Na podlagi 331. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07, 100/07, 69/08 in 40/09 – sprememba) in določb Statuta Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, je uprava borze dne 8. oktobra 2010 sprejela Pravila Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana (Pravila borze), h katerim je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala soglasje z odločbo opr. št. 40211-3/2010-9, z dne 27. 10. 2010.
P R A V I L A B O R Z E
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Vsebina Pravil borze
1. člen
Pravila Ljubljanske borze (v nadaljevanju: Pravila) urejajo naslednja področja:
– pravila o vrednostnih papirjih, v zvezi s katerimi urejajo predvsem:
– pogoje za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu;
– pogoje in kriterije za razvrstitev in premestitev vrednostnih papirjev na borznem trgu;
– obveznosti razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij ter poročanja borzi;
– pogoje za začasno ustavitev trgovanja in za umik vrednostnih papirjev iz trgovanja na borznem trgu;
– ukrepe borze v zvezi z izdajatelji vrednostnih papirjev;
– postopek odločanja borze v posamičnih zadevah v zvezi z izdajatelji;
– pravila o borznih članih, v zvezi s katerimi urejajo predvsem:
– pogoje za sprejem borznega člana in za prenehanje članstva, organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje ter pogoje v zvezi s poravnavo borznih poslov, ki jih mora izpolnjevati borzni član;
– druge medsebojne pravice in obveznosti borze in borznega člana;
– nadzor nad borznimi člani;
– ukrepe, ki jih v razmerju do borznega člana lahko uporabi borza, če ta krši svoje obveznosti;
– postopek odločanja borze v posamičnih zadevah v zvezi z borznimi člani;
– pravila borznega trgovanja, v zvezi s katerimi urejajo predvsem:
– način objavljanja ponudb za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev na borznem trgu;
– način in pogoje za sklenitev poslov na borznem trgu in za poravnavo obveznosti iz borznih poslov;
– zagotavljanje transparentnosti trgovanja z vrednostnimi papirji;
– druge medsebojne obveznosti borznih članov v zvezi s posli, sklenjenimi na borznem trgu.
Opredelitev splošnih pojmov in kratic
2. člen
(1) Splošni pojmi in kratice, uporabljene v Pravilih in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:
– Izraz borza pomeni Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana.
– Izraz statut pomeni statut borze.
– Izraz Priporočila pomeni Priporočila javnim delniškim družbam za obveščanje, ki jih sprejme uprava borze.
– Izraz navodila pomeni navodila, ki jih za izvajanje teh Pravil izda uprava borze.
– Izraz Cenik pomeni Cenik za storitve Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, pri čemer začne del Cenika v skladu z ZTFI veljati, ko borza pridobi soglasje Agencije.
– Izraz Kodeks pomeni Kodeks o upravljanju, ki velja za družbo, oziroma ga je družba prostovoljno sklenila uporabljati.
– Izraz BIS pomeni borzni informacijski sistem.
– Izraz trgovalni sistem pomeni borzni trgovalni sistem in je sestavni del BIS.
– Izraz SEO pomeni sistem elektronskih objav in je sestavni del BIS.
– Izraz sistem CSI pomeni sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij.
– Izraz uprava pomeni upravo borze.
– Izraz ZTFI pomeni Zakon o trgu finančnih instrumentov.
– Izraz ZBan-1 pomeni Zakon o bančništvu.
– Izraz ZUP pomeni Zakon o splošnem upravnem postopku.
– Izraz ZUS-1 pomeni Zakon o upravnem sporu.
– Izraz ZISDU pomeni Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
– Izraz ZGD-1 pomeni Zakon o gospodarskih družbah.
– Izraz ZPre-1 pomeni Zakon o prevzemih.
– Izraz ID pomeni investicijsko družbo, skladno z ZISDU.
– Izraz VS pomeni vzajemni sklad, skladno z ZISDU.
– Izraz DZU pomeni družbo za upravljanje ID oziroma VS skladno z ZISDU.
– Izraz SP pomeni strukturirani produkt.
– Izraz Agencija pomeni Agencijo za trg vrednostnih papirjev oziroma drug pristojni nadzorni organ države članice.
– Izraz država članica pomeni državo članico, kot je opredeljena v 15. točki drugega odstavka 5. člena ZTFI.
(2) Določbe zakonov, na katere se sklicujejo Pravila, se uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
Opredelitev pojmov v zvezi z uvrstitvijo vrednostnih papirjev
3. člen
(1) Izrazi v zvezi z uvrstitvijo vrednostnih papirjev, uporabljeni v Pravilih in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:
– Izraz oseba, ki je zahtevala uvrstitev pomeni izdajatelja, drugo osebo, če izdajatelj s tem soglaša, ali drugo osebo brez soglasja izdajatelja, ob pogoju da so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na drugem borznem trgu v Republiki Sloveniji ali drugem organiziranem trgu v državi članici.
(2) Pojmi v zvezi z uvrstitvijo vrednostnih papirjev, uporabljeni v teh Pravilih, imajo enak pomen kot pojmi, opredeljeni v naslednjih določbah ZTFI, če za posamezni primer ni drugače določeno:
– organizirani trg v prvem odstavku 14. člena ZTFI;
– borzni trg v prvem odstavku 15. člena ZTFI;
– prenosljivi vrednostni papirji v tretjem odstavku 7. člena ZTFI;
– lastniški vrednostni papirji v drugem odstavku 25. člena ZTFI;
– dolžniški vrednostni papirji v tretjem odstavku 25. člena ZTFI;
– potrdilo o deponiranju v 457. členu ZTFI;
– prospekt v 40. členu ZTFI;
– poenostavljeni prospekt v prvem odstavku 42. člena ZTFI;
– izdajatelj v prvem odstavku 27. člena ZTFI;
– centralni register in centralna klirinška depotna družba (KDD) v 17. členu ZTFI;
– centralni depo v prvem odstavku 18. člena ZTFI;
– nadzorovana informacija v 106. členu ZTFI.
Opredelitev pojmov v zvezi s trgovanjem
4. člen
(1) Izrazi v zvezi s trgovanjem, uporabljeni v Pravilih in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:
– Izraz član borze pomeni pravno osebo, ki jo je borza sprejela v članstvo na borzo na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih predpisujejo ZTFI, podzakonski akti in borza.
– Izraz borzni trgovalec pomeni fizično osebo, ki izpolnjuje pogoje v skladu s temi Pravili in jo član borze pooblasti, da v imenu borznega člana v trgovalni sistem vnaša naročila za trgovanje.
– Izraz lot pomeni najmanjšo količino vrednostnega papirja, s katero se lahko sklepajo borzni posli.
– Izraz borzni posel pomeni posel, ki je sklenjen z vrednostnim papirjem, ki je uvrščen v trgovanje na borzni trg in je sklenjen preko trgovalnega sistema ali na drug način v skladu s temi Pravili.
– Izraz vzdrževalec likvidnosti pomeni osebo, ki zagotavlja likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
– Izraz poravnalni član pomeni osebo, ki je član poravnalnega sistema in ki za račun borznega člana opravlja poravnavo iz sklenjenih borznih poslov.
(2) Pojmi, uporabljani v teh Pravilih, imajo enak pomen kot pojmi, opredeljeni v naslednjih določbah ZTFI, če za posamezni primer ni drugače določeno:
– poravnava poslov v 19. členu ZTFI;
– poravnalni sistem v 20. členu ZTFI;
– investicijsko podjetje v prvem odstavku 11. člena ZTFI;
– borznoposredniška družba v drugem odstavku 11. člena ZTFI;
– banka v prvem odstavku 13. člena ZBan-1.
Spoštovanje Pravil
5. člen
(1) Z dnem sprejema v članstvo na borzi borzni člani in borzni trgovalci sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, in se zavezujejo k njihovemu spoštovanju in izvajanju.
(2) Z dnem uvrstitve vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu se oseba, ki je zahtevala uvrstitev, zaveže k spoštovanju in izvajanju vseh določb teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter sprememb in dopolnitev Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi.
(3) Oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu, se z dnem uvrstitve vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu, borzni člani pa z dnem sprejema v članstvo na borzi, zavežejo k plačevanju pristojbin borzi v skladu s Cenikom.
2. BORZNI TRG
Struktura borznega trga
6. člen
(1) Borzni trg je organizirani trg, ki ga upravlja borza, in je razdeljen na naslednje segmente:
– segment delnic;
– segment obveznic;
– segment strukturiranih produktov.
(2) V segment delnic se v skladu s 3. poglavjem Pravil uvrščajo delnice in potrdila o deponiranju v zvezi z delnicami.
(3) V segment obveznic se v skladu s 4. poglavjem Pravil uvrščajo obveznice, zakladne menice in potrdila o deponiranju v zvezi z obveznicami.
(4) V segment strukturiranih produktov se v skladu s 5. poglavjem Pravil uvrščajo delnice investicijskih družb, investicijski kuponi vzajemnih skladov, naložbeni certifikati, nakupni boni, samostojno prenosljive pravice pri povečanjih osnovnega kapitala, drugi vrednostni papirji, ki imajo lastnosti strukturiranih produktov, in potrdila o deponiranju v zvezi s temi vrednostnimi papirji.
(5) Segmenta delnic in strukturiranih produktov sta razdeljena na podsegmente, kot je to določeno v 7. in 45. členu Pravil.
(6) Dodatno poimenovanje segmentov in podsegmentov ter njihove oznake se lahko določi v navodilih za potrebe ponujanja storitev borze, operativnega izvajanja teh Pravil, uporabe izrazov v angleškem jeziku ipd.
3. DELNICE
3.1. Uvrstitev in razvrstitev delnic na borzni trg
3.1.1. Pogoji in kriteriji za uvrstitev in razvrstitev delnic na borzni trg
Segmentacija borznega trga delnic
7. člen
(1) Borzni trg delnic je razdeljen na naslednje podsegmente:
– Vstopna kotacija;
– Standardna kotacija;
– Prva kotacija.
(2) Vstopna kotacija pomeni podsegment borznega trga delnic, na katerem se trguje z delnicami, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu, določene v 8. in 9. členu Pravil, oseba, ki je zahtevala uvrstitev, pa izpolnjuje zakonsko predpisane obveznosti.
(3) Standardna kotacija oziroma Prva kotacija pomeni podsegment borznega trga delnic, na katerem se trguje z delnicami, ki poleg pogojev za uvrstitev iz drugega odstavka tega člena izpolnjujejo tudi dodatne kriterije, ki jih določajo Pravila za razvrstitev le-teh v Standardno kotacijo oziroma v Prvo kotacijo, določene v 11. oziroma 12. členu Pravil, njihovi izdajatelji pa se poleg zakonsko predpisanih obveznosti razkrivanja informacij zavežejo tudi k izpolnjevanju dodatnih obveznosti razkrivanja, določenih v Pravilih.
(4) V posamezne podsegmente iz prvega odstavka se poleg delnic uvrstijo tudi potrdila o deponiranju v zvezi s temi delnicami.
Pogoji za uvrstitev delnic na borzni trg
8. člen
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delnice za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, so v zvezi s:
– pravnim položajem izdajatelja:
– da je njegova ustanovitev in njegov statusni ustroj v skladu s predpisi države njegovega sedeža;
– objavo prospekta in drugih informacij, določenih v 2. poglavju ZTFI:
– v primeru, ko je določena obveznost objave prospekta v skladu z ZTFI: da je oseba, ki zahteva uvrstitev delnic, pridobila odločbo o potrditvi prospekta Agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa;
– v primeru dovoljene izjeme od obveznosti objave prospekta v skladu z ZTFI: da je oseba, ki zahteva uvrstitev delnic podpisala izjavo o uporabi izjeme od objave prospekta in o tem obvestila Agencijo v skladu z 52. členom ZTFI; kot podrobneje izhaja iz 9. člena Pravil;
– prenosljivostjo:
– da so delnice prosto prenosljive;
– izdajo delnic in poravnavo poslov s temi delnicami:
– da so delnice veljavno izdane in so izpolnjeni tudi pogoji za zanesljivo poravnavo poslov s temi delnicami, pri čemer je ta pogoj pri izdajateljih s sedežem v Republiki Sloveniji izpolnjen, če so delnice izdane kot nematerializirani vrednostni papirji, vpisane v centralni register.
Pogoji glede objave prospekta in drugih informacij
9. člen
(1) Oseba, ki zahteva uvrstitev, je dolžna pred začetkom trgovanja izpolniti obveznosti glede objave:
– prospekta oziroma obveznosti glede uporabe dovoljene izjeme od objave prospekta in
– drugih informacij, ki jih predpisuje ZTFI v 2. poglavju.
(2) Oseba, ki zahteva uvrstitev delnic, mora, potem ko je prospekt potrjen, borzi predložiti dokončno oblikovani prospekt v elektronski obliki, ga objaviti in borzo obvestiti o času in mestu objave, in sicer najpozneje do dneva uvrstitve delnic v trgovanje na borznem trgu.
(3) Če glede sestave in javne objave prospekta veljajo izjeme v skladu z ZTFI, mora oseba, ki zahteva uvrstitev, borzi predložiti izjavo o uporabi izjeme od objave prospekta skupaj z obvestilom o predložitvi le-te Agenciji oziroma drugemu pristojnemu organu.
(4) Če je bil prospekt po vložitvi zahteve za uvrstitev dopolnjen, mora oseba, ki je zahtevala uvrstitev, borzi do začetka trgovanja posredovati s strani Agencije oziroma drugega pristojnega organa potrjeni dodatek k prospektu v elektronski obliki. Način predložitve le-tega se predpiše z navodili.
(5) Če se v skladu z ZTFI lahko sestavi poenostavljeni prospekt, se za poenostavljeni prospekt uporabljajo določbe teh Pravil glede prospekta.
Pogoji za razvrstitev delnic v Vstopno kotacijo
10. člen
Pogoji za razvrstitev delnic v Vstopno kotacijo so pogoji za uvrstitev delnic na borzni trg iz 8. in 9. člena Pravil.
Pogoji in kriteriji za razvrstitev delnic v Standardno kotacijo
11. člen
(1) Za razvrstitev delnic v Standardno kotacijo morajo delnice in njihovi izdajatelji izpolnjevati naslednje pogoje in kriterije:
– pogoje za uvrstitev na borzni trg:
– izpolnjeni so pogoji za uvrstitev delnic na borzni trg, določeni v 8. in 9. členu Pravil.
– kvantitativne kriterije:
– 3 leta poslovanja;
– revidirana letna poročila za tri poslovna leta;
– minimalna vrednost kapitala: 2 mio EUR;
– odstotek razreda delnic v javnosti: vsaj 25%;
– kriterije obveščanja:
– izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da bo objavljal informacije o medletnem poslovanju ter izjavo o skladnosti s Kodeksom v skladu s 25. členom Pravil;
– izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da si bo po svojih najboljših močeh prizadeval izpolnjevati prakso dobrega obveščanja, določene v Priporočilih.
(2) V primeru, da odstotek razreda delnic v javnosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne dosega 25%, se šteje da je kriterij izpolnjen, če velikost razreda delnic v javnosti, v primeru da gre za prvo razvrstitev v Standardno kotacijo, presega knjigovodsko vrednost 2 mio EUR, oziroma da tržna kapitalizacija velikosti razreda delnic v javnosti znaša 4 mio EUR.
(3) Delnice se lahko razvrstijo v Standardno kotacijo četudi ne izpolnjujejo enega od kriterijev, določenih v 2. točki prvega odstavka tega člena, če pri tem ne gre za bistvena odstopanja ali če obstaja utemeljeno pričakovanje, da bo tudi ta pogoj izpolnjen v roku šestih (6) mesecev po razvrstitvi v Standardno kotacijo.
(4) Borza lahko razvrsti v Standardno kotacijo tudi delnice novo ustanovljene družbe, ki je nastala z združitvijo več družb oziroma z razdelitvijo obstoječe družbe, pri čemer se šteje, da sta pogoja glede let poslovanja in revidiranih letnih poročil smiselno izpolnjena, če so bile delnice vsaj ene od družb, ki so se združile, oziroma družbe, ki se je razdelila, do začetka postopka preoblikovanja uvrščeni na borzni trg.
(5) Podrobnejše kriterije iz 2. točke in vsebino izjav iz 3. točke prvega odstavka tega člena se predpiše z navodili.
Pogoji in kriteriji za razvrstitev delnic v Prvo kotacijo
12. člen
(1) Za razvrstitev delnic v Prvo kotacijo morajo delnice in njihovi izdajatelji izpolnjevati naslednje pogoje in kriterije:
– pogoje za uvrstitev na borzni trg:
– izpolnjeni so pogoji za uvrstitev delnic na borzni trg, določeni v 8. in 9. členu Pravil.
– razred delnic:
– navadne delnice, ki omogočajo imetnikom le en glas.
– kvantitativne kriterije:
– 3 leta poslovanja;
– revidirana letna poročila za tri poslovna leta;
– minimalna vrednost kapitala: 10 mio EUR;
– odstotek razreda delnic v javnosti: vsaj 25%;
– kriterije obveščanja:
– izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da bo obveščal in poročal tudi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP);
– izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da bo zagotavljal javno objavo povzetkov javnih objav izdajatelja tudi v angleškem jeziku;
– izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da bo objavljal informacije o medletnem poslovanju, finančni koledar ter izjavo o skladnosti s Kodeksom v skladu s 26. členom Pravil;
– izjava izdajatelja, s katero se zaveže, da si bo po svojih najboljših močeh prizadeval izpolnjevati prakso dobrega obveščanja, določene v Priporočilih.
– kriteriji likvidnosti:
– minimalno povprečno dnevno število sklenjenih poslov z delnicami;
– minimalni povprečni dnevni vrednostni obseg sklenjenih poslov z delnicami;
– globina trga;
ali
– sklenjena ter borzi posredovana veljavna pogodba izdajatelja z vzdrževalcem likvidnosti za te delnice.
(2) Delnice, ki so razvrščene v Prvo kotacijo, morajo ves čas trajanja razvrstitve v Prvo kotacijo, izpolnjevati pogoje, ki so določeni za trgovanje v neprekinjenem načinu trgovanja v četrtem odstavku 118. člena Pravil.
(3) V primeru, da odstotek razreda delnic v javnosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena ne dosega 25%, se šteje, da je pogoj izpolnjen, če odstotek dosega vsaj 10% in je velikost razreda delnic v javnosti 25 mio EUR.
(4) Vsebino izjav iz 4. točke ter podrobnejše kriterije iz 3. in 5. točke prvega odstavka tega člena se določi z navodili. Navodila ter njihove morebitne spremembe se objavijo vsaj tri mesece pred začetkom preverjanja izpolnjevanja kriterijev likvidnosti.
3.1.2. Odločanje o uvrstitvi in razvrstitvi delnic na borzni trg
Odločanje o zahtevi za uvrstitev
13. člen
(1) Borza odloča o uvrstitvi delnic v trgovanje na borzni trg na podlagi vložene zahteve za uvrstitev, katere vsebina se predpiše z navodili. O uvrstitvi delnic v trgovanje na borznem trgu borza odloča po postopku, določenem v 8.1. in 8.2. poglavju teh Pravil.
(2) Borza izda odločbo o uvrstitvi delnic v trgovanje na borznem trgu, če so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje iz 79. člena Pravil in so izpolnjeni pogoji za uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu iz 8. člena Pravil ter pogoji glede objave prospekta in drugih informacij iz 9. člena Pravil.
(3) Borza zavrne zahtevo za uvrstitev, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena lahko borza, v primeru da pogoj glede izdaje delnic v nematerializirani obliki še ni izpolnjen, na podlagi vložene zahteve za uvrstitev, odloča o uvrstitvi že pred njihovo izdajo v nematerializirani obliki, ter sprejme odločbo o uvrstitvi z odložnim pogojem.
(5) Za izpolnitev odložnega pogoja iz četrtega odstavka tega člena je oseba, ki je vložila zahtevo, dolžna borzi posredovati potrdilo o izdaji delnic v nematerializirani obliki takoj po prejemu le- tega. Po izpolnitvi odložnega pogoja borza o tem izda ugotovitveno odločbo in jo vroči osebi, ki je vložila zahtevo, ter o uvrstitvi delnic obvesti člane, javnost in Agencijo.
Odločanje o razvrstitvi delnic
14. člen
(1) Oseba, ki zahteva uvrstitev, mora v zahtevi za uvrstitev tudi navesti, za kateri podsegment borznega trga delnic zahteva razvrstitev delnic. Razvrstitev v Standardno kotacijo ali v Prvo kotacijo lahko zahteva le izdajatelj teh delnic.
(2) Borza poleg odločbe o uvrstitvi delnic v skladu z 8.3. poglavjem Pravil izda sklep o razvrstitvi delnic v zahtevani podsegment, če je zahteva za razvrstitev utemeljena in so izpolnjeni pogoji in kriteriji za tako razvrstitev delnic.
(3) Če borza na podlagi zahteve iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da delnice ne izpolnjujejo pogojev za razvrstitev v zahtevani podsegment, o tem pisno obvesti osebo, ki je zahtevala uvrstitev, in jo pozove, da se o tem izjavi, nato pa s sklepom odloči o razvrstitvi v najvišji možni podsegment, za katerega delnice izpolnjujejo pogoje in kriterije za razvrstitev.
(4) Ne glede na izpolnjevanje pogojev in kriterijev za razvrstitev v Prvo kotacijo iz 12. člena Pravil lahko borza, v primeru da bi razvrstitev delnic izdajatelja v Prvo kotacijo ogrozila standarde Prve kotacije na način, kot je podrobneje določen v navodilih, zavrne zahtevo izdajatelja za razvrstitev v Prvo kotacijo in s sklepom razvrsti delnice v najvišji možni podsegment, za katerega delnice izpolnjujejo pogoje in kriterije za razvrstitev.
(5) Podrobnejši postopek razvrstitve delnic se predpiše z navodili.
Začetek trgovanja z delnicami
15. člen
(1) Oseba, ki je zahtevala uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu, je dolžna:
– do začetka trgovanja izvesti obveznosti glede objave dodatka k prospektu v skladu četrtim odstavkom 9. člena Pravil,
– v roku, ki se ji določi v izreku odločbe o uvrstitvi delnic v trgovanje na borznem trgu, plačati pristojbino v skladu s Cenikom.
(2) Datum začetka trgovanja določi borza, po izpolnitvi dolžnosti iz prvega odstavka tega člena. O tem praviloma tri (3) dni oziroma najkasneje en (1) dan pred začetkom trgovanja obvesti člane borze, javnost in izdajatelja oziroma osebo, ki je zahtevala uvrstitev.
(3) Če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, ne izpolni svojih obveznosti skladno s prvim odstavkom tega člena in se zato trgovanje s temi delnicami ne začne v roku treh (3) mesecev od vročitve odločbe o uvrstitvi delnic v trgovanje na borznem trgu, lahko borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu v skladu s 3.6. poglavjem Pravil.
3.2. Premestitev delnic na borznem trgu
Premestitev delnic na zahtevo izdajatelja
16. člen
(1) Postopek premestitve delnic se lahko začne na zahtevo izdajatelja, s katero zahteva premestitev delnic v drug podsegment. Vsebino obrazca zahteve za premestitev se predpiše z navodili.
(2) Pri odločanju borze o premestitvi delnic se uporabljajo določbe odločanja borze o razvrstitvi delnic drugega in četrtega odstavka 14. člena Pravil.
(3) Če borza na podlagi zahteve iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da delnice ne izpolnjujejo pogojev za premestitev v zahtevani podsegment, borza o tem pisno obvesti izdajatelja in ga pozove, da se o tem izjavi. Če zahteva tudi na tej podlagi ni utemeljena, borza s sklepom zavrne zahtevo za premestitev delnic.
(4) Borza odloči o zahtevi za premestitev delnic v roku trideset (30) dni od prejema popolne zahteve. Datum, s katerim se premestitev izvede, borza določi s sklepom o premestitvi.
(5) Če so bile delnice izdajatelja, za katere je vložil zahtevo za premestitev v Standardno kotacijo oziroma Prvo kotacijo, predhodno že premeščene iz Standardne kotacije oziroma iz Prve kotacije, lahko izdajatelj vloži zahtevo za premestitev v Standardno kotacijo oziroma Prvo kotacijo šele po poteku šestih (6) mesecev od predhodne premestitve. Borza lahko premestiti navedene delnice v Standardno kotacijo oziroma v Prvo kotacijo, če so izpolnjeni pogoji in kriteriji ter če oceni, da ponovna razvrstitev teh delnic v Standardno kotacijo oziroma v Prvo kotacijo ne bi ogrozila standardov teh podsegmentov.
Premestitev delnic na podlagi revizije kriterijev
17. člen
(1) Borza vsakih šest (6) mesecev izvede redno revizijo izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev delnic v Standardno kotacijo in Prvo kotacijo.
(2) Redna revizija izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev delnic v Standardno kotacijo iz prvega odstavka tega člena obsega preverjanje, ali so izpolnjeni:
– kvantitativni kriteriji iz 2. točke prvega odstavka 11. člena Pravil ter
– kriteriji obveščanja iz 3. točke prvega odstavka 11. člena Pravil.
(3) Redna revizija izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev delnic v Prvo kotacijo iz prvega odstavka tega člena obsega preverjanje, ali so izpolnjeni:
– kvantitativni kriteriji iz 2. točke prvega odstavka 12. člena Pravil,
– kriteriji obveščanja iz 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravil, ter
– kriteriji likvidnosti iz 4. točke prvega odstavka 12. člena Pravil.
(4) Če borza v dveh (2) zaporednih obdobjih, določenih v prvem odstavku tega člena, ugotovi neizpolnjevanje kriterijev iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, borza s sklepom odloči o premestitvi v najvišji možni podsegment trga delnic, za katerega delnice izpolnjujejo pogoje in kriterije za razvrstitev. Premestitev delnic se izvede s prvim trgovalnim dnem naslednjega meseca po redni reviziji skladno z navodili.
(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena lahko borza v primeru izrednih dogodkov preveri izpolnjevanje kriterijev iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena in s sklepom odloči o premestitvi, s katerim določi tudi datum, ko se premestitev izvede. Podrobnejše razloge izrednih revizij se predpiše z navodili.
(6) Če borza na podlagi četrtega ali petega odstavka tega člena ugotovi neizpolnjevanje kriterijev, o tem pred izdajo sklepa o premestitvi pisno obvesti izdajatelja v roku, ki se določi z navodili, in ga pozove, da se o tem izjavi.
(7) Ne glede na določbo četrtega in petega odstavka tega člena borza ne odloči o premestitevi iz Prve kotacije, če izdajatelj borzi pred iztekom (15) petnajst-dnevnega roka od dne ugotovitve neizpolnjevanja kriterijev likvidnosti iz 4. točke prvega odstavka 12. člena Pravil predloži dokazilo o podpisu pogodbe o opravljanju storitev z vsaj enim vzdrževalcem likvidnosti.
(8) O premestitvi delnic na podlagi revizije kriterijev borza odloča po postopku, določenem v 8.3. poglavju Pravil.
3.3. Spremembe pri delnicah
Opredelitev sprememb in uporaba določb o postopku
18. člen
(1) Poglavje 3.3. Pravil se uporablja v primeru sprememb pri delnicah, ki se nanašajo predvsem na:
– spremembe števila delnic uvrščenih v trgovanje na borznem trgu, pri čemer gre lahko za:
– povečanje števila delnic, ki se izvede v centralnem registru oziroma centralnem depoju z vpisom dodatne količine delnic (npr. v primeru povečanja osnovnega kapitala, pripojitve, delitve delnic ipd.) ali
– zmanjšanje števila delnic, ki se izvede v centralnem registru oziroma centralnem depoju z izbrisom določene količine delnic (npr. v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala, umika lastnih delnic, oddelitve, združitve delnic ipd.);
– spremembe lastnosti delnic, uvrščenih v trgovanje na borznem trgu, ki se izvede v centralnem registru oziroma centralnem depoju z zamenjavo kode, oznake ipd. (npr. v primeru spremembe nominalnega zneska delnic ipd.).
(2) O spremembi pri delnicah borza odloča po postopku, določenem v 8.1. poglavju Pravil.
Zahteva za spremembo pri delnicah
19. člen
(1) Postopek sprememb pri delnicah se začne na podlagi vložene zahteve osebe, ki je zahtevala uvrstitev. Zahtevi je treba priložiti ustrezen skupščinski sklep, na podlagi katerega je prišlo do spremembe pri delnicah oziroma drugo dokumentacijo, iz katere izhaja utemeljenost zahteve. Vsebina zahteve in dokumentacija, ki se priloži zahtevi, se predpiše z navodili.
(2) Zahteva iz prvega odstavka tega člena se mora vložiti še pred vložitvijo ustreznega naloga za izvedbo spremembe v centralnem registru oziroma centralnem depoju.
Pogoji in obveznosti za povečanje števila delnic
20. člen
(1) Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za povečanje števila delnic na borznem trgu, so:
– pogoji, določeni za uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu v 8. členu Pravil;
– pogoji glede objave prospekta in drugih informacij, določeni v 9. členu Pravil.
(2) Oseba, ki je zahtevala uvrstitev, mora do začetka trgovanja s povečanim številom delnic izpolniti obveznosti iz prvega odstavka 15. člena Pravil.
Odločanje o zahtevi za spremembo pri delnicah
21. člen
(1) Borza na podlagi prejete zahteve za spremembo izda odločbo, s katero odloči o spremembi pri posamezni delnici, če ugotovi, da je zahteva za spremembo utemeljena.
(2) Borza lahko na podlagi prejete zahteve za spremembo odloča o spremembi pri posamezni delnici že pred izvedbo spremembe pri delnici v centralnem registru oziroma centralnem depoju ter lahko sprejme odločbo o spremembi pri posamezni delnici z odložnim pogojem.
(3) Za izpolnitev odložnega pogoja iz drugega odstavka tega člena je izdajatelj dolžan takoj po prejemu borzi posredovati potrdilo o izvedbi spremembe pri posamezni delnici v centralnem registru oziroma centralnem depoju.
(4) Ob izpolnitvi odložnega pogoja borza o tem izda ugotovitveno odločbo in jo v roku osmih (8) dni vroči osebi, ki je vložila zahtevo. Borza o datumu spremembe pri delnicah in o začetku trgovanja z upoštevano spremembo pri teh delnicah obvesti člane, javnost in Agencijo.
(5) Podrobnejši postopek spremembe se predpiše v navodilih.
Postopanje borze v primeru nevložene zahteve
22. člen
(1) Če borza pri spremljanju izpolnjevanja pogojev za trgovanje z delnicami na borznem trgu v skladu s 7.1. poglavjem Pravil ugotovi neizpolnjevanje pogojev za trgovanje zaradi spremembe pri posamezni delnici v centralnem registru oziroma centralnem depoju, oseba, ki je zahtevala uvrstitev, pa ne vloži pravočasno ustrezne zahteve za spremembo števila in/ali lastnosti delnic na borznem trgu, borza za tri (3) dni ustavi trgovanje s temi delnicami in o tem obvesti osebo, ki je zahtevala uvrstitev, člane borze, javnost in Agencijo.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena borza pozove osebo, ki je zahtevala uvrstitev, da nemudoma vloži ustrezno zahtevo za spremembo števila in/ali lastnosti delnic na borznem trgu oziroma zahtevo za podaljšanje začasne ustavitve trgovanja.
(3) Če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, pravočasno vloži zahtevo iz drugega odstavka tega člena, borza odloča v skladu z njo. Če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, ne vloži pravočasno ustrezne zahteve iz drugega odstavka tega člena, borza:
– sprosti trgovanje z enakim številom delnic, kot je bilo pred ustavitvijo, če je prišlo do spremembe števila delnic;
– podaljša začasno ustavitev do prejema ustrezne zahteve, če je prišlo do spremembe lastnosti pri posamezni delnic (zamenjave delnic in drugo).
3.4. Obveznosti razkrivanja informacij
Obveznost razkrivanja informacij
23. člen
(1) Obveznosti izdajateljev, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, glede razkrivanja nadzorovanih oziroma drugih informacij predpisujejo ZTFI ter drugi zakoni in podzakonski predpisi.
(2) Če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu na zahtevo osebe brez soglasja izdajatelja, obveznosti glede razkrivanja, objave in hrambe nadzorovanih informacij iz prvega odstavka tega člena ne nastanejo za izdajatelja, temveč za osebo, ki je zahtevala to uvrstitev.
Obveznosti razkrivanja izdajateljev Vstopne kotacije
24. člen
Obveznosti razkrivanja izdajateljev, katerih delnice so razvrščene v Vstopno kotacijo, predpisujejo zakonski in podzakonskimi predpisi iz prvega odstavka 23. člena Pravil.
Obveznosti razkrivanja izdajateljev Standardne kotacije
25. člen
(1) Izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Standardno kotacijo, so dolžni razkrivati:
– informacije v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi iz prvega odstavka 23. člena Pravil;
– informacije o poslovanju za prve tri mesece poslovnega leta oziroma za prvih devet mesecev poslovnega leta v skladu s Priporočili za obveščanje za izdajatelje Standardne kotacije, in sicer najkasneje v roku dveh mesecev po izteku tega obdobja;
– izjavo o skladnosti s Kodeksom najpozneje ob objavi letnega poročila.
(2) Izdajatelj, katerega delnice so razvrščene v Standardno kotacijo, si mora po svojih najboljših močeh prizadevati, da bo izpolnjeval dodatne obveznosti razkrivanja informacij, ki ga borza kot prakso dobrega obveščanja opredeli v Priporočilih. Priporočila, ki jih sprejme uprava, niso zavezujoč predpis in se v delih in na način, kot je določeno v Pravilih, uporabljajo kot kriterij razvrščanja delnic v posamezni podsegment borznega trga delnic.
Obveznosti razkrivanja izdajateljev Prve kotacije
26. člen
(1) Izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Prvo kotacijo, so dolžni razkrivati:
– informacije v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi iz prvega odstavka 23. člena Pravil;
– informacije o poslovanju tudi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP);
– povzetke javnih objav v angleškem jeziku hkrati z objavami v slovenskem jeziku;
– informacije o poslovanju za prve tri mesece poslovnega leta oziroma za prvih devet mesecev poslovnega leta (četrtletna poročila) v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 34 (IAS 34) in Priporočili za obveščanje za izdajatelje Prve kotacije, in sicer najkasneje v roku dveh (2) mesecev po izteku tega obdobja;
– izjavo o skladnosti s Kodeksom najpozneje ob objavi letnega poročila;
– finančni koledar v skladu s Priporočili za obveščanje za izdajatelje Prve kotacije, in sicer najkasneje v roku enega (1) meseca pred začetkom poslovnega leta, na katerega se finančni koledar nanaša.
(2) Izdajatelj, katerega delnice so razvrščene v Prvo kotacijo, si mora po svojih najboljših močeh prizadevati, da bo izpolnjeval dodatne obveznosti razkrivanja informacij, ki ga borza kot prakso dobrega obveščanja opredeli v Priporočilih. Priporočila, ki jih sprejme uprava, niso zavezujoč predpis in se v delih in na način, kot je določeno v Pravilih, uporabljajo kot kriterij razvrščanja delnic v posamezni podsegment borznega trga delnic.
Objava informacij
27. člen
(1) Izdajatelj mora nadzorovane informacije iz 23., 24., 25. in 26. člena Pravil objaviti na način, kot ga predpisujejo ZTFI in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Objave, ki jih izdajatelj izvede na drug način, kot je določen v prvem stavku tega odstavka, borza ne šteje za javne objave.
(2) Druge informacije, ki jih mora izdajatelj objaviti v skladu s prvim odstavkom 23. člena Pravil, mora izdajatelj objaviti na način, kot ga določajo ti posebni predpisi.
(3) Izdajatelj mora v zahtevi za uvrstitev njegovih delnic v trgovanje na borznem trgu navesti, na kakšen način oziroma preko katerega medija bo objavljal informacije.
(4) Izdajatelj, ki namerava spremeniti medij objave svojih obvestil, mora obvestilo o spremembi mesta objave objaviti v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi ter o tem predhodno obvestiti borzo.
Predložitev informacij borzi
28. člen
(1) Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, ki objavi nadzorovano informacijo, je dolžan hkrati vsebino te objave predložiti borzi in borzo obvestiti o času in mestu te objave. Podrobnejši način predložitve nadzorovanih informacij borzi se predpiše z navodili.
(2) Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, je dolžan borzi v naslednjih rokih predložiti tudi naslednje informacije:
– predlog sprememb statuta – takoj, ko je mogoče, in najpozneje do dneva zasedanja skupščine, ki bo odločala o teh spremembah;
– v primeru sprejetih sprememb statuta tudi kopijo prečiščenega besedila statuta, kot ga je potrdil notar – v roku enega tedna po skupščini;
– podatke o predlagani in sprejeti višini dividende, datumu preseka, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende, pri čemer je lahko zadnji dan upravičenosti do dividende (glede na stanje delniške knjige), ki ga določi izdajatelj, najprej dva (2) delovna dneva po dnevu skupščine, ki odloča o delitvi bilančnega dobička, in datum izplačila dividend – takoj ko je mogoče;
– v primeru spremembe statuta pri razdelitvi kosovnih delnic pri nespremenjenem osnovnem kapitalu podatke o presečnem datumu oziroma roku, ki je določen za izvedbo razdelitve kosovnih delnic, in o delitvenem razmerju – takoj, ko je mogoče;
– o spremembi glede izbire matične države članice glede razkrivanja nadzorovanih informacij – v enakem roku, ko se mora o tem obvestiti Agencijo.
(3) Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, je dolžan predložiti borzi tudi druge informacije in dokumentacijo, kakor to določa veljavna zakonodaja.
(4) Izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Prvo kotacijo, morajo borzo tudi tekoče obveščati o podpisih pogodb z vzdrževalci likvidnosti oziroma o prenehanju njihove veljavnosti.
(5) Če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu na zahtevo osebe brez soglasja izdajatelja, ob pogoju iz 3. točke prvega odstavka 78. člena Pravil, za izdajatelja v razmerju do borze ne nastanejo obveznosti iz prvega do četrtega odstavka tega člena Pravil.
Uporaba jezika
29. člen
(1) Izdajatelji, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, morajo borzi predložiti informacije iz 28. člena Pravil v slovenskem ali angleškem jeziku oziroma njihov overjen prevod v slovenski ali angleški jezik.
(2) Izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Standardno kotacijo ali Prvo kotacijo, morajo ne glede na določbe 135. člena ZTFI glede uporabe jezika v objavi nadzorovanih informacij, svoje objave sestaviti v slovenskem ali angleškem jeziku.
Hramba nadzorovanih informacij
30. člen
(1) Izdajatelj mora v zahtevi za uvrstitev delnic v trgovanje na borznem trgu navesti, kateri sistem CSI je izbral za hrambo njegovih objavljenih nadzorovanih informacij.
(2) Izdajatelj, ki namerava spremeniti sistem CSI, mora o tem predhodno obvestiti borzo.
Seznanjanje borznih članov z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij
31. člen
(1) Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij, ki jih je objavil izdajatelj v skladu s 3. poglavjem ali 386. členom ZTFI na način, ki omogoča članom:
– pridobiti informacije, kateri način oziroma mesto objave je izbral izdajatelj za objavo nadzorovanih informacij;
– pridobiti informacije, kateri sistem CSI je izdajatelj izbral za shranjevanje nadzorovane informacije.
(2) Podrobnejši način seznanjanja borznih članov z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij, ki jih je objavil izdajatelj, se predpiše z navodili.
3.5. Začasna ustavitev trgovanja z delnicami na borznem trgu
Razlogi za začasno ustavitev trgovanja z delnicami na borznem trgu
32. člen
(1) Borza začasno ustavi trgovanje z delnico na borznem trgu:
– če je ustavitev ali prepoved trgovanja kot nadzorni ukrep odredila Agencija ali drug nadzorni organ države članice izdajatelja;
– če delnice ne izpolnjujejo več pogojev za trgovanje, razen če bi taka ustavitev lahko povzročila pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje borznega trga;
– če je to potrebno zaradi postopkov v centralnem registru oziroma centralnem depoju, predvsem v zvezi s spremembo kapitala, združitvijo in preoblikovanjem družbe izdajatelja;
– če prejme utemeljeno pisno zahtevo izdajatelja za začasno ustavitev trgovanja z delnicami tega izdajatelja.
(2) Borza lahko ustavi trgovanje z delnicami na borznem trgu, če so podane utemeljene okoliščine za zaščito interesov vlagateljev.
(3) Ne glede na določbo 3. točke prvega odstavka tega člena borza začasno ne ustavi trgovanja z delnicami na borznem trgu v primeru razdelitve kosovnih delnic pri nespremenjenem osnovnem kapitalu, če izdajatelj delnic poda pisno zahtevo in borza presodi, da s tem niso ogroženi interesi vlagateljev.
Sprostitev trgovanja z delnicami
33. člen
(1) V primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka 32. člena Pravil borza:
– sprosti trgovanje, ko prejme obvestilo oziroma na podlagi drugih okoliščin izve, da so prenehali razlogi, ki so do ustavitve privedli oziroma po treh (3) dneh od ustavitve trgovanja v primeru nepravočasno vložene zahteve za spremembo števila iz 22. člena Pravil, oziroma
– postopa v skladu s 3.6. poglavjem Pravil.
(2) V primeru iz 3. točke prvega odstavka 32. člena Pravil začasna ustavitev traja do prejema odločbe centralnega registra oziroma centralnega depoja in zagotovitve pogojev za trgovanje z delnicami, na katere se odločba nanaša, oziroma tri (3) dni v primeru nepravočasno vložene zahteve za spremembo števila iz 22. člena Pravil.
(3) V primeru iz 4. točke prvega odstavka in drugega odstavka 32. člena Pravil začasna ustavitev trgovanja z določenimi delnicami traja do zagotovitve ustrezne javne objave oziroma največ en (1) trgovalni dan, razen če iz okoliščin posameznega primera ali iz izdajateljeve zahteve izhaja, da je potrebna daljša ustavitev.
(4) Sprostitev trgovanja z delnicami se izvede na način, kot je določen v 153. členu Pravil. Kadar se sprostitev trgovanja z delnicami izvede še pred koncem trgovalnega dne, ker je izdajatelj na predpisan način zagotovil ustrezno obveščenost javnosti, mora med trenutkom javne objave in trenutkom sprostitev trgovanja preteči vsaj petnajst (15) minut.
Uporaba določb o postopku
34. člen
O ustavitvi in sprostitvi trgovanja z delnicami na borznem trgu borza odloča po postopku, določenem v 8.1. poglavju Pravil.
3.6. Umik delnic iz trgovanja na borznem trgu
Razlogi za umik delnic iz trgovanja na borznem trgu
35. člen
Borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu:
– če je v zvezi s temi delnicami tak umik kot nadzorni ukrep odredila Agencija ali drug nadzorni organ matične države članice izdajatelja teh delnic,
– če delnice ali njegov izdajatelj ne izpolnjujejo več pogojev za trgovanje s temi delnicami na borznem trgu v skladu s 36. členom Pravil;
– če je prejela utemeljeno zahtevo izdajatelja za umik delnic zaradi učinkovanja sklepa o umiku teh delnic iz organiziranega trga v skladu z 37. členom Pravil;
– če umik zahteva oseba, na zahtevo katere so bile te delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu brez soglasja izdajatelja, v skladu z 38. členom Pravil;
– če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, ne izpolni pogojev za začetek trgovanja v skladu s 15. členom Pravil.
Umik delnic zaradi neizpolnjevanja pogojev za trgovanje
36. člen
(1) Če borza pri spremljanju izpolnjevanja pogojev za trgovanje z delnicami na borznem trgu v skladu s 7.1. poglavjem Pravil ugotovi, da delnice ali njihov izdajatelj ne izpolnjujejo pogojev za trgovanje z delnicami (npr. v primeru združitve, statusnega preoblikovanja ali prenehanja družbe izdajatelja ipd.), borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu najkasneje v roku treh (3) dni od dneva izdaje odločbe o umiku, razen če bi tak umik lahko povzročil pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje trga.
(2) Umik delnic iz trgovanja na borznem trgu zaradi neizpolnjevanja pogojev za trgovanje lahko zahteva tudi oseba, ki je zahtevala uvrstitev. Vsebina zahteve se predpiše z navodili.
Umik delnic zaradi sklepa o umiku delnic iz organiziranega trga
37. člen
(1) Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu in glede katerih je bil sprejet sklep o umiku teh delnic iz organiziranega trga, mora borzi predložiti zahtevo za umik delnic iz borznega trga skupaj z obvestilom o vpisu sklepa o umiku delnic z organiziranega trga v sodni register naslednji delovni dan po prejemu tega sklepa. Vsebina zahteve za umik in dokumentacija, ki se priloži zahtevi, se predpiše z navodili.
(2) Če je bil sklep o umiku sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 osnovnega kapitala družbe, zmanjšanega za lastne delnice, borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu naslednji delovni dan po prejemu zahteve izdajatelja o umiku delnic iz prvega odstavka tega člena, oziroma po poteku določenega roka od dneva vpisa sklepa v sodni register, kadar sklep o umiku tako določa. V drugih primerih borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu naslednji delovni dan po poteku enega leta od vpisa tega sklepa v sodni register.
Umik delnic na zahtevo osebe, ki je zahtevala uvrstitev brez soglasja izdajatelja
38. člen
(1) Če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu brez soglasja izdajatelja, lahko oseba, na zahtevo katere so bile te delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu, vloži zahtevo za umik teh delnic iz borznega trga. Vsebino zahteve se predpiše z navodili.
(2) Borza umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu na podlagi vložene zahteve za umik iz prvega odstavka tega člena po izteku roka treh (3) mesecev od prejema zahteve za umik.
Postopek o umiku delnic iz borznega trga
39. člen
(1) Pri umiku delnic iz trgovanja na borznem trgu se poleg določb, določenih v tem poglavju Pravil, uporabljajo tudi določbe postopka odločanja borze v posamičnih zadevah, določenem v 8.1. poglavju Pravil. Podrobnejši postopek umika se predpiše z navodili.
(2) Umik delnic iz trgovanja na borznem trgu pomeni hkrati tudi umik iz podsegmenta borznega trga, v katerega so delnice razvrščene.
Objava umika delnic iz trgovanja na borznem trgu
40. člen
Če borza po 1. ali 2. točki prvega odstavka 35. člena Pravil umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu, v objavi umika pouči delničarje o pravici do primerne denarne odpravnine in načinu uveljavitve te pravice, razen če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu na zahtevo druge osebe brez soglasja izdajatelja.
4. OBVEZNICE
Uvrstitev obveznic v trgovanje na borznem trgu
41. člen
(1) Za uvrstitev obveznic v trgovanje na borznem trgu morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določajo Pravila za uvrstitev delnic v 8. členu Pravil, izdajatelj oziroma oseba, ki zahteva uvrstitev obveznic, pa mora izpolniti obveznosti v zvezi z objavo prospekta in drugih informacij v skladu z 9. členom Pravil ter obveznosti do začetka trgovanja v skladu s 15. členom Pravil.
(2) V postopku uvrstitve obveznic v trgovanje na borznem trgu se uporabljajo določbe 13. in 15. člena ter tretji odstavek 27. in prvi odstavek 30. člena Pravil.
Razkrivanje nadzorovanih in drugih informacij izdajateljev obveznic ter poročanje borzi
42. člen
(1) Obveznosti glede vsebine in načina razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij za izdajatelje, katerih obveznice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, oziroma osebo, ki je zahtevala uvrstitev, predpisujejo ZTFI in drugi zakoni in podzakonski predpisi.
(2) Izdajatelji, katerih obveznice so uvrščene v trgovanje na borznem trgu, oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev obveznic, so dolžni borzo obvestiti o objavi nadzorovanih informacij v skladu s prvim odstavkom 28. člena Pravil in borzi posredovati informacije in dokumentacijo, kakor to določa veljavna zakonodaja. Glede jezika predložitve informacij borzi se uporablja določba prvega odstavka 29. člena Pravil.
(3) Glede spremembe mesta objave in sistema CSI se v zvezi z obveznicami uporabljajo določbe četrtega odstavka 27. člena ter drugega odstavka 30. člena Pravil.
(4) Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do objavljenih nadzorovanih informacij v skladu z 31. členom Pravil.
Spremembe, začasna ustavitev trgovanja in umik obveznic
43. člen
(1) V postopku sprememb pri obveznicah se uporabljajo določbe 3.3. poglavja Pravil.
(2) V postopku začasne ustavitve trgovanja z obveznicami na borznem trgu se uporabljajo določbe 3.5. poglavja Pravil.
(3) Borza umakne obveznice iz trgovanja na borznem trgu, če so zapadle vse obveznosti, vsebovane v teh obveznicah, ob njihovi zapadlosti. O tem lahko borza odloči že z odločbo o uvrstitvi. Datum umika se določi ob upoštevanju ustreznega števila poravnalnih dni za izpolnitev obveznosti, o čemer borza objavi obvestilo za borzne člane.
(4) Borza umakne obveznice iz trgovanja na borznem trgu in o tem izda odločbo o umiku:
– če so podani razlogi za umik, določeni v 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 35. člena Pravil;
– če prejme utemeljeno zahtevo izdajatelja za umik obveznic iz trgovanja na borznem trgu, pri čemer se obveznice umaknejo iz trgovanja po izteku roka treh (3) mesecev od dneva izdaje odločbe o umiku.
(5) V postopku umika obveznic iz trgovanja na borznem trgu iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 36., 38., 39. člena Pravil.
Uvrstitev, začasna ustavitev trgovanja in umik zakladnih menic
44. člen
(1) Zakladne menice, katerih izdajatelj je država članica, se uvrstijo v trgovanje na borznem trgu, na podlagi zahteve oziroma obvestila izdajatelja o predvidenih avkcijah zakladnih menic, če so izpolnjeni pogoji:
– da so zakladne menice prosto prenosljive;
– da so zakladne menice veljavno izdane ter so zagotovljeni pogoji za zanesljivo poravnavo poslov, v skladu s 4. točko prvega odstavka 8. člena Pravil;
– da je plačana pristojbina v skladu s Cenikom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko borza, v primeru da pogoj glede izdaje zakladnih menic v nematerializirani obliki še ni izpolnjen, na podlagi vložene zahteve odloča o uvrstitvi že pred njihovo izdajo v nematerializirani obliki, ter sprejme odločbo o uvrstitvi z odložnim pogojem, ki je vezan na dan vpisa zakladnih menic v centralni register. O izpolnitvi odložnega pogoja borza obvesti borzne člane, javnost in Agencijo z obvestilom.
(3) O uvrstitvi zakladnih menic, začasni ustavitvi trgovanja ter umiku zakladnih menic, katerih izdajatelj je država članica, lahko odloča borza hkrati po skrajšanem postopku, ki je podrobneje določen v navodilih.
(4) O umiku zakladnih menic iz trgovanja zaradi predčasne izpolnitve obveznosti iz zakladnih menic borza odloči z odločbo o umiku.
5. STRUKTURIRANI PRODUKTI
5.1. Segmentacija borznega trga strukturiranih produktov
Segmentacija borznega trga strukturiranih produktov
45. člen
(1) Borzni trg strukturiranih produktov je razdeljen na naslednje podsegmente:
– investicijski kuponi vzajemnih skladov;
– delnice investicijskih družb;
– naložbeni certifikati;
– nakupni boni;
– samostojno prenosljive pravice pri povečanjih osnovnega kapitala;
– drugi vrednostni papirji, ki imajo lastnosti strukturiranih produktov.
(2) Poleg vrednostnih papirjev se v posamezni podsegment iz prejšnjega odstavka uvrstijo tudi potrdila o deponiranju v zvezi z vrednostnimi papirji, na katere se ta potrdila nanašajo.
5.2. Investicijski kuponi
Pogoji za uvrstitev investicijskih kuponov VS na borzni trg
46. člen
(1) Za uvrstitev investicijskih kuponov VS v trgovanje na borznem trgu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– ustanovitev in statusni ustroj družbe izdajatelja je v skladu s predpisi države njegovega sedeža;
– objava prospekta;
– investicijski kuponi so prosto prenosljivi;
– investicijski kuponi so veljavno izdani in izpolnjeni so tudi pogoji za zanesljivo poravnavo poslov z njimi.
(2) Poleg pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji glede DZU, ki upravlja VS, in sicer da je od Agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa države članice pridobila naslednje:
– dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
– dovoljenje za upravljanje VS, katerega investicijski kuponi so predmet zahteve za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu;
– dovoljenje za javno objavo prospekta in izvlečka prospekta v skladu z ZISDU-1;
– soglasje k pravilom upravljanja VS.
Odločanje o uvrstitvi investicijskih kuponov VS
47. člen
(1) Zahtevo za uvrstitev investicijskih kuponov v trgovanje na borznem trgu lahko vloži DZU, ki upravlja VS.
(2) Borza uvrsti v trgovanje na borznem trgu investicijske kupone, če so izpolnjeni pogoji za uvrstitev, določeni v 46. členu Pravil.
(3) O uvrstitvi investicijskih kuponov, ki so v centralnem registru vpisani na plavajočem računu ter ne izpolnjujejo pogojev iz 3. in 4. točke prvega odstavka 46. člena Pravil, borza lahko odloči z odločbo o uvrstitvi z odložnim pogojem, ki se izpolni z dnem, ko se investicijski kuponi v centralnem registru prenesejo iz plavajočega računa na račune imetnikov investicijskih kuponov. Postopek prenosa investicijskih kuponov iz centralnega registra v borzni trgovalni sistem se izvede avtomatsko na način, kot je podrobneje določen v navodilih.
(4) V postopku uvrstitve investicijskih kuponov VS v trgovanje na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe prvega do tretjega odstavka 13. in 15. člena Pravil.
Razkrivanje nadzorovanih in drugih informacij izdajateljev investicijskih kuponov VS ter poročanje borzi
48. člen
(1) Obveznosti glede razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij za VS oziroma DZU, ki upravlja VS, predpisujejo ZISDU in drugi zakoni ter podzakonski predpisi.
(2) DZU, ki upravlja VS, borzi poroča o:
– vrednosti enote premoženja VS v rokih, z vsebino in na način, kot je določen v navodilih borze;
– spremembah podatkov v zvezi s pogoji za trgovanje, določenimi v 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 46. člena ter 1. in 2. točki drugega odstavka 46. člena Pravil, na način, kot je določen v navodilih borze.
Spremembe, začasna ustavitev trgovanja in umik investicijskih kuponov VS
49. člen
(1) V postopku sprememb pri investicijskih kuponih VS se uporabljajo določbe 3.3. poglavja Pravil, ki urejajo spremembo lastnosti. Zaradi posebnosti trgovanja z investicijskimi kuponi se ne uporabljajo določbe tega poglavja, ki urejajo spremembo števila v centralnem registru oziroma centralnem depoju.
(2) V postopku začasne ustavitve trgovanja z investicijskimi kuponi VS na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 3.5. poglavja Pravil.
(3) Borza umakne investicijske kupone VS iz trgovanja na borznem trgu:
– če so podani razlogi za umik, določeni v 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 35. člena Pravil;
– če prejme utemeljeno zahtevo osebe, ki je zahtevala uvrstitev, za umik investicijskih kuponov iz trgovanja na borznem trgu, pri čemer se investicijski kuponi umaknejo iz trgovanja po izteku roka treh (3) mesecev od dneva izdaje odločbe o umiku.
(4) V postopku umika investicijskih kuponov VS iz trgovanja na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 36., 38., 39. člena Pravil.
5.3. Delnice ID
Uvrstitev delnic ID v trgovanje na borznem trgu
50. člen
(1) Za uvrstitev delnic ID v trgovanje na borznem trgu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– za uvrstitev delnic, določeni v 8. členu Pravil;
– DZU, ki upravlja ID, oziroma oseba, ki zahteva uvrstitev delnic ID v trgovanje na borznem trgu, mora izpolniti obveznosti:
– v zvezi s prospektom v skladu z 9. členom Pravil;
– do začetka trgovanja v skladu s 15. členom Pravil.
(2) Poleg pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji glede DZU, ki upravlja ID, da je od Agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa države članice pridobila:
– dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
– dovoljenje za upravljanje investicijskega sklada;
– dovoljenje za javno objavo prospekta in izvlečka prospekta.
(3) V postopku uvrstitve delnic ID v trgovanje na borznem trgu se uporabljajo določbe 13. in 15. člena ter tretji odstavek 27. in prvi odstavek 30. člena Pravil, pri čemer lahko zahtevo za uvrstitev delnic ID vloži DZU, ki upravlja ID.
Razkrivanje nadzorovanih in drugih informacij izdajateljev delnic investicijskih družb ter poročanje borzi
51. člen
(1) Obveznosti glede razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij za ID, oziroma DZU, ki upravlja ID, predpisujejo ZTFI, ZISDU in drugi zakoni ter podzakonski predpisi.
(2) DZU, ki upravlja ID, mora borzi poročati o knjigovodski vrednosti delnice ID po stanju na posamezen obračunski dan ter o drugih podatkih, ki so pomembni za trgovanje z delnicami ID. Podrobnejši način poročanja o tem se predpiše z navodili.
(3) DZU, ki upravlja ID, mora borzo obvestiti o objavi nadzorovanih informacij v skladu s prvim odstavkom 28. člena Pravil in borzi predložiti informacije iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s prvim odstavkom 29. člena Pravil.
(4) Glede spremembe mesta objave in sistema CSI se v zvezi z delnicami ID uporabljajo določbe četrtega odstavka 27. člena ter drugega odstavka 30. člena Pravil.
(5) Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do objavljenih nadzorovanih informacij v skladu z 31. členom Pravil.
Spremembe, začasna ustavitev trgovanja in umik delnic ID
52. člen
(1) V postopku sprememb pri delnicah ID se uporabljajo določbe 3.3. poglavja Pravil.
(2) V postopku začasne ustavitve trgovanja z delnicami ID na borznem trgu se uporabljajo določbe 3.5. poglavja Pravil.
(3) Borza umakne delnice ID iz trgovanja na borznem trgu, če so podani razlogi za umik, določeni v 35. členu Pravil. V postopku umika delnic ID iz trgovanja na borznem trgu se uporabljajo določbe 3.6. poglavja Pravil.
5.4. Drugi strukturirani produkti
Uvrstitev drugih strukturiranih produktov v trgovanje na borznem trgu
53. člen
(1) Za uvrstitev strukturiranih produktov iz 3.–6. točke prvega odstavka 45. člena Pravil (v nadaljevanju: SP) v trgovanje na borznem trgu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– za uvrstitev delnic, določeni v 8. členu Pravil;
– izdajatelj SP oziroma oseba, ki zahteva uvrstitev SP v trgovanje na borznem trgu, mora izpolniti obveznosti:
– v zvezi s prospektom v skladu z 9. členom Pravil;
– do začetka trgovanja v skladu s 15. členom Pravil.
(2) V postopku uvrstitve SP v trgovanje na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 13. in 15. člena ter tretji odstavek 27. in prvi odstavek 30. člena Pravil.
Razkrivanje nadzorovanih in drugih informacij izdajateljev SP ter poročanje borzi
54. člen
(1) Obveznosti glede razkrivanja nadzorovanih in drugih informacij za izdajatelje SP oziroma osebo, ki je zahtevala uvrstitev, ter obveznosti glede poročanja borzi predpisujejo ZTFI in drugi zakoni ter podzakonski predpisi.
(2) V zvezi s poročanjem borzi se glede SP smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 27. člena, prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 28. člena, prvega odstavka 29. člena ter 30. člena Pravil.
(3) Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do objavljenih nadzorovanih informacij v skladu z 31. členom Pravil.
Spremembe, začasna ustavitev trgovanja in umik SP
55. člen
(1) V postopku sprememb pri SP se uporabljajo določbe 3.3. poglavja Pravil, razen če posamezna sprememba pri SP zaradi lastnosti in pravne narave tega SP ni smiselna.
(2) V postopku začasne ustavitve trgovanja s SP na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 3.5. poglavja Pravil.
(3) Borza umakne SP iz trgovanja na borznem trgu:
– če so podani razlogi za umik, določeni v 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 35. člena Pravil;
– če prejme utemeljeno zahtevo osebe, ki je zahtevala uvrstitev, za umik SP iz trgovanja na borznem trgu, pri čemer se SP umaknejo iz trgovanja po izteku roka treh (3) mesecev od dneva izdaje odločbe o umiku;
– če je SP dolžniški vrednostni papir, če so zapadle vse obveznosti, vsebovane v tem vrednostnem papirju.
(4) V postopku umika SP iz trgovanja na borznem trgu se smiselno uporabljajo določbe 36., 38., 39. člena Pravil.
Samostojno prenosljive pravice pri povečanjih osnovnega kapitala
56. člen
(1) Pri novih izdajah delnic izdajatelja, katerega delnice so že uvrščene v trgovanje na borznem trgu, se lahko od dneva podelitve samostojno prenosljivih pravic, kot ga določi izdajatelj, do njihove zapadlosti, v trgovanje na borznem trgu uvrstijo samostojno prenosljive pravice do nakupa novih delnic, če te pravice izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu.
(2) V primeru izdaje pravic je izdajatelj o tem dolžan obvestiti borzo in vložiti zahtevo za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu.
(3) Borza vsakokrat določi natančen čas kotiranja teh pravic.
(4) V zvezi s samostojno prenosljivimi pravicami se smiselno uporabljajo določbe Pravil, ki veljajo za delnice.
6. VREDNOSTNI PAPIRJI IZDAJATELJEV DRŽAV ČLANIC IN TRETJIH DRŽAV TER POTRDILA O DEPONIRANJU VREDNOSTNIH PAPIRJEV
6.1. Vrednostni papirji izdajateljev drugih držav članic in tretjih držav
Posebna pravila za vrednostne papirje izdajatelje drugih držav članic in tretjih držav
57. člen
(1) V zvezi z uvrstitvijo, razvrstitvijo, premestitvijo, spremembami, začasnimi ustavitvami trgovanja in umikom vrednostnega papirja izdajateljev drugih držav članic in izdajateljev tretjih držav se uporabljajo določbe Pravil, ki urejajo posamezno vrsto vrednostnega papirja, razen če ni v tem poglavju Pravil drugače določeno.
(2) V zvezi s pogoji za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borzni trg se šteje, da je pogoj, da so vrednostni papirji izdajateljev, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, veljavno izdani in izpolnjeni pogoji za zanesljivo poravnavo poslov s temi vrednostnimi papirji iz 4. točke prvega odstavka 342. člena ZTFI, izpolnjen, če so vrednostni papirji izdani bodisi kot nematerializirani vrednostni papirji, vpisani v centralnem depoju, bodisi kot tiskani vrednostni papirji, ki so v zbirni hrambi v centralnem depoju, in če so izpolnjeni pogoji za poravnavo borznih poslov s temi vrednostnimi papirji iz 459. člena ZTFI. Velja, da so pogoji za poravnavo borznih poslov iz 459. člena ZTFI izpolnjeni v primeru, da poravnalni sistem, ki ga upravlja KDD, ali drug poravnalni sistem, ki ga v skladu z zakonom izbere borza, omogoča poravnavo poslov s temi vrednostnimi papirji.
(3) Za uvrstitev vrednostnih papirjev izdajateljev iz drugih držav članic morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določajo Pravila za uvrstitev posamezne vrste vrednostnega papirja, poleg tega pa mora oseba, ki zahteva uvrstitev, ob vložitvi zahteve za uvrstitev teh vrednostnih papirjev borzo obvestiti o tem:
– da je pravni položaj izdajatelja glede njegove ustanovitve in njegovega statusnega ustroja v skladu predpisi države njegovega sedeža;
– katera je njegova matična država članica oziroma država članica gostiteljica;
– ali so vrednostni papirji, za katere se zahteva uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, že uvrščeni v trgovanje na drugem organiziranem trgu in naziv tega organiziranega trga.
(4) Za uvrstitev vrednostnih papirjev izdajateljev tretjih držav morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določajo Pravila za uvrstitev posamezne vrste vrednostnega papirja, poleg tega pa mora oseba, ki zahteva uvrstitev, ob vložitvi zahteve za uvrstitev teh vrednostnih papirjev borzi sporočiti:
– informacije iz 1. do 3. točke tretjega odstavka tega člena;
– katero je pooblaščeno investicijsko podjetje, ki je v skladu s 87. členom ZTFI pooblaščeno za vsa dejanja v zvezi z uvrstitvijo v trgovanje na borznem trgu, vključno s sestavo in objavo prospekta.
(5) Če se vrednostni papirji, ki so že uvrščeni v trgovanje na drugem borznem trgu v Republiki Sloveniji ali drugem organiziranem trgu v državi članici, uvrstijo v trgovanje na borznem trgu na zahtevo osebe brez soglasja izdajatelja, borza o tem obvesti izdajatelja.
(6) Vrednostni papirji izdajateljev iz prvega odstavka tega člena se uvrstijo v segment borznega trga glede na vrsto vrednostnega papirja.
Posebna pravila za razvrstitev delnic izdajateljev drugih držav članic in tretjih držav v Prvo kotacijo
58. člen
(1) Za razvrstitev delnic izdajateljev iz drugih držav članic in tretjih držav v Prvo kotacijo morajo delnice in njihovi izdajatelji izpolnjevati pogoje in kriterije iz 12. člena Pravil, s tem da se izjava o skladnosti s Kodeksom iz tretje alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena in 5. točke prvega odstavka 26. člena Pravil nanaša na Kodeks, ki se določi v Priporočilih borze za izdajatelje drugih držav članic in tretjih držav. Poleg tega morajo izdajatelji objaviti tudi veljavne določbe gospodarskega prava, ki se nanašajo na njih in obsegajo vsaj določbe, ki so določene v navodilih.
(2) Pri razvrstitvi delnic izdajateljev iz drugih držav članic in tretjih držav v Prvo kotacijo borza presoja predvsem naslednje kriterije:
– velikost razreda delnic, ki se uvršča na borzni trg oziroma njegova kapitalizacija v državah članicah – v primeru dvojne uvrstitve v državi članici in v tretji državi;
– odstotek delnic, s katerimi se trguje na borznem trgu, v primerjavi z delnicami, s katerimi se trguje na matičnem reguliranem trgu;
– uvrstitev na drug regulirani trg v smislu Direktive 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov;
– osnovna dejavnost izdajatelja.
Obveščanje izdajateljev iz drugih držav članic oziroma tretjih držav
59. člen
Izdajatelji vrednostnih papirjev iz drugih držav članic oziroma iz tretjih držav morajo izpolnjevati obveznosti obveščanja in poročanja v skladu s predpisi, ki veljajo za te izdajatelje oziroma v skladu z obveznostmi, ki jih določajo ZTFI in drugi zakoni ter podzakonski predpisi, poleg tega pa tudi dodatne obveznosti obveščanja in poročanja, ki jih določajo Pravila za posamezno vrsto vrednostnega papirja oziroma za posamezni podsegment borznega trga delnic.
6.2. Potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev
Posebna pravila za potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev
60. člen
(1) V zvezi z uvrstitvijo, razvrstitvijo, premestitvijo, spremembami, začasnimi ustavitvami trgovanja in umikom iz trgovanja potrdil o deponiranju vrednostnega papirja se uporabljajo določbe Pravil, ki urejajo posamezno vrsto vrednostnega papirja, na katerega se potrdila o deponiranju nanašajo, razen če ni v tem poglavju Pravil drugače določeno.
(2) V zvezi s pogoji za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borzni trg se šteje, da je pogoj, da so potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev veljavno izdana in so izpolnjeni pogoji za zanesljivo poravnavo poslov s temi potrdili iz 4. točke prvega odstavka 342. člena ZTFI, izpolnjen, če so potrdila o deponiranju teh vrednostnih papirjev izdana na način, določen v oddelku 11.5 ZTFI.
(3) Potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev se uvrstijo v segment borznega trga glede na vrsto vrednostnega papirja, na katerega se ta potrdila nanašajo.
(4) Zahtevo za razvrstitev in premestitev potrdil o deponiranju v zvezi z delnicami v ali iz Standardne kotacije oziroma Prve kotacije lahko vloži le izdajatelj delnic, na katere se ta potrdila nanašajo, oziroma izdajatelj potrdil o deponiranju.
Obveznosti razkrivanja informacij
61. člen
(1) Izdajatelji osnovnega vrednostnega papirja morajo izpolnjevati obveznosti razkrivanja informacij v skladu s predpisi, ki veljajo za te izdajatelje oziroma v skladu z obveznostmi, ki jih določajo ZTFI in drugi zakoni ter podzakonski predpisi, poleg tega pa tudi dodatne obveznosti razkrivanja in poročanja, ki jih določajo Pravila za posamezno vrsto vrednostnega papirja oziroma za posamezni podsegment borznega trga delnic.
(2) Obveznosti razkrivanja informacij lahko namesto izdajatelja osnovnega vrednostnega papirja izpolnjuje izdajatelj potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev.
7. SPREMLJANJE IZDAJATELJEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV
7.1. Spremljanje izpolnjevanja pogojev za trgovanje na borznem trgu
Obseg spremljanja izpolnjevanja pogojev za trgovanje na borznem trgu
62. člen
V zvezi z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v trgovanje na borznem trgu, borza spremlja in preverja izpolnjevanje pogojev za trgovanje na borznem trgu, in sicer zlasti:
– izpolnjevanje pogojev za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu, ki so za posamezno vrsto vrednostnega papirja določeni v 8., 41., 46., 50. in 53. členu Pravil;
– ali so podani razlogi za začasno ustavitev trgovanja, ki so za posamezno vrsto vrednostnega papirja določeni v Pravilih;
– ali so podani razlogi za umik vrednostnega papirja iz trgovanja na borznem trgu, ki so za posamezno vrsto vrednostnega papirja določeni v Pravilih.
Zajem podatkov pri spremljanju in preverjanju izpolnjevanja pogojev za trgovanje na borznem trgu
63. člen
Borza spremlja in preverja izpolnjevanje pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji na borznem trgu iz 62. člena Pravil, zlasti na sledeč način:
– seznanitev z vsebino prejetih odločb centralne klirinškodepotne družbe v zvezi z izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev v centralnem registru oziroma z vsebino primerljivih dokumentov drugih centralnih depojev;
– primerjava evidenc in podatkov o številu posameznih vrednostnih papirjev v trgovalnem sistemu z evidencami in podatki o teh vrednostnih papirjih v centralnem registru;
– seznanitev z vsebino prejetih odločb Agencije, ki lahko vplivajo na trgovanje z vrednostnimi papirji;
– preverjanje prejetih obvestil izdajateljev v zvezi z nameravanimi spremembami pogojev za trgovanje oziroma preverjanje vloženih zahtev za začasno ustavitev trgovanja ali zahtev za umik vrednostnih papirjev iz trgovanja;
– drugi ustrezni postopki, ki so potrebni za preverjanje ali vrednostni papirji izpolnjujejo pogoje za trgovanje, ki se lahko določijo z navodili.
Ukrepi za preverjanje in zagotavljanje pogojev za trgovanje na borznem trgu
64. člen
(1) Ukrepi za preverjanje in zagotavljanje pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji na borznem trgu so zlasti:
– posredovanje poziva izdajatelju za pojasnitev razlogov in okoliščin v zvezi z neizpolnjevanjem pogojev za trgovanje, ali za predložitev ustrezne zahteve za izvedbo določenega dejanja ali ukrepa;
– izvedba ustreznega postopka spremembe pri posameznih vrednostnih papirjih v trgovalnem sistemu oziroma uskladitev z evidencami in podatki v centralnem registru v skladu s 3.3. poglavjem Pravil;
– začasna ustavitev trgovanja z vrednostnimi papirji v skladu s 3.5. poglavjem Pravil oziroma 43., 49., 52. in 55. členom Pravil;
– umik vrednostnih papirjev iz trgovanja na borznem trgu v skladu s 3.6. poglavjem Pravil oziroma 43., 49., 52. in 55. členom Pravil;
– drugi ustrezni ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev, da vrednostni papirji izpolnjujejo pogoje za trgovanje, ki se lahko določijo z navodili.
(2) Ukrepe, ki so predpisani v prvem odstavku tega člena, borza uresničujejo za vse vrste vrednostnih papirjev, uvrščene v trgovanje na borznem trgu, razen v primeru, kadar posamezni ukrep zaradi lastnosti in pravne narave posameznega vrednostnega papirja ni primeren oziroma ni smiseln.
(3) Šteje se, da je poziv borze izdajatelju iz 1. točke prvega odstavka tega člena vročen z dnem, ko je bil posredovan preko faksa oziroma elektronske pošte na način, ki se predpiše z navodili.
(4) Podrobnejši način uresničevanja ukrepov za preverjanje in zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji na borznem trgu se lahko predpiše z navodili.
7.2. Spremljanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij
Način uresničevanja spremljanja in preverjanja izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij
65. člen
(1) Spremljanje izdajateljev vrednostnih papirjev zaradi preverjanja izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, določenih v 3. poglavju in 386. členu ZTFI, se uresničujejo predvsem na podlagi ocene tveganja za celotni borzni trg, pri kateri se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
– pretekle ugotovitve na podlagi postopkov preverjanja;
– spremembe predpisov v zvezi z dolžnostmi objave nadzorovanih informacij;
– vrsta oziroma tip vrednostnega papirja;
– prometnost oziroma likvidnost posameznega vrednostnega papirja;
– razpršenost imetništva med investitorji;
– razvrstitev vrednostnega papirja v posamezen segment borznega trga;
– morebitne podrobnejše usmeritve Agencije.
(2) Na podlagi ocene tveganja in kriterijev iz prvega odstavka tega člena se sprejme vsakokratni letni plan preverjanja, ki se ga glede na morebitno spremenjeno oceno tveganja ustrezno prilagaja, če je to potrebno zaradi spremenjenih okoliščin na borznem trgu.
Zajem podatkov pri spremljanju in preverjanju izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij
66. člen
Borza spremlja in preverja izpolnjevanje obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij zlasti na podlagi:
– prejetih obvestil izdajateljev;
– dostopnih javnih objav izdajateljev;
– dostopnih pomembnih informacij v medijih;
– morebitnih opozoril investitorjev oziroma tretjih oseb;
– nadpovprečnih odstopanj pri trgovanju s posameznim vrednostnim papirjem.
Ukrepi za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij
67. člen
(1) Ukrepi za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij so zlasti:
– posredovanje poziva izdajatelju za pojasnitev razlogov in okoliščin v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti glede objave nadzorovanih informacij;
– začasna ustavitev trgovanja na zahtevo izdajatelja, v primeru obstoja nevarnosti, da bi lahko prišlo do kršitev določb o obveznosti glede objave nadzorovanih informacij;
– v primeru prejema obvestila ali naznanila s strani tretjih oseb o sumu kršitev obveznosti objave notranjih informacij, obvestilo Agenciji, kadar gre za odmik od dobre prakse poročanja o notranjih informacijah, določene v Priporočilih obveščanja;
– posredovanje poročila Agenciji o ugotovljenem neizpolnjevanju obveznosti glede objave nadzorovanih informacij izdajateljev.
(2) Borza pri izbiri, kateri ukrep oziroma več ukrepov iz prvega odstavka tega člena bo uporabila v zvezi s posameznim izdajateljem, upošteva tudi:
– vrsto vrednostnega papirja, ki ga je izdal izdajatelj (npr. delnice, obveznice itd.);
– vrsto nadzorovane informacije (npr. letno in polletno poročilo, informacije o pomembnih deležih, druge nadzorovane informacije, notranje informacije itd.);
– izdelano oceno tveganja za celotni borzni trg iz 65. člena Pravil.
(3) Dodatni ukrepi za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij se lahko izvajajo tudi na zahtevo ali priporočilo Agencije.
(4) Podrobnejši način uresničevanja ukrepov za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij se lahko predpiše z navodili.
Izjeme glede preverjanja izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij
68. člen
Določbe tega poglavja Pravil, se v skladu z določbami 103. člena ZTFI, ne uporabljajo za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij:
– iz 3. poglavja ZTFI, za:
– odprte investicijske sklade (npr. investicijske kupone);
– iz 3.2. podpoglavja ZTFI, za:
– izdajatelje, ki imajo položaj države članice, organa regionalne ali lokalne oblasti države članice, javne mednarodne organizacije, katerih član je ena ali več držav članic, Evropske centralne bane ali centralne banke države članice oziroma
– izdajatelje, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na borznem trgu, izdali samo dolžniške vrednostne papirje, ki se vsak glasi na znesek najmanj 50.000 EUR ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 50.000 EUR;
– glede objave informacij o novih izdajah dolžniških vrednostnih papirjev ter glede objave informacij za imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, za:
– Republiko Slovenija, za regionalno oziroma lokalno skupnost kot izdajatelja vrednostnih papirjev.
8. POSTOPEK ODLOČANJA BORZE V ZVEZI Z IZDAJATELJI
8.1. Splošne določbe o postopku uvrstitve, začasne ustavitve in umika
Uporaba poglavja 8.1. Pravil
69. člen
(1) Borza odloča po postopku, določenem v tem poglavju Pravil, o naslednjih zadevah:
– o uvrstitvi vrednostnega papirja v trgovanje na borznem trgu;
– o spremembi pri posameznem vrednostnem papirju;
– o začasni ustavitvi trgovanja z vrednostnim papirjem;
– o umiku vrednostnega papirja iz trgovanja na borznem trgu.
(2) Za postopek odločanja borze iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: postopek) se uporablja ZUP, če v Pravilih ni drugače določeno.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena v postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti vložiti izrednih pravnih sredstev.
Organ postopka
70. člen
(1) V postopku odloča uprava borze.
(2) Postopek do izdaje odločbe vodi strokovni delavec, zaposlen pri borzi, ki izpolnjuje pogoje ZUP in ga za to pooblasti uprava borze.
Začetek postopka in zahteva
71. člen
(1) Postopek se lahko začne na podlagi vložene zahteve oziroma na pobudo borze, kadar Pravila to določajo.
(2) Zahteva se vloži na obrazcu, ki se predpiše z navodili. Zahtevi je treba priložiti listine, določene z navodili, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, ter dokaz o plačilu pristojbine za odločanje, ki se določi v Ceniku.
(3) Zahteva in listine morajo biti sestavljene v slovenskem ali angleškem jeziku. Če so listine, ki morajo biti v skladu z navodili priložene zahtevi, v jeziku, ki ni slovenski ali angleški, jim mora biti priložen overjen prevod teh listin v slovenski ali angleški jezik.
(4) Postopek lahko začne tudi borza zlasti na podlagi ukrepov borze v zvezi z izdajatelji vrednostnih papirjev.
Izjave stranke
72. člen
(1) Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2) Borza mora pred izdajo odločbe proti kateri ni ugovora, stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, razen v primeru iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena borza pred izdajo odločbe o začasni ustavitvi ali umiku, ni dolžna zagotoviti možnosti, da se izjavi, če z izvršitvijo odločbe zaradi zaščite vlagateljev ni mogoče odlašati. V primeru iz prvega stavka tega odstavka morajo biti razlogi za nezagotovitev možnosti izjave vsebovani v obrazložitvi odločbe.
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata za ugotovitvene odločbe borze.
(5) Podrobnejši način poziva borze iz drugega odstavka tega člena in primerov, ko borza pozove stranko, da se izjavi, se predpiše z navodili.
Odločanje borze in vrste odločb
73. člen
(1) Borza odloča v postopku brez naroka.
(2) Borza izdaja odločbe v obliki odločb in sklepov.
(3) Z odločbo borza odloča o uvrstitvi, o začasni ustavitvi trgovanja, o spremembi pri posameznem vrednostnem papirju in o umiku, ter o drugih zadevah, razen o tistih, za katere Pravila določajo, da o njih odloča s sklepom. Odločba mora biti obrazložena. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni posebnega postopka sodnega varstva.
(4) S sklepom odloča borza o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom. Sklep mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva.
Rok za odločitev
74. člen
(1) Borza mora o zahtevi za uvrstitev odločiti v tridesetih (30) dneh po prejemu zahteve.
(2) Borza mora sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve izdati v osmih dneh (8) po prejemu zahteve.
(3) Če je borza v roku iz drugega odstavka tega člena izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od vročitve tega sklepa vlagatelju zahteve:
– do poteka roka za opravo pomanjkljivosti, določenega s sklepom, ali
– do prejema dopolnitve oziroma poprave zahteve, če je zahteva dopolnjena oziroma popravljena v roku, določenem s sklepom.
Pravica do sodnega varstva
75. člen
(1) Proti odločbam borze o uvrstitvi, o začasni ustavitvi trgovanja, o spremembi in o umiku ni pritožbe, dovoljeno pa je začeti upravni spor pred Upravnim sodiščem RS (v nadaljevanju: postopek sodnega varstva).
(2) Postopek sodnega varstva v postopkih iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno začeti tudi proti sklepu, s katerim se konča postopek odločanja borze, začet na zahtevo stranke.
(3) Tožbo v postopku sodnega varstva je treba vložiti v osmih (8) dneh.
Posebna pravila v postopku sodnega varstva proti odločbam borze
76. člen
(1) Če sodišče v postopku sodnega varstva proti odločbi, s katero je borza odločila o zadevi iz 1. točke prvega odstavka 69. člena Pravil, ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi lahko po 65. členu ZUS-1 upravni akt odpravilo in s sodbo odločilo o stvari, odločbe borze ne odpravi, temveč s sodbo samo ugotovi, da je odločba nezakonita in da ni bilo pogojev za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu.
(2) Sodba iz prvega odstavka tega člena ne učinkuje na veljavnost borznih poslov z vrednostnimi papirji, o uvrstitvi katerih je borza odločila z izpodbijano odločbo.
8.2. Posebne določbe o postopku uvrstitve
Uporaba poglavja 8.2. Pravil
77. člen
V postopku odločanja o uvrstitvi vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu se uporabljajo določbe tega in 8.1. poglavja Pravil.
Zahteva za uvrstitev vrednostnih papirjev
78. člen
(1) Postopek za uvrstitev vrednostnih papirjev se začne na podlagi zahteve za uvrstitev, ki jo lahko vloži:
– izdajatelj,
– druga oseba, če izdajatelj s tem soglaša,
– druga oseba brez soglasja izdajatelja, ob pogoju da so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na drugem borznem trgu v Republiki Sloveniji ali drugem organiziranem trgu v državi članici.
(2) Če gre za uvrstitev vrednostnega papirja v segment borznega trga, ki je razdeljen tudi na podsegmente, mora oseba, ki je zahtevala uvrstitev, zahtevati tudi razvrstitev vrednostnih papirjev v določen podsegment borznega trga.
(3) Če se vrednostni papirji uvrstijo v trgovanje na drugem borznem trgu v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka tega člena brez soglasja izdajatelja, borza o tem obvesti izdajatelja.
Procesne predpostavke za odločanje
79. člen
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve za uvrstitev borza preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
– ali je zahtevo vložila upravičena oseba;
– ali zahteva vsebuje podatke v skladu s Pravili in navodili;
– ali so zahtevi priložene listine v skladu z navodili;
– ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o zahtevi.
(2) Če borza ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, in pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, s sklepom zavrže zahtevo.
(3) Če borza ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, s sklepom naloži osebi, ki je zahtevala uvrstitev, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem (8) in ne daljši kot petnajst (15) dni.
(4) Če oseba, ki je zahtevala uvrstitev, pomanjkljivosti v postavljenem roku, ne odpravi, borza s sklepom zavrže zahtevo.
(5) Proti sklepu o odpravi pomanjkljivosti ni posebnega sodnega varstva.
8.3. Postopek razvrstitve
Odločanje borze v drugih postopki borze
80. člen
(1) Borza odloča po postopku, določenem v tem poglavju (v nadaljevanju: postopek razvrstitve), o naslednjih zadevah:
– o razvrstitvi vrednostnih papirjev;
– o premestitvi vrednostnih papirjev.
(2) V postopku razvrstitve odloča borza s sklepom, zoper katerega ni dopustna pritožba. Sklep postane dokončen in izvršljiv, ko se vroči osebi, ki je zahtevala uvrstitev. Sklep mora biti obrazložen.
(3) Postopek razvrstitve se lahko začne na zahtevo osebe, ki je zahtevala uvrstitev, ali na podlagi revizije kriterijev, ki jo izvaja borza v skladu s Pravili.
Vložitev zahteve
81. člen
(1) Kadar je določeno, da se postopek razvrstitve začne na podlagi vložene zahteve, se zahteva vloži v skladu z drugim in tretjim odstavkom 71. člena Pravil.
(2) Borza lahko pisno pozove vlagatelja zahteve k dopolnitvi zahteve in predložitvi dodatne dokumentacije, iz katere je razvidna utemeljenost zahtevka.
Izjave izdajatelja in drugih oseb postopka
82. člen
(1) Izdajatelj oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev, dajejo v postopku razvrstitve izjave pisno.
(2) Borza mora pred izdajo sklepa, s katerim odloči v nasprotju z vloženo zahtevo, oziroma kadar na podlagi revizije kriterijev premesti vrednostne papirje v nižji podsegment borznega trga, pozvati izdajatelja oziroma osebo, ki je zahtevala uvrstitev, da se v roku, ki ne sme biti krajši od treh (3) delovnih dni od vročitve poziva, izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembnne za odločitev.
8.4. Obveščanje o odločitvah borze
Obveščanje Agencije in objava odločitve
83. člen
(1) Borza na način, ki je določen v Sklepu Agencije o podrobnejših pravilih o borznem trgu, obvesti Agencijo o:
– prejeti zahtevi za uvrstitev v treh (3) delovnih dneh od prejema zahteve;
– odločitvi o zahtevi za uvrstitev v treh (3) delovnih dneh od sprejema odločitve;
– zavrnitvi zahteve za uvrstitev v treh (3) delovnih dneh od sprejema te odločitve;
– odločitvi o začasni ustavitvi trgovanja takoj oziroma najkasneje naslednji delovni dan;
– odločitvi o umiku takoj oziroma najkasneje naslednji delovni dan;
– drugih zadevah, ki jih določajo podzakonski predpisi (npr. preklicu odločitve o zahtevi za uvrstitev, začetku trgovanja, uvrstitvi dodatnega števila vrednostnih papirjev, preoblikovanju razreda vrednostnih papirjev, pripojitvi, premestitvi vrednostnih papirjev, zmanjšanju števila vrednostnih papirjev).
(2) Borza na način, ki je določen v sklepu iz prvega odstavka tega člena, na svojih javnih spletnih straneh objavi informacije o:
– uvrstitvi najkasneje v roku treh (3) delovnih dni po uvrstitvi ter pred začetkom trgovanja z vrednostnim papirjem;
– začasni ustavitvi trgovanja na dan ustavitve trgovanja ali na dan sprejema odločitve, če se odločitev sprejme pred dejanskim dnem ustavitve trgovanja;
– umiku na dan umika iz trgovanja ali na dan sprejema odločitve, če se odločitev sprejme pred dejanskim dnem umika iz trgovanja.
(3) Borza na svojih javnih spletnih straneh objavi tudi informacije o razvrstitvi in premestitvi vrednostnih papirjev na borznem trgu na smiselno enak način kot informacije iz drugega odstavka tega člena.
9. BORZNI ČLANI IN BORZNI TRGOVALCI
9.1. Borzni člani
9.1.1. Pogoji za sprejem v članstvo na borzi
Osebe, ki lahko postanejo borzni člani
84. člen
(1) Člani borze so lahko borznoposredniške družbe, investicijska podjetja, banke ali posebne finančne institucije iz prvega odstavka 358. člena ZTFI.
(2) Član borze z omejeno pravico sklepanja poslov v skladu s tretjim odstavkom 92. člena teh Pravil lahko postanejo:
– Republika Slovenija,
– Banka Slovenije,
– oseba, ki izpolnjuje posebne pogoje iz 85. člena teh Pravil.
Posebni pogoji za člana borze z omejeno pravico sklepanja poslov
85. člen
Oseba iz 3. točke drugega odstavka 84. člena mora v zvezi s:
– pogojem iz 1. točke drugega odstavka 358. člena ZTFI, izpolnjevati naslednje:
– organizirana je v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, evropske delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo;
– neprekinjeno posluje najmanj tri leta;
– znesek osnovnega kapitala te osebe je najmanj 50.000,00 evrov;
– pogojem iz 2. točke drugega odstavka 358. člena ZTFI, izpolnjevati naslednje:
– ima vzpostavljen trden in zanesljiv sistem upravljanja s tveganji, sorazmeren poslovanju za svoj račun in temu ustrezen sistem notranjih kontrol, ki obsega preverjanje pravilnosti sklepanja borznih poslov in pogojev v zvezi s poravnavo sklenjenih borznih poslov v skladu s temi Pravili in navodili;
– opravila je že več poslov z vrednostnimi papirji na kapitalskih trgih, v vrednosti, ki presega povprečno vrednost poslov, ki se sklepajo na teh kapitalskih trgih in s povprečno pogostnostjo najmanj deset poslov na trimesečje v zadnjih treh poslovnih letih;
– vrednost portfelja njenih naložb v finančne instrumente, vključno z denarnimi depoziti, presega 500.000 evrov;
– pogojem iz 3. točke drugega odstavka 358. člena ZTFI, izpolnjevati naslednje:
– če gre za osebo iz države članice ali tretje države, ki nima ustrezne licence Agencije ali drugega pristojnega nadzornega organa, mora biti izpolnjena možnost za izvajanje učinkovitega odkrivanja in preprečevanja zlorab trga.
Tehnični pogoji
86. člen
(1) Borzni član mora imeti informacijski sistem, ki je z ustrezno povezavo združljiv z informacijskim sistemom borze na način, da omogoča uporabo le tega. Borza omogoča članom borze dostop do trgovalnega sistema bodisi prek delovne postaje bodisi prek elektronskega vmesnika.
(2) Elektronski vmesnik pomeni način elektronske povezave informacijskega sistema člana in trgovalnega sistema. Članu borze se na njegovo zahtevo dodelijo sistemski identifikacijski elementi, ki njegovemu informacijskemu sistemu omogočajo enolično identifikacijo pri dostopu do trgovalnega sistema, izvajanje operacij v trgovalnem sistemu in dostopu do podatkov, do katerih ima član pravico dostopa. Uporaba sistemskih identifikacijskih elementov je dovoljena samo pri borzi registriranem sistemu člana.
(3) Borzni član mora zagotoviti in sprotno zagotavljati, da njegov informacijski sistem pri uporabi delovne postaje ali elektronskih vmesnikov izpolnjuje pogoje ter druge zahteve, ki se predpišejo z navodili.
(4) Podrobnejši postopek vzpostavitve dostopa elektronskega vmesnika do borznega trga se predpiše z navodili.
Kadrovski pogoji
87. člen
(1) Borzni član mora imeti pooblaščeno najmanj eno osebo, ki na podlagi zaposlitve ali na kakšni drugi pravni podlagi opravlja naloge borznega trgovalca.
(2) Borzni član mora pooblastiti oziroma določiti najmanj eno osebo, ki opravlja naloge skrbnika uporabnikov trgovalnega sistema pri borznem članu. Skrbnik uporabnikov trgovalnega sistema dodeljuje:
– osebne identifikacijske elemente in nivo pravic uporabe trgovalnega sistema za vse uporabnike trgovalnega sistema pri borznem članu, pri čemer se metodologija določanja identifikacijskih elementov in uporabnikov predpiše z navodili;
– identifikacijske elemente in nivo pravic uporabe trgovalnega sistema za elektronski vmesnik borznega člana.
(3) Borzni član mora ves čas članstva na borzi skrbeti za ustrezno strokovno usposobljenost njegovih borznih trgovalcev in skrbnikov uporabnikov trgovalnega sistema pri članu v skladu s Pravili in navodili. Z navodili se predpiše postopek pooblastitve skrbnikov ter obrazec za pooblaščanje borznih trgovalcev in skrbnikov.
Pogoji v zvezi s poravnavo borznih poslov
88. člen
(1) Borzni član mora zagotoviti poravnavo borznih poslov na enega izmed naslednjih načinov:
– s članstvom v poravnalnem sistemu, pri katerem opravlja poravnavo iz sklenjenih borznih poslov;
– s pogodbo s poravnalnim članom, prek katerega bo zagotovljena poravnava iz sklenjenih borznih poslov za račun tega borznega člana.
(2) V primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora borzni član pri trgovanju dosledno upoštevati pravilo o uporabi računov iz 132. člena teh Pravil.
Postopek sprejema v članstvo
89. člen
(1) Za postopek sprejema v članstvo na borzi se uporabljajo določbe 13. poglavja teh Pravil, če ni v tem poglavju drugače predpisano.
(2) Borza lahko zavrne sprejem osebe iz 85. člena Pravil v članstvo na borzi, če presodi, da niso izpolnjeni pogoji iz 3. točke 85. člena teh Pravil.
Sprejem v članstvo na borzi
90. člen
V sklepu, s katerim se osebo iz 84. člena teh Pravil sprejme v članstvo na borzi, se določi rok, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, v katerem mora ta oseba:
– zagotoviti dostop do trgovalnega sistema, na enega izmed naslednjih načinov:
– s sklenitvijo pogodbe o najemu elektronskih storitev borze ter opravljenim priklopom na borzni trgovalni sistem;
– s predložitvijo ustreznega dokazila ponudnika komunikacijskega dostopa do borznega trgovalnega sistema;
– predložiti dokazilo o zagotovitvi poravnave iz sklenjenih borznih poslov, v skladu s prvim odstavkom 88. člena teh Pravil;
– zagotoviti minimalne kadrovske pogoje iz 87. člena Pravil, kar pomeni vsaj enega borznega trgovalca in skrbnika uporabnikov trgovalnega sistema, tako da predloži ustrezno pooblastilo v skladu s Pravili in navodili;
– predložiti dokazilo o plačilu letne članarine v skladu s Cenikom.
Vključitev borznega člana v trgovanje
91. člen
Po izpolnitvi pogojev iz 90. člena teh Pravil borza vključi borznega člana v trgovanje s tem, da mu omogoči dostop do borznega trga, in mu v skladu s prvim odstavkom 120. člena teh Pravil dodeli status »aktivni«.
9.1.2. Pravice in dolžnosti borznih članov
Pravice borznih članov
92. člen
(1) Člani borze imajo naslednje pravice:
– imeti zagotovljen ustrezen neposredni ali oddaljeni dostop do BIS;
– uporabljati trgovalni sistem in prek njega sklepati borzne posle;
– sočasno dobiti informacije, ki jih borza posreduje članom in ki bi lahko vplivale na trgovanje;
– biti seznanjeni z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij;
– dobivati informacije o uvrstitvi v trgovanje oziroma umiku finančnih instrumentov iz trgovanja na borznem trgu;
– dobivati informacije o ustavitvah trgovanja z vrednostnim papirjem;
– dobivati informacije o sprejemu osebe v članstvo na borzi oziroma prenehanju položaja člana borze;
– dajati borzi predloge, pobude in pripombe v zvezi s trgovanjem na borzi;
– sodelovati pri organiziranih oblikah izobraževanja, ki jih organizira borza.
(2) Pri članih z oddaljenim dostopom se lahko glede na način komunikacijskega dostopa do BIS in borznega trgovalnega sistema deloma omeji funkcionalnost sistema BIS.
(3) Pravica iz 2. točke prvega odstavka tega člena je članom borze, ki so položaj člana borze pridobili kot oseba iz drugega odstavka 84. člena teh Pravil, omejena izključno na pravico sklepanja borznih poslov za svoj račun.
Dolžnosti borznih članov
93. člen
(1) Člani borze imajo naslednje dolžnosti:
– pri trgovanju na borznem trgu morajo ravnati v skladu s Pravili in navodili borze;
– skrbeti, da organizacijske, tehnične, kadrovske pogoje ter pogoje v zvezi s poravnavo, kot so predpisani s temi Pravili izpolnjujejo redno in ves čas trajanja položaja člana borze;
– borzo morajo nemudoma obvestiti o plačilni nesposobnosti (insolventnosti), prisilni poravnavi in o začetku stečajnega oziroma likvidacijskega postopka ter o vseh drugih dogodkih, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivali na njihovo finančno stanje in poslovanje;
– borzo morajo obvestiti o združitvi, delitvi ali drugem statusnem preoblikovanju ter spremembi dejavnosti;
– borzo morajo obvestiti o končanih postopkih pred Agencijo oziroma drugim pristojnim nadzornim organom, glede ukrepov zoper borznega člana ali njihovih borznih trgovalcev, v zvezi z ravnanji na borznem trgu;
– varovati morajo sistemske identifikacijske in uporabniške elemente za dostop do trgovalnega sistema;
– na zahtevo borze morajo omogočiti izredni revizijski pregled informacijskega sistema v delu, ki se nanaša na uporabo elektronskih vmesnikov in njihovo povezavo z informacijskim sistemom člana;
– na zahtevo borze morajo omogočiti dostop do evidenc vseh naročil in evidenc o vseh sklenjenih borznih poslih;
– plačevati morajo članarino in druge pristojbine v skladu s cenikom borze;
– redno morajo izpolnjevati obveznosti periodičnega poročanja o izpolnjevanju pogojev za članstvo v skladu z navodili.
(2) Člani borze, njihovi borzni trgovalci in zaposleni so dolžni kot zaupne varovati vse podatke, ki so z navodili predpisani kot zaupni ali kot poslovna skrivnost.
(3) Za zlorabe sistemskih identifikacijskih elementov je v razmerju do borze odgovoren član borze. V primeru zlorabe identifikacijskih elementov borza prekliče identifikacijske elemente nemudoma po prejemu obvestila o zlorabi. Preklic identifikacijskih elementov ne vpliva na veljavnost borznih poslov, ki so bili sklenjeni do preklica.
9.1.3. Prenehanje položaja borznega člana in izključitev iz trgovanja na borzi
Način prenehanja položaja borznega člana
94. člen
(1) Borznemu članu preneha položaj člana borze na podlagi:
– izključitve ali
– izstopa s pisno izjavo.
(2) V primeru prenehanja položaja člana borze, borznim trgovalcem tega borznega člana preneha veljavnost pooblastil za delo na trgovalnem sistemu.
Izključitev borznega člana iz članstva na borzi
95. člen
(1) Borza mora izključiti borznega člana iz članstva na borzi, če član zaradi odvzema ali prenehanja dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ali zaradi drugih razlogov izgubi položaj osebe iz prvega odstavka 84. člena teh Pravil, v zvezi s katerim je pridobil položaj člana borze.
(2) Borza lahko izključi borznega člana iz članstva na borzi, če:
– borzni član v postavljenem roku ne izpolni obveznosti iz 90. člena Pravil;
– član ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti do borze;
– član ne obvesti borze o dogodkih oziroma okoliščinah, ki jih določajo Pravila in navodila;
– član huje krši Pravila;
– je to potrebno za zagotovitev poštenega in urejenega trgovanja na borznem trgu;
– je borzni član nepretrgoma izključen iz trgovanja več kot šest (6) mesecev.
(3) Oseba, ki je bila izključena iz članstva na borzi, dve (2) leti po prenehanju položaja člana borze ne more vložiti zahteve za sprejem v članstvo na borzi. V primeru ponovne zahteve za sprejem v članstvo na borzi, lahko borza zahtevo zavrne, če bi bilo s sprejemom te osebe v članstvo ogroženo pošteno in urejeno trgovanje na borznem trgu.
Obveznosti borznega člana pri izključitvi ali izstopu iz članstva na borzi
96. člen
(1) Če je borzni član izključen iz članstva ali je podal pisno izjavo o izstopu, mora izpolniti vse obveznosti v razmerju do borze.
(2) Izključitev in izjava o izstopu začneta učinkovati prvi dan naslednjega meseca po mesecu, v katerem borzni član izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena.
Prenehanje položaja borznega člana
97. člen
Pravice in obveznosti borznega člana prenehajo, ko v skladu z drugim odstavkom 96. člena teh Pravil začneta učinkovati izključitev ali izjava o izstopu iz članstva.
Izključitev iz trgovanja
98. člen
(1) Borza mora člana borze izključiti iz trgovanja na borzi:
– nemudoma, ko je obveščena, da je podan razlog iz prvega odstavka 95. člena teh Pravil;
– nemudoma, ko je obveščena, da je borznemu članu Agencija, Banka Slovenije oziroma pristojni nadzorni organ države članice ali tuje države tega člana izrekel ukrep začasne prepovedi opravljanja investicijskih storitev;
– nemudoma, ko je obveščena s strani poravnalnega člana ali upravljavca poravnalnega sistema, da borzni član ne izpolnjuje obveznosti iz poravnave;
– nemudoma, ko je obveščena, da je nad borznim članom začet postopek insolventnosti;
– če je to potrebno za zagotovitev poštenega in urejenega trgovanja na borznem trgu.
(2) Borza lahko člana borze izključi iz trgovanja na borzi:
– če obstajajo okoliščine, na podlagi katerih se utemeljeno sumi, da borzni član huje krši Pravila ali druge akte borze;
– če je razlog iz 2. točke drugega odstavka 95. člena teh Pravil podan dvakrat v neprekinjenem obdobju šestih mesecev;
– če je razlog iz 3. točke drugega odstavka 95. člena teh Pravil podan dvakrat zapored;
– če borzni član ne izpolnjuje kadrovskih pogojev iz 87. člena Pravil.
(3) V času trajanja ukrepa izključitve iz trgovanja, borzni član ohrani status borznega člana in je zavezan izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz statusa borznega člana, vendar ne more uresničevati pravic, ki izhajajo iz statusa borznega člana.
(4) Izključitev iz trgovanja traja do prenehanja razloga, zaradi katerega je bil borzni član izključen iz trgovanja oziroma, dokler ni na podlagi izključitve iz trgovanja izrečen ukrep izključitve borznega člana iz članstva na borzi.
9.2. Vzdrževalci likvidnosti
Opredelitev pojma in sprejem vzdrževalcev likvidnosti
99. člen
(1) Vzdrževalci likvidnosti zagotavljajo likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Borza lahko posameznim borznim članom glede na izpolnjevanje predpisanih pogojev podeli status vzdrževalca likvidnosti za enega ali več vrednostnih papirjev na določenem segmentu organiziranega trga.
(3) Vsak borzni član ima pravico zaprositi borzo za podelitev statusa vzdrževalca likvidnosti, tako da v pisni zahtevi natančno navede, na katere vrednostne papirje se zahteva nanaša. Borzni član pridobi status vzdrževalca likvidnosti za enega ali več vrednostnih papirjev, če izpolnjuje kriterije, ki se predpišejo z navodili. Borza lahko pri posameznem vrednostnem papirju s sklepom omeji število vzdrževalcev likvidnosti.
(4) Podrobnejši postopek podeljevanja statusa vzdrževalca likvidnosti in kriteriji se predpišejo z navodili. Seznam vzdrževalcev likvidnosti in pogoje za pridobitev tega statusa objavi borza na svoji spletni strani.
Dolžnosti in pravice vzdrževalcev likvidnosti
100. člen
(1) Vzdrževalci likvidnosti so dolžni sproti dnevno zagotavljati omejena naročila za nakup in prodajo na borznem trgu ter sklepati posle na podlagi teh naročil v skladu s temi Pravili in na podlagi zahtev, ki se predpišejo z navodili.
(2) Vzdrževalcem likvidnosti, ki izpolnijo določene kriterije uspešnosti, borza s sklepom dodeli posebne ugodnosti.
(3) Podrobnejše zahteve za vzdrževalce likvidnosti, kriteriji uspešnosti ter njihove ugodnosti se predpišejo z navodili. Pri tem se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
– vrsta vrednostnega papirja,
– maksimalna razlika med tečajem naročila za nakup in tečajem naročila za prodajo,
– minimalna vrednost obvezne ponudbene strani in strani povpraševanja,
– minimalni čas ohranjanja naročil na trgu,
– obvezen čas vnosa naročil v avkcijo,
– soglasje izdajatelja.
Prenehanje statusa vzdrževalca likvidnosti
101. člen
(1) Vzdrževalec likvidnosti lahko odstopi od tega statusa v celoti ali le za določen vrednostni papir na podlagi pisne odpovedi. Po tem, ko borza prejme njegovo pisno odpoved, vzdrževalec likvidnosti v roku, predpisanim v navodilih, ni več dolžan opravljati svojih obveznosti kot vzdrževalec likvidnosti. Za ponovni status vzdrževalca likvidnosti lahko borzni član ponovno zaprosi po preteku tridesetih (30) dni od veljavnega prenehanja tega statusa.
(2) Borza lahko odvzame status vzdrževalca likvidnosti borznemu članu, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti kot vzdrževalec likvidnosti ali omeji njegove obveznosti v primeru velikih tržnih neravnovesij ali drugih izrednih razmer (npr. korporacijske akcije izdajatelja, velika tečajna nihanja, velika odstopanja količine).
9.3. Borzni trgovalci
9.3.1. Sprejem borznega trgovalca v trgovanje na borzi
Borzni trgovalec
102. člen
(1) Borzni trgovalec je fizična oseba, ki ga član borze pooblasti, da v imenu borznega člana v trgovalni sistem vnaša naročila za trgovanje. Obrazec pooblastila se predpiše z navodili.
(2) Borzni član lahko za borznega trgovalca pooblasti samo osebo:
– za katero je član podal pisno izjavo o njenem poznavanju ureditve borznega trga, Pravil in navodil borze ter o usposobljenosti za delo na trgovalnem sistemu in
– ima veljavno dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika iz 1. točke prvega odstavka 186. člena ZTFI.
(3) Usposobljenost za delo na trgovalnem sistemu borze se lahko pridobi oziroma dokazuje z ustreznimi izkušnjami pri delu na tem sistemu, sodelovanjem pri simulacijah, ki jih organizirata borza ali borzni član ter z udeležbo na usposabljanjih, ki jih organizira borza. Podrobnejša merila za priznavanje usposobljenosti za delo, postopek in vsebino izjave iz tega člena, se predpiše z navodili.
(4) Borzni trgovalec, ki ga pooblasti borzni član s sedežem v državi članici EU, razen v Republiki Sloveniji, mora:
– dokazati usposobljenost za delo na trgovalnem sistemu s pisno izjavo o poznavanju ureditve borznega trga, Pravil in navodil borze ter o usposobljenosti za delo na trgovalnem sistemu in
– namesto pogoja iz 2. točke drugega odstavka tega člena smiselno izpolnjevati pogoje določene s predpisi te države za opravljanje poslov borznega posrednika.
(5) Posamezni borzni trgovalec je lahko pooblaščen za vnos naročil za trgovanje samo za enega člana borze.
(6) Na pobudo borznega člana ali na lastno pobudo, lahko borza preveri usposobljenost njegovih trgovalcev. V primeru bistvenih sprememb trgovalnega sistema ali teh Pravil lahko borza zahteva ponovno preverjanje usposobljenosti za delo na trgovalnem sistemu.
Vključitev borznega trgovalca v trgovanje na borzi
103. člen
(1) Na podlagi pooblastila člana borze in določitve osebnega identifikacijskega elementa s strani skrbnika uporabnikov trgovalnega sistema, vključi borza borznega trgovalca v trgovanje na borzi tako, da:
– preveri izpolnjevanje predpisanih pogojev s strani posameznega trgovalca;
– preveri, ali so ustrezno navedeni vsi zahtevani podatki;
– preveri skladnost njegovega osebnega identifikacijskega elementa s predpisano metodologijo;
– v skladu s prvim odstavkom 121. člena Pravil prestavi status borznega trgovalca v »aktiven«.
(2) Glede varstva identifikacijskih elementov in odgovornosti za resničnost in točnost podatkov, ki jih v trgovalni sistem vnesejo borzni trgovalci se uporablja določba tretjega odstavka 93. člena teh Pravil.
(3) Pri elektronskih vmesnikih borznih članov borza izvede 2., 3. in 4. točko iz prvega odstavka tega člena.
Postopek odločanja v zadevah v zvezi z borznimi trgovalci
104. člen
Pri odločanju v zadevah v zvezi z borznimi trgovalci se uporablja 13. poglavje teh Pravil, če ni v tem poglavju drugače predpisano.
9.3.2. Pravice in dolžnosti borznih trgovalcev
Pravice borznih trgovalcev
105. člen
Borzni trgovalci imajo pravico:
– uporabljati trgovalni sistem in v imenu borznega člana v trgovalni sistem vnašati naročila za trgovanje;
– prejemati informacije, ki jih borza posreduje ostalim borznim trgovalcem.
Dolžnosti borznih trgovalcev
106. člen
Dolžnosti borznih trgovalcev so:
– spoštovati in izvajati Pravila in navodila ter izdana operativna navodila uprave in uslužbencev borze;
– tretjim osebam ne smejo omogočiti dostopa in uporabe do trgovalnega sistema prek svojih osebnih identifikacijskih elementov;
– opozarjati borzo o ugotovljenih nepravilnostih v zvezi s trgovalnim sistemom (tehnične napake oziroma pomanjkljivosti).
9.3.3. Izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi
Začasna izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi
107. člen
(1) Borznega trgovalca lahko borza s sklepom začasno izključi iz trgovanja na borzi zlasti v naslednjih primerih:
– če utemeljeno sumi, da opravlja dejanja, ki so s Pravili ali navodili prepovedana,
– nemudoma, ko borza ugotovi, da je borzni trgovalec tretji osebi omogočil dostop ali uporabo trgovalnega sistema prek svojih osebnih identifikacijskih elementov.
(2) O izključitvi in razlogih za začasno izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi se obvesti borznega člana in Agencijo.
Izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi
108. člen
(1) Borza izključi borznega trgovalca iz trgovanja na borzi:
– če borzni član borznemu trgovalcu, ki ga je pooblastil, prekliče pooblastilo;
– če borzni trgovalec pisno sporoči, da želi, da ga borza izključi iz trgovanja;
– če huje krši Pravila in navodila.
(2) O izključitvi in razlogih iz prvega odstavka tega člena za izključitev borznega trgovalca iz trgovanja na borzi se obvesti borznega člana in Agencijo.
(3) V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena za borznega trgovalca dve leti po izključitvi ni možno več vložiti ponovnega pooblastila za delo na trgovalnem sistemu. Po poteku dveh let lahko borza v primeru vložitve ponovnega pooblastila za opravljanje del na trgovalnem sistemu za borznega člana vključitev v trgovanje zavrne.
10. TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI UVRŠČENIMI NA BORZNI TRG
10.1. Borzni posli
Borzni posli
109. člen
(1) Borzni posli so posli nakupa in prodaje, katerih predmet so vrednostni papirji, ki so uvrščeni v trgovanje na borznem trgu in so sklenjeni prek trgovalnega sistema na način, kot to določajo ta Pravila.
(2) Borzne posle lahko sklepajo samo člani borze.
Predmet borznih poslov
110. člen
Predmet borznih poslov so serijski vrednostni papirji, ki so sprejeti v trgovanje na borznem trgu in vsebujejo vse nezapadle pripadajoče kupone oziroma vse nezapadle pravice in obveznosti.
Cena
111. člen
(1) Pri borznem trgovanju je cena vrednostnih papirjev izražena s tečajem, ki je večji od nič (0).
(2) Tečaj delnic, naložbenih certifikatov, nakupnih bonov in investicijskih kuponov je izražen v evrih (EUR) za posamezen lot.
(3) Tečaj obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev, razen tečaja naložbenih certifikatov in nakupnih bonov, je izražen v odstotkih od nominalne vrednosti ali v odstotkih od še neizplačane glavnice (anuitetne obveznice) brez pripisanih obresti.
(4) Kupec obveznic oziroma drugih dolžniških vrednostnih papirjev, razen naložbenih certifikatov in nakupnih bonov, je dolžan poleg kupnine iz tretjega odstavka tega člena plačati tudi natečene, toda še nezapadle obresti v skladu s pravili poravnalnega sistema. Pripis natečenih obresti, ki jih dolguje kupec obveznic prodajalcu, se izračuna ob poravnavi sklenjenih borznih poslov.
Količina pri sklepanju borznih poslov
112. člen
(1) Prek trgovalnega sistema se z vrednostnimi papirji trguje v lotih, ki se določijo z navodili. En (1) lot predstavlja količinsko enoto za trgovanje na borzi.
(2) Pri obveznicah in zakladnih menicah predstavlja en (1) lot nominalno vrednost nezapadlega dela glavnice.
Čas sklenitve borznega posla
113. člen
Za čas sklenitve borznega posla se šteje tisti trenutek, ko trgovalni sistem v skladu s Pravili poveže ponudbo za nakup in prodajo vrednostnih papirjev. Kot čas sklenitve se upošteva čas na trgovalnem sistemu.
Kraj sklenitve borznega posla
114. člen
Šteje se, da je borzni posel sklenjen v kraju, kjer ima borza svoj sedež.
Upravičenje do dividend in zapadlost kuponov
115. člen
(1) Borza s sklepom določi dan, od katerega dalje se s predmetom borznih poslov trguje brez kupona za izplačilo obresti oziroma dividende oziroma drugih pravic in obveznosti.
(2) Obveznice kotirajo brez kupona en trgovalni dan pred presečnim dnevom. Presečni dan je dan, ki ga izdajatelj določi kot dan, od katerega dalje se pravica do kupona ne prenaša več na novega imetnika skupaj s prenosom obveznice. Če izdajatelj borzi ne sporoči presečnega datuma, se upoštevajo podatki o presečnih dnevih, ki jih borzi sporoči upravljavec poravnalnega sistema.
(3) Pri delnicah se datum začetka sklepanja poslov brez upravičenja do dividende določi s sklepom glede na presečni dan, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende. V objavi glede začetka sklepanja poslov brez upravičenja do dividende se navede tudi višina dividende in datum oziroma rok izplačila.
Delitev kosovnih delnic
116. člen
(1) Pri delitvi kosovnih delnic, pri nespremenjenem osnovnem kapitalu, se glede na presečni datum določijo največ trije trgovalni dnevi, ko se pri izpolnitvi na te dni sklenjenih poslov s temi delnicami upošteva delitveno razmerje v skladu s 177. členom Pravil.
(2) V trgovalnih dnevih, določenih na podlagi prvega odstavka tega člena, se trguje s količino delnic pred delitvijo delnic. Za potrebe izpolnitve teh sklenjenih poslov borza posreduje KDD podatke na način, da pri vsakem sklenjenem poslu količino pomnoži z mnogokratnikom iz delitvenega razmerja, tečaj pa deli z mnogokratnikom iz delitvenega razmerja.
(3) Trgovalni dnevi iz prvega odstavka tega člena, se določijo le v primeru, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
– delitveno razmerje je takšno, da zaradi zaokroževanja ne povzroči razlike med dejansko vrednostjo sklenjenega posla in vrednostjo sklenjenega posla, ki se izračuna z uporabo delitvenega razmerja v skladu z drugim odstavkom tega člena in
– izpolnjeni so pogoji iz tretjega odstavka 115. člena Pravil.
10.2. Splošna pravila trgovanja
Trgovalni dnevi
117. člen
Borzno trgovanje poteka vsak delovni dan. Ob državnih praznikih, drugih dela prostih dnevih in v primeru posebnih okoliščin se na borzi ne trguje. Borza s sklepom določa časovni razpored borznega trgovanja. Sprememba se objavi najmanj pet (5) dni pred predvideno spremembo.
Način trgovanja
118. člen
(1) V trgovalnem sistemu se s posameznim vrednostnim papirjem lahko trguje na neprekinjen ali avkcijski način.
(2) Neprekinjen način trgovanja se začne z otvoritveno avkcijo in potem omogoča takojšne sklepanje poslov z naročili za trgovanje, vnesenimi v trgovalni sistem, glede na ujemanje njihovih pogojev, skladno s temi Pravili. V neprekinjenem načinu trgovanja je tečaj sklenjenega posla v okviru vsakokratne najboljše ponudbe in povpraševanja, praviloma pa ga določi tisto naročilo za trgovanje v poslu, ki je bilo v trgovalni sistem vneseno prvo. Neprekinjen način trgovanja se zaključi z zaključno avkcijo.
(3) V avkcijskem načinu trgovanja se za posamezen vrednostni papir izvede ena avkcija dnevno, kjer se vsi posli sklenejo v enem trenutku po enem samem tečaju (avkcijski tečaj). Ta tečaj se oblikuje na podlagi naročil za trgovanje, ki se v trgovalni sistem vnašajo vse do začetka sklepanja poslov, glede na ujemanje njihovih pogojev, skladno s temi Pravili in tako, da se doseže količinsko največji obseg prometa.
(4) Kriteriji za vključevanje vrednostnih papirjev v posamezen način trgovanja se predpišejo z navodili glede na naravo in značilnosti trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem, pri čemer se upoštevajo predvsem likvidnostni kriteriji.
Stanja trga in trajanje borznega trgovanja
119. člen
(1) Trg se lahko nahaja v naslednjih stanjih:
– trg je zaprt – upravljanje z naročili za trgovanje, sklepanje poslov in vpogled v globino trga niso možni;
– trg je pred odprtjem – upravljanje z naročili za trgovanje je možno, sklepanje poslov in vpogled v globino trga nista možna;
– trg je v avkciji – upravljanje z naročili za trgovanje, sklepanje poslov in vpogled v globino trga so odvisni od faze avkcije;
– trg je odprt – upravljanje z naročili za trgovanje, sklepanje poslov in vpogled v globino trga so možni;
– trg je pred zaprtjem – upravljanje z naročili za trgovanje je možno, sklepanje poslov in vpogled v globino trga nista možna.
(2) V neprekinjenem načinu trgovanja si znotraj trgovalnega dne sledijo stanja trga v naslednjem vrstnem redu:
– trg je zaprt;
– trg je pred odprtjem;
– trg je v avkciji (otvoritvena avkcija);
– trg je odprt;
– trg je v avkciji (zaključna avkcija);
– trg je pred zaprtjem;
– trg je zaprt.
(3) V avkcijskem načinu trgovanja si znotraj trgovalnega dne sledijo stanja trga v naslednjem vrstnem redu:
– trg je zaprt;
– trg je pred odprtjem;
– trg je v avkciji;
– trg je pred zaprtjem;
– trg je zaprt.
(4) Stanja trga iz drugega in tretjega odstavka tega člena so lahko prekinjena z dodatnimi avkcijami, povezanimi z varovalnimi mehanizmi iz 10.6. poglavja Pravil.
(5) Z navodili se podrobneje določijo podatki, ki se prikazujejo v globini trga pri posameznih stanjih trga.
(6) Z navodili se določi trajanje borznega trgovanja v neprekinjenem in avkcijskem načinu trgovanja ter urnik avkcij za posamezne vrednostne papirje v avkcijskem načinu trgovanja.
(7) Način trgovanja oziroma čas posameznih stanj trga lahko borza, da bi zagotovila minimalno nemoteno delovanje trga, s sklepom podaljša oziroma skrajša.
Trgovalni status borznih članov
120. člen
(1) Posamezni član borze ima lahko v trgovalnem sistemu enega izmed naslednjih trgovalnih statusov:
– aktiven – članu je omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili preko trgovalnega sistema;
– neaktiven – članu ni omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili preko trgovalnega sistema.
(2) Trgovalni status člana borze se spremeni na podlagi sklepa borze, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz Pravil.
Trgovalni status borznih trgovalcev
121. člen
(1) Posamezni borzni trgovalec ima lahko v trgovalnem sistemu enega izmed naslednjih trgovalnih statusov:
– aktiven – borznemu trgovalcu je omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili preko trgovalnega sistema;
– neaktiven – borznemu trgovalcu ni omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili preko trgovalnega sistema.
(2) Trgovalni status borznega trgovalca se spremeni na podlagi sklepa borze, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz Pravil.
Stanja vrednostnih papirjev
122. člen
(1) Posamezen vrednostni papir se lahko nahaja v enem izmed naslednjih stanj:
– trgovan – možno je sklepanje poslov in upravljanje z naročili za trgovanje;
– zadržan – sklepanje poslov in upravljanje z naročili za trgovanje nista možna; pri vzpostavitvi statusa »zadržan« trgovalni sistem avtomatično odstrani vsa netrajna naročila;
– zaustavljen – sklepanje poslov in upravljanje z naročili za trgovanje nista možna; pri vzpostavitvi statusa »zaustavljen« trgovalni sistem avtomatično odstrani vsa naročila;
– izključen – vrednostni papir se začasno ali trajno izključi iz trgovanja, pri čemer sklepanje poslov in upravljanje z naročili za trgovanje nista možna.
(2) Stanje vrednostnega papirja se spremeni na podlagi sklepa oziroma odločbe borze, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz Pravil.
10.2. Naročila za trgovanje
Upravljanje z naročili za trgovanje
123. člen
(1) Član borze izvršuje naročila za trgovanje za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev preko trgovalnega sistema z vnosom ustrezne ponudbe oziroma povpraševanja na trg ter z nadaljnjim upravljanjem takega naročila na trgu.
(2) Upravljanje z naročili za trgovanje vključuje: vnos, spreminjanje, zadržanje, sprostitev ali odstranitev naročila za trgovanje.
(3) Pri upravljanju z naročili v trgovalnem sistemu so dovoljene določene kombinacije različnih vrst naročil in njihovih pogojev izvršitve, pri čemer so omejitve pri upravljanju z naročili vezane na način trgovanja, stanja trga in faze v avkcijah, kot jih opredeljujejo 118., 119. in 141. člen Pravil.
(4) Poseben način vnosa naročila je obojestransko naročilo za nakup in prodajo, ki ga je mogoče vnesti z enkratnim vnosom v trgovalni sistem in se lahko uporablja samo za trgovanje preko računov za vzdrževanje likvidnosti iz četrtega odstavka 131. člena Pravil.
Vrste naročil za trgovanje
124. člen
(1) Glede na določitev tečaja se naročila za trgovanje delijo na naslednji vrsti naročil:
– tržno naročilo – omejitev tečaja ni določena;
– omejeno naročilo – določen je še sprejemljiv tečaj nakupa (najvišji) oziroma prodaje (najnižji).
(2) Omejena naročila so naročila, kjer je vnesen oziroma določen tečaj in s katerimi je omogočeno sklepanje poslov največ do tečaja, ki je bil določen ob vnosu naročila.
(3) Tržna naročila so naročila, kjer ni vnesen oziroma določen tečaj. Tržna naročila na trgu so v trgovalnem sistemu posebej označena.
Naročila s pogoji načina izvršitve
125. člen
(1) Možna so naslednja naročila s pogoji načina izvršitve:
– Naročilo takoj ali prekliči – omogoča z enkratnim vnosom izvrševanje naročila po različnih tečajih do navedene omejitve, pri čemer se neizvršena količina naročila odstrani iz trgovalnega sistema.
– Naročilo izvrši ali prekliči – omogoča z enkratnim vnosom izvrševanje naročila po različnih tečajih do navedene omejitve, pri čemer se izvrši samo, če se izvrši celotna količina naročila ali v enem ali v več poslih hkrati. Kolikor se naročilo ob vnosu ne more v celoti izvršiti, se odstrani iz trgovalnega sistema.
– Naročilo zavedi ali prekliči – omogoča, da se naročilo na trg uvrsti le kot pasivno naročilo. Kolikor bi bila ob vnosu naročila možna njegova delna ali celotna izvršitev, se naročilo ne izvrši in se odstrani iz trgovalnega sistema.
– Stop tržno naročilo – omogoča, da se naročilo po dosegu njegove stop omejitve vnese na trg kot tržno naročilo.
– Stop omejeno naročilo – omogoča, da se naročilo po dosegu njegove stop omejitve vnese na trg kot omejeno naročilo.
– Naročilo tržno v omejeno – omogoča, da se naročilo vnese na trg kot tržno naročilo, ki se lahko izvrši samo po najboljšem tečaju nasprotne strani v globini trga, morebiten preostanek naročila pa se na trg uvrsti kot omejeno naročilo, po tečaju zadnjega sklenjenega posla s tem naročilom.
– Naročilo s skrito količino – omogoča, da je na trgu prikazana le vidna količina naročila, preostanek količine naročila pa je shranjen v skriti količini naročila, ki na trgu ni vidna.
(2) Z navodili se določi podrobnejše pogoje izvrševanja naročil iz prvega odstavka tega člena.
Naročila s trgovalnimi pogoji
126. člen
(1) Naročila imajo lahko določenega enega izmed naslednjih trgovalnih pogojev:
– Naročilo samo v avkciji – naročilo velja samo v avkcijah, razen avkcij iz poglavja 10.6. Pravil.
– Naročilo samo v otvoritveni avkciji – naročilo velja samo v otvoritvenih avkcijah.
– Naročilo samo v zaključni avkciji – naročilo velja samo v zaključnih avkcijah.
– Naročilo samo sprejem preostanka – naročilo velja samo v fazi uravnavanja trga v avkcijah.
(2) Kolikor se naročilo s trgovalnim pogojem iz 1., 2. ali 3. točke prejšnjega odstavka tega člena v okviru opredeljenega stanja trga oziroma faze avkcije ne izvrši v celoti, sodeluje s preostankom naročila v naslednjem relevantnem stanju trga v skladu s pogojem naročila.
(3) Kolikor se naročilo s trgovalnim pogojem iz 4. točke prejšnjega odstavka tega člena v okviru opredeljenega stanja trga oziroma faze avkcije ne izvrši v celoti, se naročilo po zaključku tega stanja trga oziroma faze avkcije avtomatično odstrani iz trgovalnega sistema.
Naročila s pogoji časovne veljavnosti
127. člen
(1) Naročila imajo lahko določenega enega izmed naslednjih pogojev časovne veljavnosti:
– Dnevno – naročilo je veljavno samo isti dan kot je bilo vneseno. Trgovalni sistem neizvršena dnevna naročila po zaključku trgovanja avtomatično odstrani.
– Do preklica – naročilo je veljavno do izvršitve na trgu oziroma preklica s strani borznega člana, pri čemer trgovalni sistem naročilu ob vnosu naročila na trg določi datum veljavnosti, ki je devetdeset (90) koledarskih dni od dneva vnosa naročila.
– Do vključno določenega datuma – naročilo je veljavno do izvršitve na trgu oziroma do vključno določenega datuma, pri čemer lahko velja največ devetdeset (90) koledarskih dni od dneva vnosa naročila.
(2) Dnevna naročila iz 1. točke prvega odstavka tega člena so vsa naročila z vnesenim pogojem časovne veljavnosti naročila »dnevno«, naročilo takoj ali prekliči, naročilo izvrši ali prekliči, naročila samo sprejem preostanka, naročila s skrito količino in omejena naročila brez vnesenega pogoja časovne veljavnosti izvršitve naročila.
(3) Ob spremembi naročila lahko član podaljša rok veljavnosti naročila za novih devetdeset (90) koledarskih dni, pri čemer se časovna oznaka naročila spremeni v skladu s 136. členom Pravil.
Izvrševanje naročil s preudarkom
128. člen
(1) Naročilo s preudarkom je posebna vrsta naročila, pri katerem naročnik ne določi tečaja za nakup ali prodajo vrednostnega papirja, temveč se na podlagi pooblastila naročnika izvrši po presoji borznega člana.
(2) Pri izvrševanju naročila s preudarkom lahko član borze vnese nasprotno naročilo za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev za račun druge stranke, ki je dala naročilo s preudarkom, za svoj račun ali za račun oseb iz 2. točke 197. člena ZTFI tako v neprekinjenem, kot v avkcijskem trgovanju.
Obvezne sestavine pri vnosu naročila v trgovalni sistem
129. člen
(1) Pri vnosu naročila v trgovalni sistem so obvezne naslednje sestavine:
– stran naročila (nakup ali prodaja);
– oznaka vrednostnega papirja;
– količina vrednostnih papirjev;
– vrsta računa.
(2) Trgovalni sistem zavrne naročila, ki ne vsebujejo vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka tega člena.
(3) Poleg sestavin iz prvega odstavka tega člena je za skrbniške račune iz prvega odstavka 132. člena Pravil obvezna sestavina tudi številka računa.
Neobvezne sestavine pri vnosu naročila v trgovalni sistem
130. člen
(1) Pri vnosu naročila v trgovalni sistem so opcijski naslednji podatki:
– tečaj vrednostnega papirja;
– pogoj načina izvršitve naročila;
– trgovalni pogoj naročila;
– pogoj časovne veljavnosti naročil;
– številka računa;
– referenca;
– trgovanje v imenu drugega;
– trajnost naročila.
(2) Če pri vnosu naročila v trgovalni sistem ni vnesen noben opcijski podatek iz prejšnjega odstavka tega člena, se šteje, da je v trgovalni sistem vneseno tržno dnevno naročilo brez pogoja načina izvršitve in brez trgovalnega pogoja. Smiselna uporaba te določbe velja tudi v primeru, ko pri vnosu naročila v trgovalni sistem ni vnesen posamezen opcijski podatek.
(3) Trgovalni sistem zavrne naročila, ki ne vsebujejo pravilne oblike dopustnih opcijskih podatkov.
(4) Preverjanje pravilnosti vnosa številke računa iz 5. točke prvega odstavka tega člena se izvaja le v primerih, ko je to potrebno za zagotovitev ustreznega delovanja sistema poravnave, kar se podrobneje predpiše z navodili.
(5) V povezavi z 8. točko prvega odstavka tega člena so naročila lahko opredeljena kot »trajna« ali kot »netrajna«. »Netrajna« naročila so v primeru vzpostavitve statusa vrednostnega papirja »zadržan« in »zaustavljen« odstranjena iz trgovalnega sistema, medtem ko so »trajna« naročila iz trgovalnega sistema avtomatično odstranjena v primeru spremembe statusa vrednostnega papirja v »zaustavljen«.
Vrste računov
131. člen
(1) Trgovalni sistem omogoča uporabo naslednjih vrst računov:
– hišni račun;
– račun stranke;
– račun za vzdrževanje likvidnosti.
(2) Hišni račun je račun, na katerem borzni član vodi stanje vrednostnih papirjev, katerih imetnik je za svoj račun. Član borze mora naročila za trgovanje za svoj račun izvrševati samo prek svojega hišnega računa, razen v primeru vzdrževanja likvidnosti iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Račun stranke je račun, na katerem borzni član vodi stanje vrednostnih papirjev, katerih imetnik je stranka tega borznega člana. Član borze mora naročila za trgovanje za račun strank izvrševati samo preko računa stranke.
(4) Račun za vzdrževanje likvidnosti je račun, preko katerega borzni član opravlja aktivnosti vzdrževanja likvidnosti iz poglavja 9.2. Pravil.
(5) Z navodili se lahko podrobneje predpiše uporaba vrst računov iz tega člena.
Uporaba računov v primeru opravljanja poravnave preko drugega poravnalnega člana
132. člen
(1) Borzni član, ki želi terjatve in obveznosti iz posameznega borznega posla v skladu s Pravili KDD prenesti na drugega poravnalnega člana, mora pri vnosu naročila v trgovalni sistem uporabiti številko skrbniškega računa, ki jo v ta namen dodeli KDD. Ta skrbniški račun se šteje za podvrsto računa stranke iz tretjega odstavka 131. člena Pravil.
(2) Borzni član, ki izvaja poravnavo preko drugega poravnalnega člana, sme uporabljati samo račune, ki mu jih za potrebe poravnave sklenjenih borznih poslov določi ta poravnalni član.
(3) Borzni član mora pri uporabi računov iz prvega odstavka tega člena zagotoviti ločeno vodenje vrednostnih papirjev, katerih imetnik je za svoj račun, in vrednostnih papirjev, katerih imetnik je za račun njegovih strank, na način, da mora za naročila, ki jih borzni član izvršuje v svojem imenu in za svoj račun, uporabljati drug račun kot za naročila, ki jih izvršuje v svojem imenu in za račun svojih strank.
(4) Način uporabe računov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje predpiše z navodili.
Čas vnosa naročila
133. člen
Čas vnosa naročila je čas, ki ga trgovalni sistem dodeli naročilu ob njegovi registraciji. Ob vnosu naročila na trg se naročilu določi tudi enolična oznaka vrstnega reda.
Korak kotacije
134. člen
(1) Korak kotacije pomeni najmanjšo dovoljeno spremembo tečaja ponudbe za nakup ali za prodajo vrednostnih papirjev pri upravljanju z naročili.
(2) Korak kotacije se določi z navodili.
Stanja naročil
135. člen
(1) V trgovalnem sistemu je posamezno naročilo lahko v enem izmed naslednjih stanj:
– aktivno – izvrševanje naročila je omogočeno;
– zadržano – naročila ni možno izvršiti. Naročilo lahko v skladu s Pravili zadrži borza ali borzni član, ponovno pa ga lahko aktivira le član borze. Pri aktiviranju dobi naročilo novo časovno oznako;
– odstranjeno – naročilo, ki je bilo umaknjeno iz trgovalnega sistema zaradi izpolnitve ali preteka roka veljavnosti oziroma naročilo, ki ga je preklicala borza ali borzni član.
(2) Trgovalni sistem vsak trgovalni dan po zaključku trgovanja prestavi vsa naročila, ki jim je potekel rok veljavnosti, v stanje »odstranjeno«.
(3) V primeru ukinitev posameznih vrst naročil ali v primeru sprememb pri delovanju posameznih vrst naročil lahko borza ob prehodu na novo ureditev obstoječa naročila, na katere sprememba vpliva, odstrani iz trgovalnega sistema, o čemer mora predhodno obvestiti vse člane borze.
(4) Šteje se, da je naročilo na trgu, če ima stanje aktivno in je hkrati možno tudi njegovo izvrševanje glede na izpolnitev vseh pogojev naročila (trgovalni pogoj, stop omejitev ipd.).
Vrstni red naročil
136. člen
(1) Ob vnosu naročila dodeli trgovalni sistem vsakemu naročilu enolično oznako vrstnega reda (časovna oznaka).
(2) Vrstni red naročil na trgu se določa glede na zaporedno upoštevanje naslednjih kriterijev:
– tržna naročila imajo prednost pred omejenimi naročili;
– vrstni red omejenih naročil na trgu se določa tako, da imajo pri izvrševanju nakupnih naročil prednost naročila z višjim tečajem oziroma pri izvrševanju prodajnih naročil naročila z nižjim tečajem;
– če je v okviru istega tečaja več naročil, se vrstni red določi tako, da imajo prednost naročila z manjšo časovno oznako.
(3) Če se spremeni tečaj, spremeni tržno naročilo v omejeno oziroma obratno, doda oziroma spremeni trgovalni pogoj, poveča skupna količina naročila, v celoti izvrši ali poveča vidna količina pri naročilu s skrito količino, podaljša časovna veljavnost naročila, vsaka sprememba stop naročila ali sprostiti naročilo po njegovem zadržanju, trgovalni sistem avtomatično odstrani prvotno naročilo ter v isti transakciji vnese novo naročilo s spremenjenimi parametri ter novo časovno oznako.
Možni vnos naročil glede na stanje trga
137. člen
(1) Vnos omejenih naročil brez pogojev načina izvršitve, stop omejenih naročil, omejenih naročil s pogoji časovne veljavnosti, naročil »samo v avkciji«, naročil »samo v otvoritveni avkciji« ter naročil »samo v zaključni avkciji« je možen v stanju pred odprtjem trga, v fazi upravljanja z naročili, v stanju odprtega trga ter v stanju pred zaprtjem trga v avkcijskem in neprekinjenem načinu trgovanja.
(2) Vnos tržnih naročil, stop tržnih naročil in naročil »tržno v omejeno« je možen le v neprekinjenem načinu trgovanja v stanju pred odprtjem trga, v fazi upravljanja z naročili, v stanju odprtega trga ter v stanju pred zaprtjem trga.
(3) Vnos naročil s skrito količino je možen le v neprekinjenem načinu trgovanja v stanju pred odprtjem trga, v fazi upravljanja z naročili ter v stanju odprtega trga.
(4) Vnos naročil »takoj ali prekliči« ter naročil »izvrši ali prekliči« je možen:
– v neprekinjenem načinu trgovanja, v stanju odprtega trga, pri čemer je dovoljen vnos le znotraj dinamičnega in statičnega trgovalnega intervala ter v fazi uravnavanja trga, pri čemer mora biti tečaj naročila enak avkcijskemu tečaju;
– v avkcijskem načinu trgovanja, v fazi uravnavanja trga, pri čemer mora biti tečaj naročila enak avkcijskemu tečaju.
(5) Vnos naročil »zavedi ali prekliči« je možen le v stanju odprtega trga.
(6) Vnos naročil »samo sprejem preostanka« je možen le v fazi uravnavanja trga v avkcijskem in neprekinjenem načinu trgovanja, pri čemer mora biti tečaj naročila enak avkcijskemu tečaju.
Umik naročil v primeru posebnih okoliščin
138. člen
(1) Borza lahko v primerih izključitve vrednostnega papirja iz borznega trga, korporacijskih akcijah, ki vplivajo na spremembo lastnosti vrednostnega papirja, kot so npr. razdelitev delnic, združitev delnic ipd., spremembah nominalne vrednosti glavnice obveznic, izključitvah borznega člana iz članstva na borzi, zamenjavah kode vrednostnega papirja, zamenjavah valute trgovanja in v drugih podobnih primerih, sklene, da se vsa naročila za vrednostni papir, ki so bila vnesena v trgovalni sistem pred ustavitvijo trgovanja, ob sprostitvi trgovanja ali izključitvi iz trgovanja odstranijo iz trgovalnega sistema.
(2) V posameznih primerih iz prvega odstavka tega člena, kadar se lahko pričakuje bistveni vpliv na tečaj lahko borza v trgovalnem sistemu ustrezno prilagodi referenčni tečaj vrednostnega papirja.
(3) Podrobnejša merila in kriterije za izvajanje aktivnosti v skladu z določbami tega člena, se predpišejo z navodili. O izvedenih aktivnostih borza obvesti borzne člane.
10.4. Sklepanje borznih poslov
Možnost upravljanja z naročili in sklepanja poslov
139. člen
Možnosti upravljanja z naročili in sklepanja poslov je odvisna od načina trgovanja, trenutnega stanja trga, trenutnega stanja vrednostnega papirja, trenutnega stanja naročil ter trenutnega trgovalnega statusa člana borze in borznega trgovalca.
Avkcije
140. člen
(1) V neprekinjenem načinu trgovanja je avkcija proces prehoda med stanjem trga pred odprtjem in odprtim trgom (otvoritvena avkcija) ter med stanjem odprtega trga in trgom pred zaprtjem (zaključna avkcija).
(2) V avkcijskem načinu trgovanja je avkcija proces prehoda med stanjem trga pred odprtjem in trgom pred zaprtjem.
(3) Posebna avkcija se izvede tudi v primeru sprožitve varovalnih mehanizmov iz poglavja 10.6. Pravil.
Faze v avkciji
141. člen
(1) Avkcija iz 140. člena Pravil se lahko izvede v naslednjih zaporednih korakih:
– faza upravljanja z naročili – omogočeno je upravljanje z naročili;
– faza odpiranja trga – omogočeno je upravljanje z naročili do trenutka odprtja trga, ki se izvede v naključno izbranem trenutku (izračuna se avkcijski tečaj in lahko pride do sklenitve poslov);
– faza uravnavanja trga – omogočen je prevzem preostanka naročil po avkcijskem tečaju.
(2) Faza odpiranja trga iz 2. točke prejšnjega odstavka se v odvisnosti od situacije na trgu izvede na enega od naslednjih načinov:
– če je najboljša ponudba višja od najboljšega povpraševanja, se posli ne sklenejo,
– če je najboljše povpraševanje enako ali višje od najboljše ponudbe ali
– če so na trgu aktivna samo tržna naročila, se posli sklenejo po avkcijskem tečaju iz 142. člena Pravil in glede na vrstni red naročil iz 136. člena Pravil.
(3) Faza uravnavanja trga iz 3. točke drugega odstavka se izvede v primeru, ko se na trgu nahaja eno oziroma več naročil s tečaji, ki bi jih bilo sicer možno izvršiti v okviru faze odpiranja trga, vendar do tega ni prišlo zaradi premajhne količine naročil na nasprotni strani v globini trga.
(4) Faza uravnavanja trga se ne izvede v primeru sprožitve varovalnih mehanizmov iz 10.6. poglavja Pravil, v času odprtega trga v neprekinjenem načinu trgovanja.
Avkcijski tečaj
142. člen
(1) Avkcijski tečaj je tečaj, pri katerem se sklenejo posli v akciji iz 140. člena Pravil na način, da se doseže količinsko največji obseg prometa ter najmanjši količinski preostanek udeleženih naročil.
(2) Kadar avkcijskega tečaja ni mogoče enolično določiti na podlagi prvega odstavka tega člena, ker obstaja več možnih tečajev, se:
– v primeru preostanka samo na strani povpraševanja oziroma samo na strani ponudbe avkcijski tečaj oblikuje pri najvišjem oziroma najnižjem tečaju izmed možnih tečajev;
– ko je preostanek tako na strani povpraševanja kot tudi na strani ponudbe enak oziroma ko preostanka ni, se avkcijski tečaj določi glede na referenčni tečaj 1, ki je določen v petem odstavku 148. člena Pravil, na sledeči način:
– v primeru, da je referenčni tečaj 1 višji ali enak najvišjemu tečaju izmed možnih tečajev, se avkcijski tečaj oblikuje pri najvišjem tečaju izmed možnih tečajev;
– v primeru, da je referenčni tečaj 1 manjši ali enak najnižjemu tečaju izmed možnih tečajev, se avkcijski tečaj oblikuje pri najnižjem tečaju izmed možnih tečajev;
– v primeru, da je referenčni tečaj 1 manjši od najvišjega izmed možnih tečajev in večji od najnižjega izmed možnih tečajev, se avkcijski tečaj oblikuje pri tečaju, ki je enak referenčnemu tečaju 1.
(3) V primeru, da so na trgu aktivna le tržna naročila, se posli ob odprtju trga sklenejo po referenčnem tečaju 1.
Vrstni red sklepanja poslov
143. člen
Sklepanje poslov se v trgovalnem sistemu izvrši na način, ki glede na vsakokratno izkazan interes prodaje in nakupa v globini trga zagotavlja upoštevanje vrstnega reda naročil, kot je določen v drugem odstavku 136. člena Pravil.
Pogoji sklepanja poslov
144. člen
(1) V neprekinjenem načinu trgovanja v času odprtega trga trgovalni sistem avtomatično sklene posel glede na ujemanje pogojev aktivnih naročil v skladu s 119. in 141. členom Pravil, pri čemer se upošteva vrstni red iz 136. člena Pravil.
(2) Sklepanje poslov v posamezni avkciji vrednostnega papirja iz 140. člena Pravil je možno v fazi odpiranja trga ali v fazi uravnavanja trga, v skladu s 119. in 141. členom Pravil in vrstnim redom iz 136. člena Pravil.
Tečaj sklenjenega posla
145. člen
(1) V neprekinjenem načinu trgovanja se posamezen posel v času odprtega trga sklene po tečaju naročila z manjšo časovno oznako. V primeru sklenitve posla s tržnim naročilom velja:
– če se skleneta tržno in omejeno naročilo, se posel sklene po tečaju omejenega naročila;
– če se skleneta dve tržni naročili, se posel sklene po referenčnem tečaju 1; razen v primerih:
– če na trgu obstaja najboljše povpraševanje brez najboljše ponudbe ter vsaj eno nakupno tržno naročilo in na trg pride prodajno tržno naročilo ali omejeno naročilo, ki ima tečaj nižji ali enak najboljšemu povpraševanju:
▪ se posel sklene po tečaju, ki je enak referenčnemu tečaju 1, kolikor je referenčni tečaj 1 višji ali enak najvišjemu nakupnemu tečaju;
▪ se posel sklene po tečaju, ki je enak najvišjemu nakupnemu tečaju, kolikor je referenčni tečaj 1 nižji od najvišjega nakupnega tečaja;
– če na trgu obstaja najboljša ponudba brez najboljšega povpraševanja ter vsaj eno prodajno tržno naročilo in na trg pride nakupno tržno naročilo ali omejeno naročilo, ki ima tečaj višji ali enak najboljši ponudbi:
▪ se posel sklene po tečaju, ki je enak referenčnemu tečaju 1, kolikor je referenčni tečaj 1 nižji ali enak najnižjemu prodajnemu tečaju;
▪ se posel sklene po tečaju, ki je enak najnižjemu prodajnemu tečaju, kolikor je referenčni tečaj 1 višji od najnižjega prodajnega tečaja.
(2) V neprekinjenem načinu trgovanja se v avkcijah iz prvega in tretjega odstavka 140. člena Pravil posel sklene po avkcijskem tečaju.
(3) V avkcijskem načinu trgovanja se vsak posel sklene po avkcijskem tečaju.
Aplikacijski posel
146. člen
(1) Aplikacijski posel je posel, pri katerem na nakupni in prodajni strani nastopa isti borzni član.
(2) Aplikacijski posli se prek trgovalnega sistema lahko izvede prek ločenega vnosa posameznih naročil, v skladu s poglavjem 10.2. Pravil ter v skladu z njihovim izvajanjem, kot ga opredeljuje 144. člen Pravil.
10.5. Objavljanje tečajev
Zaključni tečaj
147. člen
(1) Uradni tečaj vrednostnega papirja na določen trgovalni dan je zaključni tečaj.
(2) Zaključni tečaj v neprekinjenem načinu trgovanja je avkcijski tečaj, ki se oblikuje v zaključni avkciji. Kolikor v zaključni avkciji ni bil sklenjen noben posel s posameznim vrednostnim papirjem, je zaključni tečaj enak tečaju zadnjega posla tega dne.
(3) Zaključni tečaj v avkcijskem načinu trgovanja je avkcijski tečaj, ki se oblikuje v avkciji.
(4) Če na določen dan ni bil sklenjen noben posel z določenim vrednostnim papirjem, se za zaključni tečaj šteje zaključni tečaj prejšnjega trgovalnega dne.
(5) Zaključni tečaj posameznega vrednostnega papirja se objavi v borzni tečajnici.
Tečaji vrednostnih papirjev
148. člen
(1) Predodpiralni tečaj posameznega vrednostnega papirja je indikativni tečaj v avkcijah iz 140. člena Pravil in je v danem trenutku enak avkcijskemu tečaju, ki bi veljal, če bi se v tistem trenutku izvedla sklenitev poslov v okviru faze odpiranja trga.
(2) Otvoritveni tečaj posameznega vrednostnega papirja določenega trgovalnega dne je tečaj prvega posla tega dne.
(3) Najboljša ponudba je tečaj najboljšega aktivnega omejenega naročila na strani ponudbe, glede na vrstni red iz 136. člena Pravil.
(4) Najboljše povpraševanje je tečaj najboljšega aktivnega omejenega naročila na strani povpraševanja, glede na vrstni red iz 136. člena Pravil.
(5) Referenčni tečaj 1 je vsakokratni tečaj zadnjega sklenjenega posla.
(6) Referenčni tečaj 2 je zadnji avkcijski tečaj, ki se je oblikoval v eni izmed možnih avkcij, izvedenih v okviru trgovalnega dne, oziroma v primeru, da se ta tečaj ni izoblikoval, je referenčni tečaj 2 enak tečaju zadnjega posla, sklenjenega v predhodnih trgovalnih dneh.
(7) Tržni tečaj je tečaj posla, sklenjenega na enega izmed naslednjih načinov:
– posel je sklenjen v avkcijskem načinu trgovanja;
– posel je sklenjen s strani dveh različnih borznih članov;
– posel je sklenjen s strani enega borznega člana, pri čemer v poslu sodeluje najmanj en račun stranke oziroma najmanj en račun iz prvega odstavka 132. člena Pravil.
(8) Posel, ki je sklenjen s strani enega borznega člana v neprekinjenemu načinu trgovanja, v katerem ni udeležen račun stranke oziroma račun iz prvega odstavka 132. člena Pravil, ne vpliva na oblikovanje tržnega tečaja.
(9) Način objave, uporaba in podrobnejše značilnosti tržnega tečaja se predpišejo z navodili. Z navodili se lahko določijo tudi drugi tečaji in opredelita njihovo izračunavanje ter uporaba.
(10) Prvi dan trgovanja z vrednostnim papirjem se za prvi referenčni tečaj 1 ter prvi referenčni tečaj 2 uporabi vrednost, ki jo predlaga izdajatelj v postopku uvrstitve oziroma jo določi borza v skladu z navodili.
10.6. Varovalni mehanizmi
Avtomatični varovalni mehanizmi
149. člen
(1) Varovalni mehanizmi na borznem trgu so namenjeni zagotavljanju urejenega oblikovanja tečajev poslov, kar se omogoči s kombinacijo naslednjih ukrepov:
– zagotavljanjem daljšega časa izpostavljenosti in koncentracije naročil;
– aktivnim usmerjanjem upravljanja z naročili s strani borze;
– začasno zaustavitvijo trgovanja v primeru velikih odstopanj tečajev.
(2) Varovalni mehanizmi se uporabljajo predvsem v naslednjih primerih:
– večjega odstopanja tečajev med posameznimi zaporednimi borznimi posli;
– večjega odstopanja posameznega posla glede na zadnji avkcijski tečaj;
– obstoja neizvršenih tržnih naročil ob zaključku posamezne avkcije;
– možnosti večje spremembe tečaja v okviru posamezne avkcije;
– možnosti večje spremembe avkcijskega tečaja v okviru avkcijskega trgovanja oziroma zaključne avkcije.
(3) Izvrševanje varovalnih mehanizmov lahko poteka na dva načina:
– avtomatični varovalni mehanizmi oziroma avkcije iz drugega odstavka tega člena;
– dodatni operativni postopki borze za zagotavljanje urejenega oblikovanja tečajev.
(4) Trgovalni sistem avtomatično proži naslednje avkcije:
– prekinitvene avkcije;
– tržne prekinitvene avkcije;
– podaljšane prekinitvene avkcije.
Prekinitvena avkcija
150. člen
(1) Prekinitvena avkcija se pri posameznem vrednostnem papirju izvede v primeru, če bi prišlo do sklenitve posla po tečaju, ki je zunaj naslednjih intervalov:
– dinamičnega trgovalnega intervala – predstavlja tečaje, ki od referenčnega tečaja 1 odstopajo za manj od odstotka, ki se predpiše z navodili, ali
– statičnega trgovalnega intervala – predstavlja tečaje, ki od referenčnega tečaja 2 odstopajo za manj od odstotka, ki se predpiše z navodili.
(2) Prekinitveno avkcijo izvede trgovalni sistem na enega izmed naslednjih načinov:
– prekine trgovanje z vrednostnim papirjem, s katerim se trguje neprekinjeno, z avkcijo ali
– podaljša fazo upravljanja z naročili:
– v otvoritveni oziroma v zaključni avkciji v neprekinjenem načinu trgovanja ali
– v avkciji, izvedeni v okviru avkcijskega načina trgovanja.
(3) Prekinitvena avkcija se izvede skladno s 141. členom Pravil.
(4) Podrobnejše izvajanje prekinitvenih avkcij se predpiše z navodili.
Tržna prekinitvena avkcija
151. člen
(1) Tržna prekinitvena avkcija se pri posameznem vrednostnem papirju izvede v primeru, če se v trenutku sklenitve poslov v okviru faze odpiranja trga tržna naročila ne bi mogla v celoti izvršiti.
(2) Tržna prekinitvena avkcija se lahko izvede le v neprekinjenem načinu trgovanja in sicer po izteku faze upravljanja z naročili v otvoritveni in zaključni avkciji.
(3) Tržna prekinitvena avkcija se izvede skladno s 141. členom Pravil.
(4) Kolikor bi se na trgu vzpostavilo stanje, zaradi katerega bi se istočasno lahko sprožili tako prekinitvena avkcija iz 150. člena Pravil, kot tudi tržna prekinitvena avkcija, ima prednost slednja.
(5) Podrobnejše izvajanje tržnih prekinitvenih avkcij se predpiše z navodili.
Podaljšana prekinitvena avkcija
152. člen
(1) Podaljšana prekinitvena avkcija se pri posameznem vrednostnem papirju izvede v neprekinjenem in v avkcijskem načinu trgovanja v trenutku potencialnega odpiranja trga v prekinitveni ali tržni prekinitveni avkciji, v primeru da bi bil potencialni avkcijski tečaj zunaj večkratnika dinamičnega trgovalnega intervala iz 1. točke prvega odstavka 150. člena Pravil, ki se predpiše z navodili.
(2) V podaljšani prekinitveni avkciji borza aktivno upravlja z oblikovanjem avkcijskega tečaja ter izvaja enega ali več operativnih postopkov:
– podaljšanje faze upravljanja z naročili,
– pozove člane, da upravljajo z naročili na način, ki bi omogočal boljše oblikovanje avkcijskega tečaja,
– zahteva od borznih članov, da odstranijo oziroma spremenijo naročila, ki jih ni mogoče izvršiti v okviru zagotavljanja urejenega trgovanja,
– zadrži ali odstrani naročila, ki jih ni mogoče izvršiti v sklopu zagotavljanja urejenega trgovanja,
– začasno prestavi status vrednostnega papirja v status »zadržan«.
(3) V primeru prestavitve statusa vrednostnega papirja v status »zadržan« v okviru zaključne avkcije velja, da je:
– v neprekinjenem trgovanju zaključni tečaj dneva enak tečaju zadnjega posla pred začetkom zaključne avkcije,
– v avkcijskem trgovanju zaključni tečaj dneva enak zaključnemu tečaju prejšnjega trgovalnega dne.
(4) Pri izvajanju operativnih postopkov in opredelitvi odstopajočih naročil iz tretjega odstavka tega člana borza upošteva predvsem naslednje kriterije:
– prometnost vrednostnega papirja,
– število naročil, ki jih ni mogoče izvršiti v okviru zagotavljanja urejenega trgovanja,
– velikost naročil, ki jih ni mogoče izvršiti v okviru zagotavljanja urejenega trgovanja,
– način trgovanja,
– odstopanje potencialnega avkcijskega tečaja od referenčnega tečaja 1.
(5) Podrobnejše izvajanje podaljšanih prekinitvenih avkcij in operativnih postopkov borze se predpiše z navodili.
Začasne ustavitve trgovanja in ukrepi v primerih večjih nihanj tečajev
153. člen
(1) Če se ob začetku trgovanja ali med njim pojavijo večja tečajna nihanja oziroma druge neobičajne okoliščine (npr. velika odstopanja količine, tržno neravnovesje itd.), lahko borza spremeni urnik trgovanja s tem vrednostnim papirjem oziroma trgovanje za krajši čas ustavi, dokler se te okoliščine ne normalizirajo.
(2) Kolikor bi predodpiralni tečaj posameznega vrednostnega papirja ob sklenitvi poslov v fazi odpiranja trga v podaljšani prekinitveni avkciji odstopal od referenčnega tečaja 1 za več kot odstotek, ki se predpiše z navodili, lahko borza od borznega člana, katerega naročilo je povzročilo tako odstopanje, zahteva spremembo oziroma umik naročila.
(3) Kolikor borzni član naročila iz drugega odstavka tega člena ne bi odstranil, lahko borza to naročilo sama zadrži oziroma odstrani ali pa trgovanje s tem vrednostnim papirjem začasno zadrži.
(4) V primeru spremembe vrednosti osrednjega indeksa borze, ki bistveno odstopa od zaključne vrednosti tega indeksa v predhodnem trgovalnem dnevu za več kot odstotek, predpisan z navodili, lahko borza za določen čas ustavi trgovanje na borznem trgu, pri čemer se vrednostnim papirjem v stanju trgovan spremeni stanje v zadržan, pri vrednostnih papirjih v drugem stanju pa se stanje ob ustavitvi trgovanja ne spremeni.
(5) Ob ponovni sprostitvi trgovanja z vrednostnim papirjem mora borza omogočiti članom upravljanje z naročili, ki se nanašajo na vrednostne papirje iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, za vsaj interval desetih (10) minut, pri čemer ta interval zajema stanje trga pred odprtjem iz 2. točke prvega odstavka 119. člena in faze upravljanja z naročili iz 1. točke prvega odstavka 141. člena Pravil. Po tem se izvedejo ostale faze avkcije skladno s prvim odstavkom 141. člena Pravil.
(6) Borza lahko izvede ustavitev trgovanja z vrednostnem papirjem z zadržanjem ali zaustavitvijo. Zadržanje trgovanja posameznega vrednostnega papirja izvede s spremembo njegovega stanja iz trgovan v zadržan, zaustavitve trgovanja pa s spremembo stanja iz trgovan v zaustavljen v skladu s 122. členom Pravil. Praviloma borza zadržanje trgovanja izvede v primeru krajših posegov v trgovanje, zaustavitve trgovanja pa v primeru postopka umika vrednostnega papirja iz trgovanja na borznem trgu, korporacijskih akcij ali drugih aktivnosti iz 138. člena Pravil.
(7) V primeru večjih neravnovesij na borznem trgu lahko borza za zagotovitev urejenega delovanja borznega trga, s sklepom začasno omeji uporabo posameznih vrst naročil.
(8) Odločitve iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena določi borza v odločbi o sprostitvi trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem oziroma v posebnem sklepu, in o tem obvesti vse člane borze, Agencijo in javnost.
(9) Podrobnejši postopki se predpišejo z navodili.
10.7. Razdrtje in spremembe sklenjenih borznih poslov
Razdrtje sklenjenega posla
154. člen
(1) Borzni posel, ki je bil sklenjen zaradi zmote enega izmed članov borze, se lahko ob soglasju obeh članov razdre. Borzni posel se razdre, če zahtevo za razdrtje borzna člana posredujeta borzi, na način in v časovnih rokih, kot to predpisujejo navodila.
(2) Borzni član, ki je zahteval razdrtje sklenjenega posla, mora borzi posredovati tudi ustrezno evidenco naročil, ki se nanaša na razdrti posel in ostalo dokumentacijo v zvezi z razdrtim poslom, ki dokazuje zmoto, in sicer na način in v časovnih rokih, kot to predpisujejo navodila.
Spremembe sklenjenega posla
155. člen
(1) Zamenjava ene vrste računa za drugo vrsto računa, oziroma zamenjava številke računa z drugo številko računa v sklenjenem poslu je tehnično izvedljiva.
(2) Borzni član lahko v primeru zmote v trgovalnem sistemu izvede spremembo sklenjenega posla, pri čemer je možno izvesti naslednje akcije:
– zamenjava ene vrste računa za drugo vrsto računa;
– sprememba številke računa;
– sprememba reference.
(3) Kolikor je pri preverjanju pravilnosti vnosa številke računa iz četrtega odstavka 130. člena Pravil ugotovljeno, da informacijski sistem borze ne more enolično prepoznati te številke računa in kolikor borzni član po pozivu borze računa ne popravi, borza pred posredovanjem poslov v poravnalni sistem sama izvede spremembo posla, na način, da posel razporedi na hišni račun tega borznega člana, kar se podrobneje določi v navodilih.
(4) Podrobnejši način posredovanja dokumentacije in časovne roke za spremembe poslov se predpiše z navodili.
10.8. Posli s svežnji vrednostnih papirjev
10.8.1. Splošna pravila poslov s svežnji vrednostnih papirjev
Posli s svežnji
156. člen
(1) Z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v trgovanje v katerem koli segmentu borznega trga, lahko poteka organizirano trgovanje tudi preko svežnjev.
(2) Sveženj je borzni posel, ki se sklene v skladu z določbami tega poglavja Pravil, pri čemer velja zanj omejitev vrednosti v skladu s tem členom.
(3) Sveženj vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena je tista količina vrednostnih papirjev, pri kateri je:
– zmnožek tečaja delnice, delnice ID, investicijskega kupona, naložbenega certifikata oziroma nakupnega bona in števila lotov oziroma
– zmnožek tečaja obveznice oziroma zakladne menice, vrednosti glavnice enega lota obveznice oziroma zakladne menice ter števila lotov,
– enak ali večji vrednosti, kot je opredeljena v petem odstavku tega člena.
(4) Minimalno vrednost svežnja se predpiše z navodili.
(5) Način sklepanja poslov s svežnji se predpiše z navodili.
Vrste poslov s svežnji
157. člen
Borza omogoča sklepanje naslednjih vrst poslov s svežnji:
– bilateralni posel s svežnjem – posel, ki ga skleneta dva borzna člana;
– aplikacijski posel s svežnjem – posel, ki ga sklene en borzni član.
Tečaj posla s svežnjem
158. člen
(1) Tečaj posla s svežnjem mora biti znotraj oziroma na meji intervala za sklepanje poslov s svežnji.
(2) Interval za sklepanje poslov s svežnji iz prvega odstavka tega člena predstavlja tečaje, ki od referenčnega tečaja 1 odstopajo za manj od odstotka, ki se predpiše z navodili. Pri opredelitvi razpona dovoljenega odstopanja tečajev se predvsem upoštevajo naslednji kriteriji:
– prometnost vrednostnega papirja,
– segment, na katerega je uvrščen vrednostni papir,
– način trgovanja z vrednostnim papirjem,
– povprečna velikost naročila in globina trga.
(3) Tečaji poslov s svežnji se ne upoštevajo pri izračunavanju tečajev iz 147. in 148. člena Pravil. Za trgovanje s svežnji borza ne izračunava uradnih tečajev.
Način sklepanja poslov s svežnji
159. člen
(1) Posel s svežnjem skleneta dva borzna člana oziroma en borzni član, tako da obe strani potrdita obvezne sestavine posla s svežnji iz 160. člena Pravil.
(2) Za čas in datum sklenitve posla s svežnjem se štejeta čas in datum potrditve posla s strani obeh strani v poslu.
(3) V primeru ustavitve trgovanja z vrednostnim papirjem se za ta vrednostni papir onemogoči vnašanje in potrjevanje naročil za svežnje.
(4) Podrobnejši način sklepanja poslov s svežnji se predpiše z navodili.
Naročila za svežnje
160. člen
(1) Naročilo za sveženj je dnevno omejeno naročilo z dodatnim pogojem načina poravnave, ki se posreduje nasprotni strani v poslu in vključuje vse obvezne sestavine iz drugega odstavka tega člena.
(2) Obvezne sestavine naročila za sveženj so naslednje:
– stran naročila (nakup ali prodaja);
– oznaka vrednostnega papirja;
– količina vrednostnih papirjev;
– vrsta računa.
(3) Neobvezni sestavini naročila za sveženj sta naslednji:
– referenca naročila;
– številka računa.
(4) Poleg sestavin iz drugega odstavka tega člena je za skrbniške račune iz prvega odstavka 132. člena Pravil obvezna sestavina tudi številka računa.
(5) Vnos naročila za sveženj je zavrnjen, kolikor:
– naročilo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz drugega odstavka tega člena;
– je vrednost naročila nižja od predpisane vrednosti za sveženj iz četrtega odstavka 156. člena Pravil;
– je bilo naročilo vneseno izven dovoljenega časa za trgovanje, ki je predpisan z navodili;
– se tečaj naročila nahaja izven intervala za sklepanje poslov s svežnji iz drugega odstavka 158. člena Pravil.
(6) Možni načini upravljanja naročil, načini in roki poravnave pri naročilih za svežnje ter možnost uporabe posameznih vrst računov se predpišejo z navodili.
10.9. Preglednost trgovanja z delnicami, ki so uvrščene v trgovanje na borznem trgu
10.9.1. Preglednost trgovanja za javnost
Preglednost informacij o ponudbi in povpraševanju na borznem trgu
161. člen
Z namenom, da postanejo dostopne javnosti, borza razkriva informacije o ponudbi in povpraševanju po delnicah, ki so uvrščene v trgovanje na borznem trgu na naslednji način:
– za delnice, ki so uvrščene v neprekinjen način trgovanja, z omogočanjem dostopa do informacij o trenutni ponudbeni nakupni in prodajni ceni za skupno količino delnic za najmanj 5 najboljših prodajnih in nakupnih tečajev;
– za delnice, ki so uvrščene v avkcijski način trgovanja, z omogočanjem dostopa do informacij o:
– predodpiralnem tečaju in
– količini, ki bi se izvršila v trenutku odprtja trga v skladu s poglavjem 10.4. Pravil.
Preglednost informacij o sklenjenih borznih poslih
162. člen
Z namenom, da postanejo dostopni javnosti, borza razkriva informacije o vseh sklenjenih borznih poslih z delnicami, ki so uvrščene v trgovanje na borznem trgu z omogočanjem dostopa do naslednjih podatkov o sklenjenih poslih:
– datum sklenitve posla;
– čas sklenitve posla;
– oznaka delnice;
– tečaj za en lot delnice, ki je bila predmet borznega posla;
– valuta tečaja;
– količina delnic, ki so bile predmet borznega posla;
– kraj oziroma mesto izvršitve oziroma sklenitve posla.
Način zagotavljanja preglednosti trgovanja
163. člen
(1) Dostopnost podatkov iz 161. in 162. člena zagotavlja borza javnosti z neprekinjeno objavo teh informacij v običajnem času trgovanja v trgovalnem sistemu takoj, ko so v skladu s Pravili in navodili v trgovalnem sistemu naročila vnesena oziroma izvršena.
(2) Z navodili ter s Cenikom se podrobneje predpiše način objave ter poslovne pogoje za dostop ter uporabo podatkov iz 161. in 162. člena, glede na:
– posebnosti načina trgovanja;
– vrste ali obseg naročil;
– vrste ali obseg poslov.
10.9.2. Preglednost trgovanja za borzne člane
Dostopni podatki o ponudbi in povpraševanju, sklenjenih borznih poslih in stanjih vrednostnih papirjev
164. člen
(1) Za posamezen vrednostni papir so v trgovalnem sistemu za vse borzne člane med drugim dostopni naslednji podatki:
– stran naročila (nakup ali prodaja);
– oznaka vrednostnega papirja;
– način trgovanja;
– tečaji posameznih poslov;
– količine posameznih poslov;
– čas sklenitve posla;
– enolična identifikacijska oznaka posla;
– referenčni tečaj 1;
– referenčni tečaj 2;
– skupna količina iz sklenjenih poslov;
– stanje trga;
– stanje vrednostnega papirja.
(2) Z navodili se lahko pri vrednostnem papirju omeji dostop do naslednjih podatkov:
– za delnice, ki so uvrščene v neprekinjen način trgovanja, trenutna ponudbena nakupna in prodajna cena za skupno količino delnic za pet najboljših prodajnih in nakupnih tečajev;
– skupna količina ponudbe ali povpraševanja pri posameznem tečaju;
– potencialni avkcijski tečaj posameznega vrednostnega papirja;
– količina, ki bi se izvršila ob odprtju trga v avkciji.
(3) Za zaupne podatke, za katere mora biti v trgovalnem sistemu zagotovljen omejeni dostop, se štejejo naslednji podatki:
– številka računa pri posameznih naročilih in poslih;
– vrsta računa naročila;
– referenca pri posameznih naročilih;
– celotna količina pri naročilih s skrito količino;
– koda borznega trgovalca pri posameznih naročilih in poslih;
– koda borznega člana pri posameznih naročilih in poslih;
– časovna oznaka naročila;
– čas vnosa naročila.
(4) Z navodili se podrobneje določi raven dostopnih podatkov pri naročilih, sklenjenih poslih in stanju vrednostnega papirja, predvsem glede na vrsto naročila, način trgovanja, stanja trga in vrsto vrednostnega papirja.
10.9.3. Borzna tečajnica in borzni indeksi
Borzna tečajnica
165. člen
(1) Borzna tečajnica se izdela po končanem borznem trgovanju. Naknadni popravki v tečajnicah so možni v primeru napake pri izračunu oziroma v primerih (tiskarskih) napak. Če pride do napake pri objavi zaključnega tečaja, se o tem obvestita javnost in Agencija. Zaključni tečaj postane uraden z dnem javne objave oziroma z dnem javne objave njegovega morebitnega popravka.
(2) Natančnejši podatki, ki jih vsebuje uradna tečajnica borze, se predpišejo z navodili.
Borzni indeksi
166. člen
V tečajnici se poleg tečajev lahko objavijo tudi borzni indeksi. Vsebina, sestava in način določanja indeksov se predpišejo z navodili.
10.10. Postopki, če trgovalni sistem ne deluje
Izpad dostopa posameznega člana do trgovalnega sistema
167. člen
Če članu borze izpade primarni dostop do trgovalnega sistema in mu tudi rezervni dostop do trgovalnega sistema ne deluje, mora borzi v najkrajšem času sporočiti izpad (težave) in pri tem lahko zahteva umik vseh naročil člana v trgovalnem sistemu.
Prekinitev trgovanja prek trgovalnega sistema
168. člen
Če se v trgovalni sistem ne more priklopiti več članov borze, ter zaradi tega ne bi bili zagotovljeni minimalni pogoji za urejeno delovanje borznega trga, borza ustavi trgovanje prek trgovalnega sistema za vse člane za toliko časa, da se člani lahko ponovno priklopijo. Podrobnejši postopek se predpiše z navodili.
Izpad trgovalnega sistema in druge tehnične težave
169. člen
(1) V primeru izpada trgovalnega sistema oziroma v primeru drugih večjih težav, ko ni mogoče zagotoviti ustreznega delovanja trgovalnega sistema, se elektronsko trgovanje za vse člane prekine. O ponovni vzpostavitvi trgovanja borza sproti obvešča člane s pomočjo elektronske pošte, telefona ali telefaksa.
(2) Ponovno vzpostavljanje delovanja trgovalnega sistema se izvede tako, da se vsem članom omogoči izvedba najnujnejšega obsega upravljanja z naročili, ki bi bila sicer izvedena v času, ko trgovalni sistem ni deloval. Podrobnosti se predpiše z navodili.
Ukrepi ob daljši prekinitvi trgovanja
170. člen
Če napaka, zaradi katere je prišlo do prekinitve elektronskega trgovanja, ni odpravljena v razumnem času, borza obvesti člane o nadaljnjih aktivnostih za vzpostavitev delovanja trgovalnega sistema. Borzne člane, katerim delovne postaje ne delujejo, borza obvešča prek telefona ali telefaksa. Podrobnosti se predpiše z navodili.
Javljanje napak in težav s trgovalnim sistemom
171. člen
Za hitro ukrepanje borze borzni člani vse tehnične napake in težave s trgovalnim sistemom sporočajo prek telefona. Opis težav in napak so dolžni čim prej dostaviti borzi tudi v pisni obliki.
Nepravilno delovanje trgovalnega sistema
172. člen
(1) Če se ugotovi, da je prišlo do sklenitve borznega posla zaradi nepravilnega delovanja trgovalnega sistema, pri katerem je trgovalni sistem povezal naročili v nasprotju z določbami Pravil ali je imel tak posel pomembnejši vpliv na izračun zaključnega tečaja, se tak posel razdre in se šteje za nesklenjenega, razen če glede na čas tovrstne ugotovitve to v skladu s Pravili in navodili KDD ni več mogoče. O morebitnem razdrtju borza obvesti člana borze, čigar naročila je trgovalni sistem nepravilno povezal, KDD, Agencijo in ostale člane borze.
(2) Če se ugotovi, da je prišlo do sklenitve borznega posla zaradi nepravilnega delovanja trgovalnega sistema v skladu s prvim odstavkom tega člena, šele po zaključku postopka poravnave borznih poslov z vrednostnimi papirji v skladu s Pravili in navodili KDD, se razdrtje sklenjenega posla ne izvede.
11. PORAVNAVA BORZNIH POSLOV
11.1. Splošna pravila o poravnavi borznih poslov
Načelo sočasnosti izpolnitve
173. člen
Poravnava borznih poslov poteka na način, da se izpolnitev obveznosti prenosa vrednostnih papirjev iz poslov, sklenjenih na borznem trgu, opravi samo sočasno s plačilom kupnine za te vrednostne papirje, tako, da nobena stranka posla ni izpostavljena tveganju izgube vrednosti predmeta borznega posla zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke.
Izpolnjevanje obveznosti iz borznih poslov
174. člen
Poravnava borznih poslov, katerih predmet so nematerializirani vrednostni papirji, vpisani v centralni register, se opravlja preko KDD, razen če sklene borza dogovor z drugim upravljavcem poravnalnega sistema v skladu z oddelkom 11.6. ZTFI.
Posredovanje podatkov o sklenjenih borznih poslih
175. člen
(1) Po koncu trgovalnega dne se po preteku roka za morebitno razdrtje poslov borzni posli v elektronski obliki posredujejo poravnalnemu sistemu v poravnavo.
(2) Prenos terjatev in obveznosti iz poslov, sklenjenih s strani borznega člana, na drugega poravnalnega člana, se opravi v skladu s pravili poravnalnega sistema. Način, na katerega se v takih primerih sklenjeni posli posredujejo poravnalnemu sistemu, se predpiše z navodili.
Nalog za prenos vrednostnega papirja
176. člen
(1) Šteje se, da naročilo stranke za prodajo vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v trgovanje na borznem trgu, vsebuje tudi nalog za njihov prenos z računa stranke zaradi izpolnitve obveznosti iz borznega posla, ki ga je borzni član sklenil za račun stranke zaradi izvršitve tega naročila.
(2) Borzni član pooblašča borzo, da na podlagi podatkov o sklenjenih poslih, v imenu in za račun tega borznega člana, posreduje v izpolnitev obveznosti iz borznih poslov, sklenjenih v njegovem imenu in za njegov račun oziroma obveznosti iz borznih poslov, sklenjenih v njegovem imenu in za račun njegovih strank.
(3) Borzni član pooblašča borzo, da v primeru odkritih napak pri vnosu številk računov v informacijski sistem, ko ni možna enolična identifikacija teh računov s strani borznega informacijskega sistema, borza v imenu in za račun borznega člana spremeni (popravi) oznako računa na način, kot je določen v navodilih.
(4) Poravnalni sistem opravi prenos vrednostnih papirjev na podlagi obvestila borze o sklenjenih borznih poslih.
Nalog za prenos vrednostnih papirjev v primeru delitve kosovnih delnic
177. člen
(1) V primeru trgovanja s kosovnimi delnicami iz 116. člena Pravil borza v obvestilu poravnalnemu sistemu iz prvega odstavka 175. člena Pravil posreduje naloge na način, ki omogoča, da se pri izpolnitvi sklenjenih poslov upošteva delitveno razmerje.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena se v nalogu za vsak sklenjen posel količina delnic pomnoži z mnogokratnikom iz delitvenega razmerja, tečaj pa deli z mnogokratnikom iz delitvenega razmerja.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da borzni član, udeleženec trgovanja, pooblašča borzo, da na podlagi podatkov o sklenjenih poslih v imenu in za račun tega borznega člana opravi izpolnitev njegovih obveznosti oziroma obveznosti njegovih strank iz trgovanja tako, da izvrši obvestilo o sklenjenih poslih iz prvega odstavka 175. člena v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je imetnik vrednostnega papirja udeležencu trgovanja, ki vodi imetnikov račun, izdal naloge za prenos delnic iz 116. člena Pravil iz njegovega računa na račun novega imetnika, tako da se pri izpolnitvi sklenjenih poslov upošteva delitveno razmerje.
Rok izpolnitve
178. člen
(1) Borzni posli se morajo poravnati v roku dveh (2) delovnih dni po sklenitvi posla (T+2).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se morajo borzni posli, katerih poravnava se opravlja kot dvostranska poravnava neposredno med strankama borznega posla, ne da bi bila opravljena izravnava medsebojnih terjatev strank iz več borznih poslov, poravnati najpozneje v roku treh (3) delovnih dni od dneva, ko je bil sklenjen ta posel (T+3).
Obvestilo o izpolnitvi obveznosti iz poravnave borznih poslov
179. člen
(1) Borzni član je dolžan na dan izpolnitve posla, podatke o poslu, izpolnjenem na način iz 178. člena Pravil, posredovati borzi.
(2) Šteje se, da je dolžnost borznega člana iz prvega odstavka tega člena izpolnjena, tudi v primeru, če poravnalni sistem borzi posreduje podatke o izpolnjenih poslih. Podrobnejši način posredovanja podatkov o izpolnitvi posla se predpiše z navodili.
11.2. Pravila o poravnavi borznih poslov s svežnji
Izpolnitev sklenjenih poslov s svežnji
180. člen
(1) Posli s svežnji, sklenjeni v skladu poglavjem 10.8. Pravil, se lahko izpolnijo na naslednja načina:
– v roku dveh (2) delovnih dni po sklenitvi posla (T+2), v skladu z veljavnimi pravili poravnalnega sistema za poravnavo borznih poslov;
– posamično po načelu sočasne poravnave, in sicer na način, kot ga predpisujejo veljavna pravila poravnalnega sistema za sočasno izpolnitev zunaj borznih poslov.
(2) Posli s svežnji, poravnani na način iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se pri poravnavi ne vključijo niti v sistem izravnave sklenjenih poslov niti v sistem obvladovanja tveganj in oblikovanja jamstvenega sklada KDD.
(3) Podrobneje se enolični pogoji poravnave in oznake le teh predpišejo z navodili.
(4) V primeru, ko se upošteva razdelitev delnic iz 116. člena Pravil, mora borzni član v primeru izpolnitve poslov s svežnji iz 2. točke prvega odstavka tega člena, sklenjenimi pred presečnim datumom oziroma na presečni datum, katerih poravnava se izvede v dnevih po presečnem datumu, opraviti z upoštevanjem razdelitve delnic, tako da opravijo izpolnitev posla v skladu z drugim odstavkom 177. člena Pravil.
11.3. Izbira drugega poravnalnega sistema
Izbira poravnalnega sistema
181. člen
(1) Borza lahko izbere katerikoli poravnalni sistem za poravnavo borznih poslov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– poravnalni sistem upravlja oseba iz prvega odstavka 459. člena ZTFI;
– poravnalni sistem izpolnjuje pogoje za opravljanje poravnave borznih poslov v skladu z oddelkom 11.4 ZTFI;
– za izbiro poravnalnega sistema, ki izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. točke tega člena borza pridobi dovoljenje Agencije.
(2) Borza mora člane obvestiti o:
– novem dodatnem poravnalnem sistemu trideset (30) dni pred dnem dejanskega začetka opravljanja poravnave;
– prekinitvi izvajanja poravnave pri posameznem poravnalnem sistemu tri (3) mesece pred dnem dejanske prekinitve opravljanja poravnave pri tem poravnalnem sistemu.
Opravljanje poravnave preko drugega poravnalnega sistema na zahtevo borznega člana
182. člen
(1) Borzni član lahko zahteva, da mu borza omogoči poravnavo obveznosti iz borznih poslov preko drugega poravnalnega sistema države članice EU od tistega, ki ga je izbrala borza oziroma preko katerega se opravlja poravnava borznih poslov, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 460. člena ZTFI.
(2) Zahtevo mora borzni član vložiti pisno. K zahtevi mora borzni član priložiti:
– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 460. člena ZTFI;
– poslovni načrt poravnalnega sistema po izbiri borznega člana iz katerega izhaja opis izpolnjevanja pogoja učinkovite in ekonomične poravnave borznih poslov.
(3) Poslovni načrt z opisom izpolnjevanja pogoja učinkovite in ekonomične poravnave borznih poslov mora vsebovati:
– splošno predstavitev načina izvajanja poravnave;
– način zagotovitve ustrezne povezave s poravnalnimi sistemi, ki že opravljajo poravnavo za borzne posle ter vpliv na druge udeležence trga;
– pravno formalni okvir izvajanja poravnave;
– potrebne tehnološke in postopkovne spremembe na strani borze;
– predlagan terminski plan izvedbe prenosa poravnave na izbrani poravnalni sistem.
(4) Vse morebitne stroške implementacije sprememb na strani borze poravna borzni član, ki je vložil zahtevo. V primeru, da zahtevo vloži več članov, se stroški na posameznega člana obračunajo proporcionalno.
(5) Po prejemu popolne vloge zahteve z dokazili iz drugega odstavka tega člena, mora borza v roku petnajstih (15) dni potrditi prejem vloge in o vlogi odločiti s sklepom najkasneje v roku šest (6) tednov, pri čemer mora opredeliti enkratne in tekoče stroške vzpostavitve in delovanja ter predviden čas zagotovitve modifikacij sistema, če so le te potrebne.
(6) Če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 460. člena ZTFI, mora borza borznemu članu omogočiti, da poravnavo svojih obveznosti na podlagi borznih poslov opravlja preko izbranega poravnalnega sistema.
(7) Borza lahko zavrne zahtevo borznega člana samo, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 460. člena ZTFI, pri čemer mora biti sklep obrazložen.
(8) Če borza zahtevi borznega člana ugodi, mora borznemu članu omogočiti poravnavo preko izbranega poravnalnega sistema v roku okvira dogovorjenega terminskega plana, pri čemer ne odgovarja za pravne, tehnične ali operativne prepreke na strani izbranega poravnalnega sistema.
12. SPREMLJANJE BORZNIH ČLANOV
12.1. Pravila in postopki za odkrivanje in preprečevanje zlorab trga
Uporaba 12. poglavja Pravil
183. člen
Določbe 12. poglavja teh Pravil se uporabljajo za borzne člane, za upravljanje z naročili za trgovanje na borznem trgu in posle, ki jih borzni člani sklepajo na borznem trgu preko trgovalnega sistema za svoj račun ali za račun svojih strank.
Prepoved zlorabe borznega trga
184. člen
Prepovedani ravnanji zlorabe borznega trga sta v skladu z določbami 372. člena ZTFI:
– tržna manipulacija in
– trgovanje na podlagi notranjih informacij.
Preprečevanje in odkrivanje tržnih manipulacij
185. člen
Z namenom preverjanja, ali trgovanje na borznem trgu poteka na pošten in urejen način, in ugotavljanja morebitnih ravnanj, ki bi lahko pomenila zlorabo trga, borza izvaja aktivnosti za preprečevanje in odkrivanje tržnih manipulacij v skladu s pravili in postopki, ki so predpisani v 12. poglavju teh Pravil.
Pravila in postopki za preprečevanje tržnih manipulacij
186. člen
Pravila in postopki za preprečevanje tržnih manipulacij so predvsem določbe posameznih členov teh Pravil, ali na njihovi podlagi izdanih navodil, ki omogočajo preprečevanje tržnih manipulacij, poleg tega pa lahko tudi druga pravila, postopki in aktivnosti borze s tega področja, in sicer zlasti:
– osveščanje in izobraževanje udeležencev trga o tržnih manipulacijah;
– preverjanje poznavanja pravil o prepovedi tržnih manipulacij na izpitih za borzne trgovalce;
– ustrezen informacijski sistem in trgovalni mehanizmi;
– periodične analize stanja na borznem trgu glede ustreznosti trgovalnih mehanizmov;
– informiranje udeležencev borznega trga o stanju na borznem trgu;
– izvajanje zaustavitev trgovanja v primerih asimetrije informacij na borznem trgu.
Pravila in postopki za odkrivanje tržnih manipulacij
187. člen
Pravila in postopki za odkrivanje tržnih manipulacij so predvsem določbe posameznih členov teh Pravil, ali na njihovi podlagi izdanih navodil, ki omogočajo odkrivanje tržnih manipulacij, poleg tega pa lahko tudi druga pravila, postopki in aktivnosti borze s tega področja, in sicer zlasti:
– spremljanje trendov in odkrivanje bistvenih tekočih odstopanj v gibanju tečajev ali prometnosti posameznih vrednostnih papirjev;
– spremljanje trendov in odkrivanje bistvenih tekočih odstopanj v frekventnosti naročil, njihove prisotnosti na borznem trgu in njihove realizacije v sklenjenih poslih;
– spremljanje in analiza oblikovanja tečajev v okviru posameznih faz trgovanja s posameznimi vrednostnimi papirji;
– spremljanje izvajanja preklicev in sprememb sklenjenih poslov;
– spremljanje izpolnjevanja in poravnave sklenjenih poslov na borznem trgu;
– spremljanje povezanosti med objavami izdajateljev ter prometnostjo in gibanjem tečajev pred ali po izvedeni javni objavi;
– izvajanje poizvedb pri članih borze, v skladu s 193. členom Pravil.
Presoja tržne manipulacije
188. člen
Pri presoji ali ravnanje borznega člana predstavlja sum tržne manipulacije iz 374. člena ZTFI, borza poleg kazalnikov iz iz 375. člena ZTFI upošteva zlasti:
– stopnjo preglednosti ravnanj na borznem trgu;
– potrebno stopnjo varstva vlagateljev ter varstva delovanja borznega trga, zlasti medsebojnega delovanja ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih;
– vpliv na likvidnost in učinkovitost borznega trga;
– ali ravnanje upošteva obstoječ režim in sistem trgovanja na borznem trgu;
– ali ravnanje omogoča tržnim udeležencem pravočasen in ustrezen odziv na nove tržne pogoje, ustvarjene s takšnim ravnanjem;
– ali ravnanje predstavlja tveganje za integriteto borznega trga;
– ugotovitve in priporočila Agencije, ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje tržnih manipulacij;
– strukturne značilnosti borznega trga, vrsto vrednostnih papirjev, značilnosti udeležencev na tem trgu;
– pomembne spremembe tržnega okolja, kot so na primer spremembe pravil trgovanja ali sistema trgovanja.
Vloga BIS pri preprečevanju in odkrivanju tržne manipulacije
189. člen
V okviru BIS so pravila in postopki za preprečevanje in odkrivanje tržne manipulacije zlasti:
– razvoj in vključevanje kontrol in opozoril v trgovalni sistem;
– razvoj in zagotavljanje primernih trgovalnih sistemov, mehanizmov in algoritmov;
– upravljanje z dnevnimi in dinamičnimi omejitvami trgovanja ali drugimi trgovalnimi parametri;
– razvoj in zagotavljanje informacijske podpore za spremljanje skladnosti trgovanja s pravili o prepovedi tržnih manipulacij;
– razvoj in zagotavljanje informacijske podpore za odkrivanje sumljivih transakcij.
12.2. Spremljanje borznih članov ter naročil za trgovanje in sklenjenih borznih poslov
Spremljanje izpolnjevanja obveznosti borznih članov
190. člen
(1) Spremljanje ali borzni člani izpolnjujejo obveznosti, določene s Pravili in navodili, se nanaša predvsem na spremljanje in odkrivanje kršitev naslednjih določb Pravil in navodil:
– pravil o dolžnostih borznih članov iz 93. člena teh Pravil;
– pravil o pogojih v zvezi s poravnavo borznih poslov, iz 11. poglavja teh Pravil;
– pravil borznega trgovanja, iz 10. poglavja teh Pravil;
– pravil za preprečevanje in odkrivanje zlorab borznega trga iz 12.1. poglavja teh Pravil.
(2) Sum kršitev pravil iz 4. točke prejšnjega odstavka se šteje za sum pomembnejše kršitve Pravil in navodil. Neizpolnjevanje obveznosti oziroma kršitev pravil iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka se ne šteje za pomembnejše kršitve Pravil in navodil, razen če iz:
– okoliščin posameznega primera;
– ponovljivosti kršitev, in sicer dve (2) enaki ali podobni kršitvi v roku šestih (6) mesecev;
– kršitev več različnih določb hkrati;
– odločb Agencije;
ne izhaja drugače. Pri presoji, ali gre za pomembnejše kršitve Pravil in navodil se upošteva tudi možen vpliv kršitve na pošteno in urejeno delovanje borznega trga.
Obseg spremljanja borznih poslov
191. člen
(1) Borza spremlja sklepanje borznih poslov in upravljanje z naročili na borznem trgu zaradi ugotavljanja:
– kršitev pravil o trgovanju iz drugega odstavka tega člena;
– neurejenih trgovalnih razmer iz tretjega odstavka tega člena;
– ravnanj, ki imajo značilnosti zlorabe trga iz četrtega odstavka tega člena.
(2) Kršitve pravil o trgovanju so zlasti kršitve pravil o trgovanju iz 10. poglavja teh Pravil.
(3) Neurejene trgovalne razmere so zlasti neurejene trgovalne razmere na strani borze, člana ter povezanih sistemov, ki neposredno ali posredno vplivajo na učinkovitost in kakovost sklepanja poslov ali oblikovanja tečajev ter je za njih praviloma značilna ponovljivost, lahko pa tudi enkratna pojavnost, če le-ta bistveno ogroža urejeno in pošteno delovanje borznega trga, kot npr.:
– primernost, učinkovitost in kakovost delovanja ter parametrov izbranega trgovalnega mehanizma pri posameznem vrednostnem papirju;
– motnje, zastoji ali nepravilnosti pri delovanju borznega trgovalnega sistema oziroma trgovalne postaje borznega člana;
– motnje, zastoji ali nepravilnosti pri delovanju informacijskega sistema posameznega ali več borznih članov oziroma prekinitev povezave informacijskih sistemov borze in posameznega ali več borznih članov;
– motnje, zastoji ali nepravilnosti pri delovanju informacijskih sistemov, ki so potrebni za nemoteno delovanje borznega trga (poravnalni sistem, sistem plačilnega prometa itd.);
– druge neurejene trgovalne razmere, ki bi lahko povzročile večje motnje na borznem trgu.
(4) Ravnanja borznih članov, ki imajo značilnosti zlorabe trga, so kršitve pravil iz 12.1 poglavja teh Pravil.
Način uresničevanja spremljanja borznih poslov
192. člen
(1) Spremljanje borznih poslov zaradi ugotavljanja značilnosti zlorabe trga, se uresničujejo predvsem na podlagi ocene tveganja za celotni borzni trg, pri kateri se upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:
– prometnost oziroma likvidnost posameznega vrednostnega papirja;
– segment borznega trga, kjer se trguje z določenim vrednostnim papirjem;
– pretekle ugotovitve na podlagi postopkov spremljanja;
– spremembe predpisov v zvezi z borznim trgovanjem ali zlorabami borznega trga;
– razvrstitev vrednostnega papirja v posamezen način trgovanja (neprekinjeno, avkcijsko);
– vrsta oziroma tip vrednostnega papirja s katerim se trguje;
– razpršenost imetništva med investitorji, ki niso dobro poučeni investitorji;
– morebitne podrobnejše usmeritve Agencije.
(2) Na podlagi ocene tveganja in kriterijev iz prvega odstavka tega člena se sprejme vsakokratni letni plan spremljanja, ki se ga glede na morebitno spremenjeno oceno tveganja ustrezno prilagaja, če je to potrebno zaradi spremenjenih okoliščin na borznem trgu.
Zajem podatkov pri spremljanju borznih poslov
193. člen
(1) Borza spremlja sklepanje poslov svojih članov na borznem trgu preko posebnih nadzornih delovnih postaj trgovalnega sistema, ter pridobiva podatke in informacije praviloma le o vnesenih naročilih in sklenjenih poslih v trgovalni sistem, in sicer neposredno iz trgovalnega sistema.
(2) Podatke in informacije, ki so pomembne za izvajanje nalog v skladu z 12. poglavjem Pravil, in jih borza ne more pridobiti na način iz prvega odstavka tega člena, lahko borza na podlagi zahteve pridobi od borznega člana, če to ne bi bilo v nasprotju s tretjim odstavkom 391. člena ZTFI, in sicer predvsem:
– podatke iz evidence naročil in poslov z vrednostnimi papirji, v katero borzni član vpisuje podatke za vsako naročilo in za vsak posel nakupa in prodaje vrednostnih papirjev, ki ga je na borznem trgu sklenil za račun stranke oziroma za svoj račun;
– podatke iz evidence strank;
– podatke o vrsti in datumu sklenitve pogodbe o investicijskih storitvah, ki jo je borzni član sklenil s stranko;
– morebitne druge podatke, povezane s spremljanjem poslov na borznem trgu.
(3) Če je možno podatke in informacije iz drugega odstavka tega člena pridobiti neposredno od centralnega registra, depoja ali poddepoja, jih borza pridobi na ta način, ne da bi pred tem posredovala zahtevo borznemu članu.
(4) Podrobnejši pogoji in način pridobitve podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko predpišejo z navodili.
12.3. Ukrepi borze zoper borzne člane
Ukrepi, ki jih v razmerju do borznega člana lahko uporabi borza
194. člen
(1) V primeru, ko borzni član krši manj pomembne obveznosti iz Pravil in navodil, lahko borza zoper njega uporabi naslednje ukrepe:
– poziv za posredovanje pisnega pojasnila razlogov in okoliščin, iz katerih izhaja sum kršitve;
– poziv ali zahteva za takojšnje prenehanje izvajanja aktivnosti, iz katerih izhaja sum kršitve;
– opozorilo, da borzni član ne izpolnjuje svojih obveznosti ter postavitev roka, v katerem mora zagotoviti skladnost poslovanja ter o tem obvestiti borzo;
– izdaja priporočila ali navodila borznemu članu;
– obveščanje Agencije o sumu kršitev ali o ugotovljenih kršitvah.
(2) O ukrepih iz prvega odstavka tega člena odloča borza na način in po postopku, kot je določen v 13. poglavju teh Pravil.
Obveščanje Agencije o sumljivih poslih
195. člen
(1) V primeru, da borzni član krši svoje obveznosti iz 12. poglavja Pravil oziroma v primeru, ko borza presodi, da obstaja utemeljen sum, da vneseno naročilo ali sklenjen posel pomeni prepovedano trgovanje na podlagi notranje informacije ali dejanje tržne manipulacije (sumljivi posel), mora borza uporabiti ukrep obveščanja Agencije o sumu kršitve.
(2) Poročanje iz prvega odstavka tega člena se izvede v rokih in na način, kot ga določa Sklep Agencije o obveščanju o sumljivih poslih, izdan na podlagi 8. točke prvega odstavka 381. člena ZTFI.
(3) Če na podlagi prejetega obvestila iz tega člena, Agencija zahteva ali predlaga izvajanje dodatnega spremljanja borznega člana ali sklepanja poslov, borza le-tega izvaja na način, kot to zahteva ali priporoči Agencija. Če Agencija zahteva ali predlaga tudi, da borza nadaljuje vodenje postopka zoper borznega člana, lahko borza v razmerju do borznega člana uporabi naslednja ukrepa:
– izrek opomina borznemu članu;
– izključitev iz trgovanja.
(4) O ukrepih iz tretjega odstavka tega člena odloča borza na način in po postopku, kot je določen v 13. poglavju teh Pravil.
13. POSTOPEK ODLOČANJA V ZADEVAH V ZVEZI Z BORZNIMI ČLANI
Uporaba določb o postopku
196. člen
(1) Če ni s Pravili določeno drugače, se določbe tega poglavja uporabljajo za odločanje borze o:
– sprejemu v članstvo na borzo, izstopu iz članstva in sprejemu borznih trgovalcev v trgovanje na borzi;
– izključitvi iz članstva na borzi in začasni oziroma trajni izključitvi borznih trgovalcev iz trgovanja na borzi;
– ugotavljanja kršitev Pravil in navodil borze ter izrekanja ukrepov zoper borzne člane zaradi ugotovljenih kršitev Pravil in navodil.
(2) Vročanje pisanj iz tega poglavja se opravi s priporočeno pošiljko s povratnico. V primeru ko z vročitvijo ni mogoče odlašati zaradi zagotovitve poštenega in urejenega trgovanja na borznem trgu, se šteje, da je pisanje vročeno, ko je posredovano preko faksa ali elektronske pošte, na način, kot je določen z navodili.
Organ odločanja in odločba
197. člen
(1) O zadevah iz prvega odstavka 196. člena odloča uprava borze na podlagi pisnih listin, brez naroka.
(2) Odločitve o zadevah iz prvega odstavka 196. člena sprejema uprava v obliki sklepov.
(3) Sklep mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu.
Začetek postopka in zahteva
198. člen
(1) Postopek v primeru iz 1. točke prvega odstavka 196. člena se začne na podlagi vložene zahteve oziroma pooblastila.
(2) Postopek v primeru iz 2. in 3. točke prvega odstavka 196. člena se lahko začne na pobudo borznega člana oziroma na lastno pobudo borze, zlasti v primerih, ko se na podlagi ukrepov za preverjanje izpolnjevanja obveznosti borznih članov in spremljanja poslov, ki jih na borznem trgu sklepajo borzni člani, ugotovijo kršitve Pravil ali navodil.
(3) Zahteva iz prvega odstavka tega člena se vloži na obrazcu, ki ga se predpiše z navodili. Zahtevi je treba priložiti:
– listine, določene z navodili;
– morebitne druge listine ali dokumentacijo, ki jih izrecno zahteva borza zaradi presoje izpolnjevanja pogojev v skladu s Pravili ali navodili;
– dokaz o plačilu pristojbine za odločanje, v skladu s Cenikom.
(4) Zahteva in listine morajo biti sestavljene v slovenskem ali angleškem jeziku. Če so listine, ki morajo biti v skladu z Navodili priložene zahtevi, v jeziku, ki ni slovenski ali angleški, jim mora biti priložen tudi ustrezen overjen prevod teh listin v slovenski ali angleški jezik.
Izjave
199. člen
(1) Osebe in borzni člani dajejo svoje izjave pisno.
(2) Borza mora pred izdajo sklepa, osebo ali borznega člana pozvati, da se v roku, ki ne sme biti krajši od treh (3) delovnih dni izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, borza pred izdajo sklepa, ni dolžna zagotoviti možnosti, da se oseba oziroma borzni član izjavi, če z izvršitvijo sklepa ni mogoče odlašati zaradi zagotovitve poštenega in urejenega trgovanja na borznem trgu. V tem primeru morajo biti razlogi za izključitev možnosti izjave vsebovani v obrazložitvi sklepa.
Rok za odločitev
200. člen
(1) Borza mora o zadevi iz prvega odstavka 196. člena odločiti v tridesetih (30) dneh po prejemu popolne zahteve oziroma po prejemu izjave osebe oziroma borznega člana. Ta rok ne velja v primeru iz tretjega odstavka 199. člena.
(2) Borza mora sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve izdati v osmih dneh (8) po prejemu zahteve. V času od vročitve sklepa o odpravi pomanjkljivosti do poteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve, rok iz prvega odstavka ne teče.
(3) Drugi odstavek tega člena se uporablja tudi v primeru iz 2. točke tretjega odstavka 198. člena.
Izključitev pritožbe
201. člen
(1) Proti sklepu o zadevah iz prvega odstavka 196. člena ni pritožbe.
(2) Sklep postane dokončen in izvršljiv, ko se vroči borznemu članu.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena postane sklep, s katerim se borznemu članu izreče ukrep izključitve iz trgovanja, izvršljiv nemudoma, ko so podani pogoji za izvršitev tega ukrepa v skladu z 98. členom teh Pravil.
14. OBVEŠČANJE O ODLOČITVAH BORZE
Obveščanje Agencije in objava odločitve
202. člen
(1) Borza v skladu s Sklepom Agencije o podrobnejših pravilih o borznem trgu obvesti Agencijo o:
– prejeti zahtevi za sprejem v članstvo na borzi;
– sprejemu v članstvo;
– zavrnitvi sprejema v članstvo;
– izključitvi iz trgovanja;
– prenehanju položaja člana borze;
– izrečenemu ukrepu zoper člana borze;
– drugih zadevah, ki jih določa zakon in podzakonski predpisi.
(2) Obvestilu v zvezi z 2. in 5. točko prvega odstavka tega člena se priloži vsakokraten seznam borznih članov. Informacije iz 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena borza objavi na svojih spletnih straneh.
15. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15.1. Postopek sprejema pravil in navodil
Sprejem Pravil in navodil ter njihovih sprememb in dopolnitev
203. člen
(1) Pravila in navodila ter njihove spremembe in dopolnitve sprejema uprava.
(2) Uprava mora predlog oziroma osnutek predvidenih sprememb Pravil (predlog sprememb Pravil), ki se nanašajo na izdajatelje, predložiti izdajateljem, ter predlog sprememb Pravil, ki se nanašajo na borzne člane, predložiti borznim članom, in sicer najmanj trideset (30) dni pred dnem seje uprave, na kateri bo le-ta odločala o sprejemu predvidenih sprememb. V izjemnih primerih (bistvene spremembe na trgu ipd.) je lahko rok posredovanja Pravil izdajateljem in borznim članom krajši od trideset (30) dni.
(3) Izdajatelji in borzni člani lahko v roku 15 dni od prejema predloga sprememb posredujejo pripombe, ki jih uprava lahko upošteva pri sprejemu sprememb in dopolnitev Pravil.
(4) Za uveljavitev Pravil ter njihovih sprememb in dopolnitev je potrebno soglasje Agencije.
Začetek veljavnosti Pravil
204. člen
(1) Pravila in njihove spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh borze, veljati pa začnejo petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če borza v posameznem primeru iz resnih razlogov določi krajši rok začetka veljavnosti oziroma če v členih 205. do 212. teh Pravil ni drugače določeno.
(2) Navodila in njihove spremembe začnejo veljati osmi (8) dan po objavi na spletnih straneh borze.
(3) Z dnem začetka veljavnosti teh Pravil prenehajo veljati Pravila (Uradni list RS, št. 45/08 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 82/09), razen če v členih od 205. do 212. teh Pravil ni drugače določeno.
15.2. Prehodne določbe v zvezi z izdajatelji in vrednostnimi papirji
Prehod na novo segmentacijo borznega trga
205. člen
(1) Določbe Pravil glede segmentacije borznega trga začnejo veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo z dnem, ki ga s sklepom določi uprava (v nadaljevanju: dan prehoda na novo segmentacijo). Do začetka uporabe določb Pravil glede segmentacije se uporabljajo ustrezne določbe Pravil (Uradni list RS, št. 45/08 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 82/09).
(2) Izdajatelj lahko v roku petnajstih (15) dni od prejetja sklepa iz prvega odstavka tega člena vloži zahtevo za premestitev njegovih vrednostnih papirjev v drug podsegment borznega trga. Premestitev se izvede po poenostavljenem postopku v roku osmih (8) dni od prejema popolne zahteve.
(3) Če izdajatelj ne ravna s skladu z drugim odstavkom tega člena, se z dnem prehoda na novo segmentacijo šteje, da se je izdajatelj zavezal k spoštovanju in izvajanju vseh določb Pravil ter k plačevanju pristojbin borzi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 5. člena Pravil. Poleg tega se v tem primeru šteje, da so z dnem prehoda na novo segmetnacijo vrednostni papirji uvrščeni na borzni trg na naslednji način:
– zakladne menice so uvrščene v trgovanje v segmentu obveznic;
– delnice ID iz borznega trga delnic ID so uvrščene v trgovanje v segment strukturiranih produktov;
– investicijski kuponi iz borznega trga investicijskih kuponov so uvrščeni v trgovanje v segment strukturiranih produktov.
Začetek uporabe določb Pravil glede razkrivanja informacij
206. člen
(1) Šteje se, da so se izdajatelji borzne kotacije, z dnem uvrstitve njihovih delnic v borzno kotacijo, ter izdajatelji prve kotacije, z dnem uvrstitve njihovih delnic v prvo kotacijo, zavezali, da bodo objavljali podatke v skladu s 25. in 26. členom Pravil ter k temu, da si bodo po svojih najboljših močeh prizadevali izpolnjevati prakso dobrega obveščanja, določene v Priporočilih.
(2) Določba 4. točke 26. člena Pravil, ki določa rok, v katerem morajo izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Prvo kotacijo, objaviti četrtletno poročilo v skladu s IAS 34, začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem 1. januar 2011. Do začetka uporabe spremenjene določbe 4. točke 26. člena teh Pravil morajo izdajatelji, katerih delnice so razvrščene v Prvo kotacijo objaviti četrtletno poročilo v skladu s 4. točko 26. člena Pravil (Uradni list RS, št. 45/08 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 82/09).
(3) Določba 6. točke prvega odstavka 26. člena Pravil, ki določa dolžnost objave finančnega koledarja, začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem 1. november 2011, in sicer za finančni koledar za leto 2012.
Postopki borze v zvezi z izdajatelji
207. člen
Postopki odločanja o zadevah v zvezi z izdajatelji, v katerih borza še ni odločila, se končajo v skladu s temi Pravili.
15.3. Prehodne določbe v zvezi z borznimi člani in trgovanjem
Prehodne določbe v zvezi s trgovanjem
208. člen
Določbe 9. poglavja Pravil v zvezi z borznimi člani in borznimi trgovalci, določbe 10. poglavja Pravil v zvezi s trgovanjem z vrednostnimi papirji uvrščenimi na borzni trg, ter določbe 11. poglavja Pravil v zvezi s poravnavo, začnejo veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo po uvedbi novega trgovalnega sistema z dnem, ki ga s sklepom določi uprava. Do začetka uporabe 9., 10. in 11. poglavja Pravil se uporabljajo določbe 11., 12. in 13. poglavja Pravil (Uradni list RS, št. 45/08 – uradno prečiščeno besedilo z zadnjimi spremembami Uradni list RS, št. 82/09).
Postopki borze v zvezi z borznimi člani
209. člen
Postopki odločanja o zadevah v zvezi z borznimi člani in borznimi trgovalci, v katerih je bila zahteva ali pooblastilo vloženo oziroma je bil postopek začet pred uveljavitvijo teh Pravil, in borza o njih še ni odločila do uveljavitve teh Pravil, se končajo v skladu s temi Pravili.
Status borznih članov in borznih trgovalcev
210. člen
(1) Borzni člani, ki imajo položaj borznega člana ob uveljavitvi in začetku uporabe teh Pravil, ohranijo položaj borznega člana v skladu s temi Pravili, če izpolnjujejo splošne pogoje za članstvo na borzi, v skladu z 9.1.1. poglavjem Pravil.
(2) Borzni trgovalci, ki imajo položaj borznega trgovalca ob uveljavitvi in začetku uporabe teh Pravil, ohranijo položaj borznega trgovalca v skladu s temi Pravili, če izpolnjujejo splošne pogoje za borznega trgovalca, v skladu z 9.3.1. poglavjem Pravil.
(3) V primeru, da borzni trgovalec ne izpolnjuje pogojev glede usposobljenosti iz tretjega odstavka 102. člena Pravil, ali v primeru novih borznih trgovalcev, lahko borzni član poda ustrezno pisno izjavo iz 1. točke drugega odstavka 102. člena Pravil. Pogoj udeležbe na usposabljanju je izpolnjen, če se je borzni trgovalec udeležil predhodne simulacije trgovanja ali trgovanja na testnem trgovalnem sistemu.
Prehod na nov trgovalni sistem
211. člen
(1) Odločitev o prehodu na nov trgovalni sistem sprejme borza enostransko, če je zagotovljena ustrezna urejenosti borznega trga, zadostna operativna funkcionalnost delovanja borze in borznih članov ter je prehod tudi potrdilo zadostno število članov za doseganje učinkovitega delovanja trga.
(2) Ob prehodu na nov trgovalni sistem borza odstrani vsa naročila iz obstoječega trgovalnega sistema.
Začasna izključitev borznega člana iz trgovanja
212. člen
Če so na dan prehoda na nov trgovalni sistem podani razlogi za izključitev iz trgovanja v skladu z 98. členom Pravil, ali če borzni član na ta dan z zapisnikom ne potrdi pripravljenosti za prehod na nov sistem, ga borza začasno (za celotni dan) izključi iz trgovanja, v skladu z določbami teh Pravil.
Ljubljana, dne 8. oktobra 2010
Uprava Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana:
mag. Polona Peterle l.r.
članica uprave
Andrej Šketa l.r.
predsednik uprave
