drugimi igrišči ter ekološkim kotičkom v parkovni ureditvi.
V geometriji doline naj se po blagem pobočju na severovzhodni strani območja, na novi strukturni osi, vzporedni z glavno cesto, razvijeta dva relativno strnjena niza stanovanjskih hiš. Tudi ob poti iz vasi na južnem in vzhodnem robu območja urejanja naj se med obstoječe stavbe, danes razpršene gradnje, umestijo dopolnilne stanovanjske stavbe. Na osrednjem delu naj se organizirajo odprte športne površine v parkovni ureditvi. Takšna ureditev naj se razvije tudi po severnem pobočju notranje doline in proti vzhodnemu robu območja urejanja.
V novi stanovanjski soseski in dopolnilni gradnji, s katero se sanira razpršena gradnja, naj se nove, individualne stanovanjske stavbe umeščajo ob javni prostor vaških ulic na način, da ga sooblikujejo. Osnovni stavbni kubusi naj bodo izrazito podolgovati, orientirani vzdolž pobočja in visoki E1+M (P+M) oziroma E2 (P+1). Ureditev naj zagotovi integracijo nove stavbne strukture v krajino, oziroma rob naselja z enotno strukturo v krajini ter s poudarjeno vzdolžno komponento glede na pobočje. Pomembno je, da bo OPPN zagotavljal enovitost arhitektonsko urbanistične ureditve do ravni arhitekturnega detajla v zunanjem oziroma urbanem prostoru. Arhitekturno urbanistično oblikovanje stavb naj izhaja iz identitete avtohtone arhitekture. V kolikor bodo strehe imele naklon, naj bo ta načeloma okrog 45 stopinj.
V osrednjem delu naj se v sicer občutljivem okolju oblikujejo odprti športno družabni objekti kot so igrišča za nogomet, tenis, balinišče, otroška igrišča ipd. Asfaltiranih ali drugače površinsko zaprtih površin naj bo kar najmanj. Utrjene površine naj se izvedejo predvsem v peščeni izvedbi. Vse ureditve, ki zahtevajo visoko ograjo, naj se izvedejo v dolini v severnem delu ureditve.
Med obstoječo glavno cesto na severovzhodnem robu in stanovanjskimi enotami v dolini naj se vzpostavi intenzivna krajinsko hortikulturna struktura z visokoraslo avtohtono drevesno vegetacijo po celotnem SV robu območja PZ. Tudi športni objekti naj bodo v hortikulturni ureditvi. Tu naj prevladujejo travnate površine in gruče srednjerasle vegetacije, ki naj določajo predvsem vsebino vedut na območje iz zahodne in južne strani.
12 – Srednja vas pri Dragi
OPPN-12-1: Revitalizacija severnega dela vasi
Opredelitev dopolnilne stanovanjske soseske na območju slabo izkoriščenega prostora. Javni prostor naj bo pretočen, z dvema vstopoma/izstopoma na obstoječo osrednjo strukturno os.
13 – Šegova vas
OPPN-13-1: Prenova jedra Šegove vasi
OPPN-16-1: Prenova izvornega jedra Trave
Prenova naselbinskega telesa Trava. Redefinicija javnega prostora vzdolž glavne ceste s poudarkom na opredelitvi prostora za pešce; redefinicija razmerij (prenovljene) stavbne strukture in prenovljenega javnega prostora. Za pripravo OPPN je obvezna izdelava konservatorskega načrta varstva kulturne dediščine.
17 – Travnik
OPPN-17-1: Prenova središča Travnika
Celovita prenova vasi. Preveritev vitalnosti in razvojnih možnosti vseh domačij in opredelitev sanacijskega načrta za vas kot celoto. Prenova mreže javnega prostora – preureditev le tega na ravni smeri ter povezav, pomena posameznih osi in redefinicija uličnih profilov kot ukrep razvoja notranjih povezav iz vaških poti v ulice.
OPPN-17-2: Revitalizacija območja tovarne
Preureditev kompleksa tovarne v del razširjenega središča Travnika-Loškega potoka. Na območju naj se razvijajo predvsem terciarne dejavnosti. Stavbna struktura naj bo srednjega merila s trško urbanim značajem.
OPPN-17-3: Stanovanjska soseska Travnik s koridorjem obvozne ceste (PZ; št. proj. U0707)
Opredelitev koridorja obvozne trase regionalne ceste nad naseljem Travnik in vzpostavitev stanovanjske soseske ob novi notranji ulici na območju med obstoječim naselbinskim telesom in traso nove obvozne ceste.
Po izrazitem, kakovostno osončenem pobočju z zelo kvalitetnimi vedutami v širši prostor naj se vzdolžno organizirata dva osnovna niza hiš. Naselbinska struktura naj se prilagaja mikroambientalnim posebnostim. Na vzhodni strani naj se soseska vpne na obstoječo regionalno cesto, na severozahodni pa na javno mrežo izvorne poti.
V novi stanovanjski soseski, ki dopolnjuje ter zaključuje obstoječo strukturo vasi, naj se nove, individualne stanovanjske stavbe umeščajo ob javni prostor vaških ulic na način, da ga sooblikujejo. Osnovni stavbni kubusi naj bodo izrazito podolgovati, orientirani vzdolž pobočja in visoki E1+M (P+M) oziroma E2+M (P+1 +M na spodnjih legah). Ureditev naj zagotovi integracijo novogradenj v krajino in naselje z enotno strukturo ter s poudarjeno vzdolžno komponento glede na pobočje. Arhitekturno urbanistično oblikovanje stavb naj izhaja iz identitete avtohtone arhitekture. V kolikor bodo strehe imele naklon, naj bo ta načeloma okrog 45 stopinj. OPPN naj zagotavlja enovitost arhitektonsko urbanistične ureditve vse do ravni arhitekturnega detajla v zunanjem oziroma urbanem prostoru.
Med novo predvideno regionalno cesto na severovzhodnem robu in stanovanjskimi enotami pod njo po pobočju naj se vzpostavi intenzivna krajinsko hortikulturna struktura z avtohtono drevesno vegetacijo po celotnem stiku obeh struktur. Pomembna hortikulturna prvina, ki naj jo opredeli OPN, naj bo opredelitev glede ureditve vrtov – tu, na zunanjih robovih GE, naj bodo načeloma predvsem sadna drevesa.
Pri urbanistični zasnovi soseske je potrebno zagotoviti omilitev potencialno negativnih vplivov na vidno kakovost krajine. V postopku nadaljnjega načrtovanja je potrebno izvesti tudi načrt krajinske sanacije. Pri tem bo potrebno zasaditev strukturno podrediti obstoječim krajinskim vzorcem. Izbor rastlinskih vrst naj upošteva avtohtone vrste, ki se uporabljajo v kulturni krajini. S krajinsko sanacijo lahko omilimo potencialen negativni vpliv na vidno kakovost krajine. Zato mora biti območje urejanja koridorja trase ceste dovolj široko, da bo zagotavljalo prostor za ureditev potrebnih sanacijskih zasaditev.
S krajinsko sanacijo se omili potencialen negativni vpliv na kulturno dediščino. Pri novi obvoznici se mora območje urejanja koridorja trase ceste opredeliti dovolj široko, da bodo brežine čim bolj položne, hkrati se s tem zagotovi prostor za ureditev potrebnih sanacijskih zasaditev.
Na robu med obvoznico in naseljem Travnik se v primeru povečanja hrupa preko mejnih vrednosti predvidijo protihrupne zaščite. Zaradi značilnosti prostora so primernejši načini s krajinskim urejanjem (zasaditve z ustreznim izborom rastlinskih vrst, ki dobro ščitijo pred hrupom) kot s protihrupnimi ograjami.
Na območju OPPN SS Travnik s koridorjem obvozne ceste je potrebno zagotoviti nemoteno prehajanje prostoživečim sesalcem in dvoživkam, prav tako oceniti vpliv hrupa na kvalifikacijske vrste ptic. Za OPPN je potrebno izdelati strokovne podlage, v katerih bodo proučene migracijske poti in predlagani ukrepi za njihovo ohranitev. Ukrep je izvedljiv. Strokovne podlage mora priskrbeti investitor. Nadzor izvaja ZRSVN v času izdaje naravovarstvenega soglasja in naravovarstveni nadzornik v času gradnje. Zaradi bližine trase varovanega vplivnega območja cerkve na Taboru nad naseljem Hrib-Loški Potok je za pripravo OPPN potrebno izdelati tudi načrt krajinske ureditve brežin vkopov in nasipov ceste. Načrt naj upošteva usmeritve varovanja v vplivnem območju sakralne dediščine.
Cesta mora biti opremljena s sistemom za lovljenje odpadnih snovi (peskolovi, lovilci olja).
Načrtovanje posega – trase obvozne ceste – naj bo takšno, da bo razmerje med vkopi in nasipi čimbolj enako. Tako bodo tudi vnosi in odstranjevanje materiala minimizirani. Zmanjšanje negativnih vplivov na relief bo možno z zaokrožitvijo zgornjih delov vkopanih brežin z izpeljavo nasipov v kmetijske površine ter z ustrezno zasaditvijo, ki bo preprečila eventualno erozijo.
80. člen
(prostorski ukrepi)
Za območje občine se pripravi program opremljanja stavbnih zemljišč. Za območje posameznega OPPN se lahko pripravi samostojen program opremljanja.
4.0 Prehodne in končne določbe
81. člen
(veljavni prostorski izvedbeni akti)
Ob uveljavitvi tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti občine:
– Odlok o ureditvenem načrtu za osrednji del naselja Hrib – Jug (LP1-S4-S2-jug), (Uradni list RS, št. 55/99, dopolnitev Uradni list RS, št. 18/07);
– Odlok o lokacijskem načrtu cestne povezave od mostu čez Čabranko pri Črnem Potoku do priključka na R III.-653/1364 (Uradni list RS, št. 22/03);
– Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za osrednji del naselja Hrib – sever LP1-S4-S2 (Uradni list RS, št. 141/06);
– Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za del območja Hrib-Tabor (Uradni list RS, št. 118/05);
– Uredba o določitvi ureditvenega območja mejnega prehoda za obmejni promet Novi Kot (Uradni list RS, št 92/03).
Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi iz 36. člena odloka. Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Loški Potok (ZVKDS OE Ljubljana, februar 2008), se hranijo na sedežu Občine Loški Potok in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Ljubljana.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Loški Potok (Uradni list RS, št 05/99, sprememba Uradni list RS, št. 69/99, sprememba Uradni list RS, št. 115/04);
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 12/99, sprememba Uradni list RS, št. 69/99, sprememba Uradni list RS, št. 30/01, sprememba Uradni list RS, št. 87/03).
82. člen
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v prostor, začeti pred uveljavitvijo tega akta, se nadaljujejo in končajo na podlagi prostorskih aktov, ki so na obravnavanem prostoru veljali na dan oddaje vloge za njegovo pridobitev.
83. člen
(potrditev odloka)
Za ta akt je Minister za okolje in prostor na podlagi 51.a člena ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/08, 70/08 (ZVO-1B) in 108/09) izdal sklep o ugotovitvi usklajenosti s smernicami nosilcev urejanja prostora in predpisi z njihovega področja št. 35016-94/2008/81 z dne 16. 9. 2010.
84. člen
(vpogled in hramba akta)
Akt z vsemi prilogami se hrani v arhivu Občine Loški Potok in je javnosti in uporabnikom na vpogled v prostorih občinske uprave Občine Loški Potok, Hrib - Loški Potok 17 v Loškem Potoku. V digitalni obliki je akt na vpogled na spletnih straneh občine. Sprejeti akt je posredovan Upravni enoti Ribnica in Ministrstvu za okolje in prostor.
85. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0002/2006
Loški Potok, dne 30. septembra 2010
Župan
Občine Loški Potok
Janez Novak l.r.
