Na podlagi 16. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 in 110/07) in prvega odstavka 17. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US in 17/08) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje in prostor

Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino in način izdelave, ukrepanja v okolju divjadi, roke in postopke sprejemanja, način predstavitve ter način spremljanja izvajanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo.

(1) Podatki in temeljne prostorske podlage za načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanja z divjadjo se praviloma pripravijo v obliki, primerni za računalniško obdelavo in hranjenje v prostorskem informacijskem sistemu. Prostorski podatki morajo biti v državnem koordinatnem sistemu. Zbiranje in prikaz podatkov v načrtih se opravita na način, ki omogoča primerjavo s predhodnimi načrti.
(2) Vsi dokumenti, ki so bili izdelani ali pridobljeni v postopku priprave načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, so dokumentarno gradivo, ki ga je treba hraniti najmanj do sprejema novega načrta za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Vsi podatki, ki so bili zbrani za pripravo načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, so del zbirke podatkov o stanju in razvoju gozdov ter populacij divjadi (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov).
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka se morajo hraniti na dveh ločenih mestih v obliki, ki zagotavlja trajen računalniški zapis.
(4) Vse grafične podatke, ki so podlaga načrtom za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, je potrebno izdelati in hraniti tudi v njihovem metapodatkovnem zapisu.
(5) Zbirka podatkov, ki jo vodi Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS), vsebuje bazo podatkov o:
– stalnih vzorčnih ploskvah,
– odsekih,
– sestojih,
– funkcijah,
– poseku,
– izvedenih gojitvenih, varstvenih in drugih delih,
– gozdnih prometnicah,
– gozdnih združbah,
– izjemnih drevesih v gozdnem prostoru,
– odvzemu divjadi,
– škodah od divjadi,
– vzorčnih ploskvah za spremljanje objedenosti gozdnega mladja od divjadi,
– opravljenih delih v življenjskem okolju divjadi.
(6) Vsi podatki iz prejšnjega odstavka morajo biti prostorsko opredeljeni.
(7) Za vse podatke, ki jih je ZGS uporabil pri izdelavi načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, pa jih ni samostojno pridobil, mora biti v načrtu za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo naveden njihov vir.
(8) Zbirka podatkov se ažurira vsako leto, tako da se vanjo vnesejo novo pridobljeni podatki prejšnjega leta najkasneje do 1. aprila tekočega leta.

Po gospodarskih kategorijah se gozdovi delijo na:
– večnamenske gozdove;
– gozdove s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni;
– gozdove s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni oziroma so dovoljeni le izjemoma;
– varovalne gozdove.

(1) Rastiščnogojitveni razredi (v nadaljnjem besedilu: RGR) na ravni gozdnogospodarskih območij (v nadaljnjem besedilu: GGO) in RGR na ravni gozdnogospodarskih enot (v nadaljnjem besedilu: GGE) se oblikujejo po skupinah rastišč in gospodarskih kategorijah gozdov, pri čemer je treba upoštevati vrstno sestavo in zgradbo gozdnih sestojev ter cilje gospodarjenja. Izjemoma se lahko v isti RGR uvrstijo večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, če pri slednjih režim oziroma omejitve gospodarjenja ne zahtevajo posebnega načina gospodarjenja z gozdovi.
(2) Podrobnost oblikovanja RGR mora smiselno slediti prostorskemu merilu GGE oziroma GGO. RGR na ravni GGO se praviloma členijo na več RGR na ravni GGE.
(3) Podlaga za oblikovanje RGR so vegetacijske karte in druga fitocenološka gradiva, izdelana v skladu s standardno srednjeevropsko fitocenološko metodo (Braun-Blanquet).
(4) RGR se oblikujejo v okviru naslednjih skupin rastišč:
– vrbovja, topolovja, črnojelševja in sivojelševja;
– dobova-belogabrovja in brestovja z ozkolistnim jesenom;
– gradnova-belogabrovja na karbonatnih in mešanih kamninah;
– gradnova-belogabrovja in hrastovja na silikatnih kamninah;
– podgorska bukovja na karbonatnih in mešanih kamninah;
– podgorska bukovja na silikatnih kamninah;
– gorska, zgornjegorska in subalpinska bukovja na karbonatnih in mešanih kamninah;
– gorska in zgornjegorska bukovja na silikatnih kamninah;
– jelova-bukovja;
– javorovja, velikojesenovja in lipovja;
– toploljubna bukovja;
– gozdovi in grmišča toploljubnih listavcev;
– kisloljubna rdečeborovja;
– bazoljubna rdečeborovja in črnoborovja;
– jelovja in smrekovja na karbonatnih in mešanih kamninah;
– jelovja in smrekovja na silikatnih kamninah;
– barjanska smrekovja in ruševja;
– macesnovja;
– ruševja.

(1) GGO se razdeli na GGE zaradi izdelave in spremljanja izvajanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi.
(2) Meje GGE praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma po naravnih mejah. Površina gozdov v GGE meri praviloma od 3.000 do 6.000 ha.

(1) Površina GGE se razdeli na oddelke, ti pa se razdelijo še na odseke, če je to potrebno, zaradi načrtovanja in spremljanja gospodarjenja z gozdovi.
(2) Oddelek je trajna ureditvena enota. Meje oddelka praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma parcel, po razvodnicah, vodah, komunikacijah, presekah in drugih opaznih mejah. V območju strnjenih gozdov so oddelki praviloma veliki 20–60 ha, drugje so lahko večji.
(3) Odsek je najnižja ureditvena enota. Odseki se oblikujejo tako, da je glede na rastišče, zgradbo gozdov ali njihovih funkcij omogočeno razlikovanje ciljev in smernic na ravni RGR. Meja odseka praviloma ne seka parcelne meje. Površina delov parcele v različnih odsekih se oceni. Odsek praviloma ni manjši kot 3 ha.

(1) Meje ureditvenih enot se vrišejo na topografske in pregledne katastrske načrte merila 1:5.000 oziroma 1:10.000. Na terenu se meje načrtovalnih enot označijo samo v gozdu. Gostota oznak mora biti tolikšna, da je zagotovljena razpoznavnost meje.
(2) Označene meje ureditvenih enot ne določajo posestnih mej. ZGS skrbi za obnavljanje mej ureditvenih enot na terenu.

(1) Na terenu se meje ureditvenih enot praviloma označijo z rdečimi vodoravnimi črtami širine 15–20 mm in dolžine 15 cm (na tanjšem drevju lahko tudi manj) na deblih stoječega drevja približno 170 cm od tal, in sicer:
– meja GGE s tremi črtami v razmiku 10 mm;
– meja oddelka z dvema črtama in s številkami, debeline 10 mm in višine 80 mm, zapisanimi nad črtama;
– meja odseka z eno črto in malimi tiskanimi črkami, debeline 10 mm in višine 80 mm, zapisanimi nad črto (nad črto se lahko zariše tudi pika, če je to potrebno zaradi razlikovanja meje odseka od posestnih mej).
(2) Oznake ureditvenih enot se lahko namestijo tudi na vraščene skale.
(3) Številke in črke za označitev oddelkov in odsekov se na terenu praviloma zapišejo samo na križišča mej in na presečišča mej s pomembnejšimi potmi.

(1) Splošni del gozdnogospodarskega in lovsko upravljavskega načrta območja (v nadaljnjem besedilu: območni načrt) vsebuje:
– opis GGO;
– opis lovsko upravljavskega območja (v nadaljnjem besedilu: LUO);
– oceno stanja gozdov;
– presojo uspešnosti gospodarjenja z gozdovi, presojo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in opredelitev glavnih problemov pri gospodarjenju z gozdovi;
– analizo preteklega upravljanja z divjadjo, opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi in opredelitev glavnih problemov upravljanja z divjadjo;
– oceno stanja populacij divjadi in oceno stanja življenjskega okolja divjadi s presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;
– utemeljitev in prikaz funkcij gozdov;
– določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi;
– določitev ciljev in usmeritev za upravljanje z divjadjo na lovnih in nelovnih površinah;
– okvirno ekonomsko presojo gospodarjenja z gozdovi;
– določitev ureditvenih obdobij gozdnogospodarskih načrtov GGE.
(2) Prostorski del območnega načrta vsebuje:
– prikaz območja gozdov in drugih gozdnih zemljišč;
– v okviru gozdov in drugih gozdnih zemljišč se prikažejo območja, ki so po prostorskih planskih aktih namenjena drugim rabam;
– prikaz območij, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom, ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami;
– določitev območij posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj ureditvenih naselij, ki so pomembna za ohranjanje in razvoj krajine ali življenjskega prostora divjadi;
– prikaz zasnove gozdne infrastrukture in drugih prostorskih ureditev v gozdnem prostoru;
– določitev območij, na katerih sta mogoči ježa in vožnja s kolesom brez motorja po označenih gozdnih vlakah in drugih poteh.
(3) Na ravni GGO se obravnava vsebine iz prve, tretje, četrte, sedme, osme, desete in enajste alinee prvega odstavka tega člena, na ravni LUO pa vsebino iz druge, pete, šeste in devete alinee prvega odstavka tega člena.
(4) Na ravni RGR GGO se v zaključenem vsebinskem sklopu obravnavajo vsebine iz tretje, četrte in osme alinee prvega odstavka tega člena, na ravni območja Republike Slovenije pa smiselno vsebine iz tretje, do desete alinee prvega odstavka tega člena.

Opis GGO vsebuje:
– opis naravnih razmer in opredelitev predelov z enotnimi krajinskimi značilnostmi, pri čemer se opišejo zlasti lega območja v krajini, orografija, značilnosti podnebja, hidrološke in hidrogeološke razmere, gozdnatost, matične kamnine in tla, gozdne združbe s pregledno karto, značilnosti prosto živečih živalskih vrst;
– opis družbeno-gospodarskih razmer, ki zajema zlasti demografska gibanja ter stanje in organiziranost gozdarske dejavnosti;
– lastništvo gozdov (deleži gozdov po lastniških kategorijah: zasebni gozdovi, državni gozdovi, gozdovi lokalnih skupnosti; za zasebne gozdove se navede tudi njihova posestna sestava po velikostnih razredih);
– gospodarske kategorije gozdov;
– odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in javnimi cestami ter razmere za pridobivanje lesa, ki vključujejo pregledno karto s prikazom cest, primernih za gospodarjenje z gozdovi, načine spravila lesa, predele, ki so zaprti po predpisih, ki urejajo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.

Opis LUO vsebuje:
– opis LUO in pomen, ki ga ima pri upravljanju z divjadjo na območju Republike Slovenije;
– tabelarni in kartni prikaz LUO;
– seznam lovišč in lovišč s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: LPN) ter pregledno karto lovišč in LPN v območju.

(1) Na ravni GGO in RGR se navedejo naslednje značilnosti gozdov:
– površina gozdov;
– lesna zaloga gozdov in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih;
– tekoči letni prirastek po debelinskih razredih;
– struktura gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev;
– struktura mladovij oziroma podmladka in drogovnjakov po zasnovi;
– struktura gozdov po negovanosti;
– struktura gozdov po kakovosti odraslega drevja;
– poškodovanost drevja.
(2) Na ravni GGO se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka navedejo tudi:
– količina in struktura odmrlega drevja;
– objedenost mladja;
– drugi biološki kazalniki, pomembni za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne, avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in njenim okoljem;
– požarno ogroženi gozdovi;
– semenski objekti.
(3) Oceno stanja gozdov se smiselno prikaže tudi po lastniških kategorijah.

(1) Presoja uspešnosti gospodarjenja z gozdovi zajema:
– pregled realizacije načrtovanih ukrepov preteklega območnega načrta;
– pregled poseka ter opravljenih gojitvenih in varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali;
– presojo doseganja ciljev in presojo učinkovitosti izvedenih ukrepov;
– ustreznost postavljenih ciljev, usmeritev in ukrepov v preteklem območnem načrtu;
– doseganje ekonomskih učinkov;
– zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov.
(2) Presojo uspešnosti gospodarjenja z gozdovi se smiselno prikaže tudi po lastniških kategorijah.

Presoja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi zajema:
– razvoj površine gozda: zaraščanja in krčitve gozdov glede na vzroke;
– razvoj višine lesne zaloge ter debelinske in vrstne sestave;
– razvoj višine prirastka;
– spremembe v zgradbi gozdnih sestojev oziroma razvojnih faz;
– ohranjenost naravne drevesne sestave;
– uspešnost pomlajevanja;
– presojo ohranjanja biotske raznovrstnosti, zlasti v pogledu vplivov izvedenih ukrepov na stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in tistih živalskih vrst ter njihovih habitatov, ki pomembno vplivajo na gozdni ekosistem;
– količino in strukturo odmrlega drevja;
– zdravstveno stanje gozdov.

Na podlagi presoje uspešnosti preteklega gospodarjenja z gozdovi in presoje uspešnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi se na ravni GGO opredeli temeljne probleme pri gospodarjenju z gozdovi.

Analiza preteklega upravljanja z divjadjo za obdobje preteklih deset let za LUO obsega:
– ugotovitev o odstrelu posameznih vrst divjadi po številu in strukturi;
– ugotovitev o višini, vzrokih in trendih izgub divjadi;
– ugotovitev bioloških kazalnikov pri uplenjeni parkljasti divjadi;
– oceno primernosti načrtovanega odvzema v preteklem obdobju in pojasnitev vzrokov za morebitna odstopanja;
– ugotovitev o nastalih škodah od in na divjadi v preteklem ureditvenem obdobju.

Analiza opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi zajema analizo izvedenih ukrepov v habitatih divjadi, analizo ukrepov za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in analizo ukrepov za preprečevanje škod od divjadi.

Na podlagi analize preteklega upravljanja z divjadjo in opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi se na ravni LUO opredelijo temeljni problemi pri upravljanju z divjadjo.

(1) Ocena stanja populacij divjadi se ugotavlja na podlagi analize preteklega upravljanja z divjadjo, na podlagi analize drugih za divjad pomembnih podatkov ter s sistematičnimi opazovanji in temelji na naslednjih kriterijih:
– oceni trendov številčnosti populacij divjadi vseh vrst divjadi, z oceno prostorske razporeditve posameznih populacij divjadi (v osrednjih in robnih površinah poseljenosti, navezavami na sosednja LUO ter ugotovljenimi smermi spreminjanja življenjskega prostora);
– oceni medsebojnih vplivov populacij različnih vrst divjadi;
– oceni spolne in starostne strukture pri parkljasti divjadi;
– oceni zdravstvenega stanja pri vrstah divjadi, kjer je to ugotovljeno na podlagi podrobnejše analize izgub pri posameznih vrstah, raziskav v zadnjem analiziranem obdobju ali na podlagi sistematičnih spremljanj s strani pristojnih institucij.
(2) Ocena stanja populacij divjadi se razen za nivo celotnega LUO lahko izdela tudi za skupine lovišč oziroma LPN, izjemoma pa za posamezna lovišča oziroma LPN znotraj LUO.

Ocena stanja življenjskega okolja divjadi je izdelana v okviru LUO oziroma za skupine lovišč oziroma LPN, izjemoma pa za posamezna lovišča oziroma LPN znotraj LUO in vsebuje zlasti analizo prehranskih in bivalnih razmer za posamezne vrste divjadi in analizo vplivov druge rabe prostora na bivalne razmere.

Presoja naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem je izdelana na podlagi analize trendov bioloških in gospodarskih kazalnikov, med katere spadajo zlasti:
– trend zdravstvenega stanja divjadi, telesnih mas uplenjene parkljaste divjadi in mas rogovja uplenjene divjadi pri samcih iz družine jelenov;
– trend vpliva parkljaste divjadi na gozdno vegetacijo (objedenost, obgrizenost in lupljenje), s poudarkom na objedenosti gozdnega mladja;
– trend evidentiranih škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in objektih;
– trend vplivov druge rabe prostora na divjad.

Funkcije gozda pomenijo:
1. funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (v nadaljnjem besedilu: varovalna funkcija): varovanje rastišča in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, zlasti zagotavljanje (ohranjanje) odpornosti tal na erozijske pojave, ki jih povzročajo mraz, sneg, voda in veter; preprečevanje razvoja (pojavljanja) zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov; preprečevanje poglabljanja pobočnih jarkov; preprečevanje premeščanja naplavin; zadrževanje drobnega plovnega materiala; ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal. Poudarjeno varovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi na gornji gozdni meji, na erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, na zelo strmih pobočjih, sušnih legah, plitvih skalovitih ali kamnitih tleh;
2. hidrološka funkcija: mehansko in biološko čiščenje vode, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, ter uravnavanje vodnega režima z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode (dežja) s površja (po pobočju in v globino), počasnejšim taljenjem snega, ohranjanjem vode v gozdnih tleh in rastlinah in zakasnjenim pronicanjem vode iz gozdnih tal v sušnih obdobjih. Poudarjeno hidrološko funkcijo imajo zlasti gozdovi v poplavnih, vodovarstvenih in potencialnih vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
3. funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti: zagotavljanje življenjskega prostora rastlinskim in živalskim življenjskim združbam, zlasti tistih vrst, katerih življenjski ciklus je pomembno povezan z gozdom, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje naravnega ravnovesja. Poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti imajo zlasti gozdovi s habitati redkih ali ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst, s habitati, pomembnimi za obstoj in ohranitev populacij divjadi, s habitati in habitatnimi tipi, ki se po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ohranjajo v ugodnem stanju, ter gozdovi, ki imajo status posebnega varstvenega območja, potencialnega posebnega ohranitvenega območja ali ekološko pomembnega območja;
4. klimatska funkcija: manjšanje hitrosti in spreminjanje smeri vetrov; vpliv na temperaturo in vlažnost zraka ter na razmerje med plini v ozračju (proizvodnja kisika, skladiščenje ogljika v lesu in tleh). Poudarjeno klimatsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo naselja, rekreacijske in turistične objekte, prometnice ter kmetijske kulture pred škodljivimi učinki vetra in mraza; gozdovi, ki se nahajajo v območjih stalnih ali pogostih močnih vetrov, ki povzročajo kalamitete (vetrolomi); gozdovi, kjer stalna prisotnost vetrov povzroča deformirano rast gozdnega drevja ipd.;
5. zaščitna funkcija: zaščito prometnic, naselij in drugih objektov pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, ter zagotavljanje varnosti bivanja in prometa. Poudarjeno zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na strmih pobočjih nad cesto ali železnico ter pod njo;
6. higiensko-zdravstvena funkcija: izboljšanje kakovosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja ter blaženje škodljivih vplivov imisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja, intenzivnejšo termiko in turbulenco ter izolacijo pred hrupom. Poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi v neposredni bližini bolnic in zdravilišč, ter gozdovi, ki se nahajajo v pasu med naselji oziroma bivalnimi objekti ter večjimi viri hrupa, smradu, sevanja in onesnaženja, kot so npr. avtocesta, železnica, termoelektrarne, kamnolomi in peskokopi, kafilerije, intenzivna živinoreja, smetišča in sežigalnice odpadkov, kurilnice, športna in otroška igrišča, ipd.;
7. obrambna funkcija: varovanje zemljišč in objektov, pomembnih za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Poudarjeno obrambno funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki se nahajajo v neposredni bližini državne meje, gozdovi, ki se uporabljajo kot poligoni za urjenje policijskih ali vojaških enot, ter gozdovi, ki varujejo črpališča pitne vode, državne rezerve, policijske, vojaške ipd. objekte;
8. rekreacijska funkcija: omogočanje aktivnosti, ki telesno ali duševno sproščajo in krepijo, vključno z nabiranjem gozdnih plodov za lastne potrebe. Poudarjeno rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi z ustreznimi naravnimi danostmi, dostopnostjo in dosegljivostjo ter rekreacijsko infrastrukturo (poti, objekti);
9. turistična funkcija: zadovoljevanje potreb obiskovalcev, ki zaradi oddiha ali razvedrila, povezanega z gozdom, začasno spremenijo svoj kraj bivanja. Poudarjeno turistično funkcijo opravljajo gozdovi v okolici turističnih krajev, v katerih se nahajajo turistični objekti, turistične točke in znamenitosti, ki se pojavljajo kot motiv v turističnopropagandne namene, ali po katerih se odvija turistično vodenje;
10. poučna funkcija: ozaveščanje in posredovanje znanj o gozdu ter gospodarjenju z njim laični ali strokovni javnosti. Poudarjeno poučno funkcijo opravljajo gozdovi, po katerih so speljane oziroma v katerih se nahajajo gozdne, naravoslovne, ipd. poti, muzeji na prostem (gozdne učilne), učni in demonstracijski objekti za izvajanje praktičnega pouka v sistemu gozdarskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja ipd.;
11. raziskovalna funkcija: načrtno zbiranje, opazovanje in ugotavljanje dejstev o gozdovih, njihovem izkoriščanju in rabi. Raziskovalno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, v katerih so postavljene raziskovalne ploskve, raziskovalni objekti, razne merilne naprave ipd. s katerimi v okviru raziskovalnih projektov ali programov upravljajo raziskovalne institucije;
12. funkcija varovanja naravnih vrednot: varovanje redkih, dragocenih, znamenitih ali drugih vrednih naravnih pojavov. Poudarjeno funkcijo varovanja naravnih vrednot opravljajo gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, status naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot, zavarovana območja ter izjemna drevesa v gozdnem prostoru;
13. funkcija varovanja kulturne dediščine: varstvo in ohranjanje območij ali objektov, ki so rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru. Poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine opravljajo zlasti gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, status kulturne dediščine, ali se nahajajo v njihovi neposredni okolici, ter ostanki ohranjenih tradicionalnih oblik gospodarjenja (npr. steljniki, panjevci, gaji, logi);
14. estetska funkcija: omogočanje doživljanja skladnosti likovnih in funkcionalnih prvin v krajini. Poudarjeno estetsko funkcijo opravljajo predvsem gozdovi v izjemnih krajinah in območjih nacionalne prepoznavnosti po predpisih, ki urejajo prostor, ter območjih kulturne krajine po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, v območjih krajinske pestrosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave ter gozdovi, namenjeni zakrivanju degradacijskih procesov ali drugih vizualno motečih elementov v krajini;
15. lesnoproizvodna funkcija: proizvajanje nadzemne lesne mase, ki jo je možno gospodarsko izkoriščati. Poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo opravljajo gozdovi z nadpovprečno rastnostjo na rastiščih z nadpovprečno proizvodno zmogljivostjo;
16. funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin: izkoriščanje nelesnih materialnih koristi iz gozda, z izjemo divjadi in rekreativne rabe gozdov, ki se lahko pojavijo na trgu. Poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin opravljajo zlasti gozdovi, ki se gojijo zaradi plodov, gozdni semenski objekti, gozdovi, kjer se intenzivno odvija steljarjenje, čebelja paša, pridobivanje smole in drevesnih sokov, pridobivanje okrasnega drevja, izkoriščanje sečnih ostankov, ipd. če so ti proizvodi predmet prodaje ali nadaljnje dodelave in niso namenjeni le lastni uporabi;
17. lovnogospodarska funkcija: gospodarjenje s populacijami divjadi. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo zlasti gozdovi oziroma gozdni prostor v lovnih oborah, gozdovi z visoko gostoto populacij velikih rastlinojedov, oziroma gozdovi, v katerih prehranska kapaciteta okolja omogoča višjo številčnost divjadi. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo tudi predeli okoli krmišč, kaluž in drugih vodnih virov namenjenih divjadi, krmnih njiv ter predeli, kjer se intenzivno izvaja lovni turizem.

(1) Funkcija gozda se ovrednoti s tremi stopnjami poudarjenosti, in sicer:
– 1. stopnja: funkcija določa način gospodarjenja z gozdom;
– 2. stopnja: funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom;
– 3. stopnja: funkcija le deloma vpliva na način gospodarjenja z gozdom.
(2) Ovrednotene funkcije gozdov se določijo oziroma prikažejo po gozdnofunkcijskih enotah (v nadaljnjem besedilu: funkcijskih enotah), ki zajemajo gozd, druga gozdna zemljišča in tista negozdna zemljišča, ki so z gozdom ekološko oziroma funkcionalno povezana, ter skupaj z gozdom zagotavljajo uresničevanje njegovih funkcij. Površine funkcijskih enot določajo gozdni prostor.

(1) Meja funkcijske enote se določi:
a) znotraj gozdnega prostora tam, kjer katera koli od skupin funkcij gozdov preide v stopnjo poudarjenosti, ki je različna od stopnje poudarjenosti v določeni funkcijski enoti (spremeni se šifra), poleg tega pa tudi v primeru, ko imata dve sosednji funkcijski enoti enako šifro, razlikujeta pa se samo po tem, da je v eni funkcijski enoti na prvi stopnji poudarjena drugačna funkcija kot v drugi funkcijski enoti;
b) kot meja med gozdnim prostorom in kmetijskim ali urbanim prostorom in tudi večjimi vodnimi telesi, pri čemer se v funkcijsko enoto poleg gozda vključijo naslednja z gozdom ekološko oziroma funkcionalno povezana negozdna zemljišča:
– v gorski gozdnati krajini vse površine naravnih ekosistemov, kot so naravna travišča in skalovja oziroma pobočni grušči, ki ležijo pod drevesno mejo, ter območja ekstenzivne (gozdne) paše, izločijo pa se urejeni planinski pašniki;
– v gozdni krajini nenaseljene senožeti in lazi in vsi morebitni naravni ekosistemi iz prejšnje alinee;
– v gozdnati krajini nenaseljene senožeti in lazi, če se pojavljajo kot osredki znotraj gozda na površinah do 2 ha, izločijo pa se vsa druga kmetijska zemljišča, tudi tista, ki so v okviru samotnih kmetij (celkov), če so večja kot 0,5 ha;
– v kmetijski in primestni krajini samo gozdovi, prav tako pa tudi nenaseljeni osredki kmetijskih zemljišč znotraj gozdnih kompleksov, če so manjši kot 0,5 ha.
(2) Tipi krajin iz prejšnjega odstavka se določijo po naslednjih merilih:
– v gorsko gozdnato krajino se štejejo območja v gorskem in subalpinskem vegetacijskem pasu, ki poleg gozda vključujejo tudi naravna travišča, gorske pašnike in skalovja oziroma pobočne grušče;
– v gozdno krajino se štejejo območja v gorskem in podgorskem pasu, kjer gozd popolnoma prevladuje (gozdnatost je večja kot 85%), in v njih ni kmetij oziroma drugih trajnih naselij;
– v gozdnato krajino se štejejo območja v nižinskem, gričevnatem, podgorskem in delno tudi gorskem pasu, kjer se gozd mozaično prepleta z drugimi, pretežno kmetijskimi rabami tal, in praviloma pokriva 40 do 85% površine;
– v kmetijsko in primestno krajino spadajo vsa druga območja.
(3) Gozdnatost iz druge alinee prejšnjega odstavka se ugotavlja na krajinsko zaokroženih območjih, velikih nekaj kvadratnih kilometrov.

Utemeljitev in prikaz funkcij gozdov zajema:
– pregledno karto funkcij gozdov in karto funkcij gozdov v merilu 1:25.000 s tabelo popisa funkcijskih enot v prilogi območnega načrta (preglednica F1, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika);
– tabelo površin gozdov s poudarjenimi skupinami funkcij, presojo zagotavljanja funkcij oziroma večnamenskosti gozdov ter usmeritve oziroma omejitve pri gospodarjenju na območjih s poudarjenimi funkcijami;
– usmeritve za uskladitev vseh funkcij gozdov in razvijanje posameznih funkcij, če je to potrebno.

(1) Na ravni GGO se določijo cilji gospodarjenja z gozdovi v GGO, ki vključujejo zlasti temeljne učinke, ki naj bi bili glede na specifične naravne, gospodarske in posestne razmere ter glede na potrebe po zagotavljanju funkcij gozdov uresničeni z gospodarjenjem z gozdovi.
(2) Glede na analizo trajnostnega gospodarjenja, izpostavljene glavne probleme pri gospodarjenju, cilje gospodarjenja in usmeritve določene v Nacionalnem gozdnem programu se določi strateške usmeritve za gospodarjenje z gozdovi v GGO, ki zajemajo zlasti:
– razvoj gozdnih površin po krajinsko enotnih območjih;
– usmerjanje razvoja gozdnih sestojev za posamezne gospodarske kategorije gozdov (način obnove gozdov, intenzivnost nege in prioritete vlaganj v gozdove, premene, intenzivnost sečnje);
– temeljne odločitve in prioritete za zagotavljanje varstva gozdov;
– sanacije poškodovanih gozdov;
– posebnosti gospodarjenja v različnih lastniških kategorijah.
(3) Glede na opredeljene cilje gospodarjenja in strateške usmeritve se podrobneje opredeli usmeritve po glavnih področjih pri gospodarjenju z gozdovi:
– usmeritve glede funkcij gozdov;
– usmeritve za usklajevanje odnosov gozd-divjad;
– usmeritve za tehnologijo pridobivanja lesa;
– usmeritve za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami in njihovo pripravo oziroma gradnjo ter vzdrževanje gozdnih cest;
– usmeritve za delo s semenskimi objekti;
– usmeritve za delo s požarno ogroženimi gozdovi.
(4) Na ravni GGO se določijo naslednji ukrepi:
– možni posek po lastniških kategorijah;
– okvirne potrebe in prioritete po gojitvenih in varstvenih delih po lastniških kategorijah;
– okvirne potrebe po delih za ohranitev in okrepitev funkcij gozdov;
– potrebni ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer prosto živečih živali;
– priprava in graditev gozdnih prometnic.

(1) Glede na stanje in razvojne značilnosti gozdnih sestojev, poudarjenosti funkcij gozdov in z upoštevanjem potencialne drevesne sestave in zgradbe gozda ter prirastoslovnih zakonitosti danih rastišč, se določi gozdnogojitveni cilj, ki vključuje:
– zgradbo gozdnih sestojev;
– drevesno sestavo;
– končno ali optimalno lesno zalogo;
– kakovost gozdnih lesnih sortimentov.
(2) Gozdnogojitvene usmeritve zagotavljajo uresničitev gozdnogojitvenega cilja. Z usmeritvami se določi:
– prevladujoči gozdnogojitveni sistem;
– dolžino proizvodnega razdobja in dolžino pomladitvene dobe;
– način in obseg obnavljanja sestojev;
– intenzivnost in oceno nujnosti nege ter varstva gozdov.
(3) Na ravni RGR GGO se skladno z gozdnogojitvenim ciljem in gozdnogojitvenimi usmeritvami določijo naslednji ukrepi:
– možni posek;
– okvirne potrebe po gojitvenih in varstvenih delih;
– okvirne potrebe po delih za ohranitev in krepitev funkcij gozdov.

Cilji za upravljanje z divjadjo po posameznih vrstah morajo vsebovati:
– opredelitev trenda relativne številčnosti in prostorske razporeditve divjadi po posameznih vrstah;
– določitev ciljne starostne, spolne in kakovostne strukture populacije za vrste parkljaste divjadi;
– določitev ciljnih razmerij med populacijami posameznih vrst divjadi;
– ciljno stanje življenjskega okolja divjadi glede bivalnih in prehranskih razmer.

Opredelitev usmeritev za upravljanje z divjadjo po posameznih vrstah na podlagi opredeljenih ciljev vsebuje zlasti:
– usmeritve za določitev ukrepov v populacijah divjadi po posameznih delih LUO;
– določitev osrednjih in robnih površin življenjskega prostora posameznih populacij divjadi za doseganje želene ciljne številčnosti ter smeri širjenja populacij divjadi v določenih predelih LUO;
– usmeritve za opazovanje in spremljanje številčnosti, strukture in zdravstvenega stanja divjadi;
– usmeritve za izboljšanje prehranskih in bivalnih razmer divjadi;
– usmeritve za preprečevanje škod od in na divjadi.

Okvirna ekonomska presoja gospodarjenja z gozdovi se opravi po lastniških kategorijah na podlagi pričakovanega dohodka od lesa (upoštevajoč možni posek, povprečne aktualne cene lesa, povprečne stroške pridobivanja lesa in pričakovane stroške vzdrževanja gozdnih cest) ter stroškov načrtovanih gojitvenih in varstvenih del.

Za vse GGE, ki ležijo na GGO, se določi ureditveno obdobje gozdnogospodarskih načrtov GGE oziroma roki za obnovo teh načrtov. Ureditveno obdobje gozdnogospodarskih načrtov GGE se navaja z letnicama pri čemer prva letnica označuje začetek navedenega leta (1. januar), druga pa konec navedenega leta (31. december).

V prilogi k območnemu načrtu se prikaže povzetek stanja in ukrepov v obliki preglednic, navedenih v Prilogi 2 tega pravilnika, na ravneh:
– GGO, ki ga sestavljajo preglednice LP, F2, GF1, RF1, ZNS, LZ1 in PR1 (slednji posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGO), NGD;
– RGR GGO, ki ga sestavljajo preglednice LP, LZ1, PR1, MP, NGD;
– lastniških kategorij, ki ga sestavljajo preglednice KG, RF2, DV, LZ2, NGD;
– občin, ki ga sestavljajo preglednice LP, F2, GF1, NGD.

(1) V letu pred začetkom ureditvenega obdobja morajo biti zbrani vsi podatki in pridobljena vsa gradiva, potrebna za izdelavo osnutka območnega načrta, zlasti naravovarstvene smernice in kulturnovarstvene smernice. V tem letu ZGS na krajevno običajen način in na spletnih straneh ZGS obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost o možnosti dajanja pobud. Rok za zbiranje pobud traja od 1. novembra do 31. decembra. V istem letu se pošlje na ministrstvo, pristojno za okolje, ter v vednost na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo in lovstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) obvestilo o nameri izdelave plana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave.
(2) Osnutek območnega načrta določi strokovni svet ZGS in ga v prvem letu ureditvenega obdobja z vlogo za odreditev javne razgrnitve pošlje na ministrstvo. Vlogi mora biti priložen osnutek območnega načrta, zapisnik strokovnega sveta ZGS o določitvi osnutka in kopija odločbe ministrstva, pristojnega za okolje, o potrebi po izvedbi celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: CPVO). V vlogi se navedeta tudi primeren čas in kraj javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka območnega načrta.
(3) Sklep o javni razgrnitvi osnutka območnega načrta se objavi na spletnih straneh ministrstva. O času in kraju ter trajanju javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka območnega načrta ZGS lastnike gozdov, pristojno območno enoto Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, krajevno pristojno Območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: OZUL) in zainteresirano javnost obvesti s pisnimi vabili, obvestili na oglasnih deskah občin in na druge krajevno običajne načine.
(4) Svet območne enote ZGS zavzame stališče do pripomb in predlogov podanih na javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka območnega načrta. Stališče sveta območne enote ZGS se mora upoštevati pri izdelavi predloga območnega načrta.
(5) Po določitvi predloga območnega načrta na seji sveta ZGS se vloga za pridobitev soglasja skupaj s predlogom območnega načrta v elektronski obliki posreduje ministru, pristojnemu za okolje, prostor in vode ter ohranjene narave.
(6) ZGS posreduje ministrstvu vlogo za sprejem območnega načrta, h kateri morajo biti priloženi najmanj:
– predlog območnega načrta,
– soglasje ministra, pristojnega za okolje, prostor in vode ter ohranjene narave,
– zapisnik seje sveta ZGS, na kateri je bil določen predlog območnega načrta.

(1) V primeru ugotovljene potrebe po izvedbi CPVO ZGS izdela okoljsko poročilo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Okoljsko poročilo in območni načrt se obravnavata na strokovnem svetu ZGS, po določitvi osnutka območnega načrta pa posredujejo na ministrstvo, pristojno za okolje, v postopek pridobitve mnenja o ustreznosti okoljskega poročila.
(2) Vlogi za odreditev javne razgrnitve iz drugega odstavka prejšnjega člena se poleg predpisanih dokumentov priloži tudi mnenje iz prejšnjega odstavka ali izjava, da mnenje ni bilo izdano v roku, določenem s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(3) Obvestilo o času in kraju javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka območnega načrta se objavi tudi v dnevnem časopisu.
(4) Pri izdelavi predloga območnega načrta mora ZGS upoštevati tudi pisna mnenja o sprejemljivosti vplivov izvedbe območnega načrta na okolje, ki jih pripravijo pristojna ministrstva in druge organizacije v postopku CPVO.

(1) Osnutek in predlog območnega načrta podpišejo delavec ZGS, odgovoren za pripravo območnega načrta, vodja območne enote ZGS ter direktor ZGS.
(2) Prikaz stanja, ciljev, usmeritev in ukrepov na ravni celotne države podpišejo delavec, ki je na ZGS odgovoren za gozdnogospodarsko načrtovanje, delavec, ki je na ZGS odgovoren za lovsko upravljavsko načrtovanje ter direktor ZGS.
(3) Minister, pristojen za gozdarstvo in lovstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), podpiše območni načrt, ko ga sprejme Vlada Republike Slovenije.

(1) Območni načrt se izdela v štirih izvodih, od katerih prejme en izvod ministrstvo, en izvod ZGS izroči pristojnemu regionalnemu arhivu, dva izvoda pa ZGS trajno hrani.
(2) Po sprejemu novega območnega načrta ministrstvo vse izvode starega območnega načrta izroči Arhivu Republike Slovenije.
(3) Vsi zainteresirani lahko dobijo kopije območnih načrtov proti plačilu materialnih stroškov.

(1) Gozdnogospodarski načrt GGE sestavljajo besedilo, tabelarni, kartni in prostorski del.
(2) Besedilo gozdnogospodarskega načrta GGE vsebuje:
– opis GGE;
– prikaz funkcij gozdov;
– opis stanja gozdov;
– analizo preteklega gospodarjenja in razvoja gozdov;
– določitev intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi;
– določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi;
– okvirno ekonomsko presojo gospodarjenja z gozdovi.
(3) Tabelarni, kartni in prostorski del gozdnogospodarskega načrta GGE se izdelajo kot ločene priloge h gozdnogospodarskemu načrtu GGE.

(1) Opis GGE vsebuje:
1. prikaz lege GGE v prostoru glede na GGO, občine in katastrske občine;
2. naravne razmere:
– reliefne, hidrološke, geološke, klimatske in druge podobne značilnosti,
– gozdnatost in krajinske značilnosti,
– gozdne združbe,
– značilnosti živalskega sveta;
3. gospodarske in družbene razmere:
– struktura gozdne posesti,
– demografske razmere,
– gospodarske in druge dejavnosti, povezane z gozdom,
– tehnologija pridobivanja lesa,
– trendi glede spreminjanja rabe gozdnih površin.
(2) Pri prikazovanju strukture gozdne posesti se gozdove uvršča v lastniške kategorije:
– državnih gozdov;
– gozdov lokalnih skupnosti (občin, mestnih, četrtnih, krajevnih skupnosti);
– zasebnih gozdov, ki so lahko v lasti fizičnih ali pravnih oseb.

Prikaz funkcij gozdov vsebuje:
– pregledno karto funkcij gozdov z obrazložitvijo dopolnitev glede na karto funkcij gozdov v območnem načrtu;
– presojo zagotavljanja funkcij oziroma večnamenskosti gozdov ter usmeritve oziroma omejitve pri gospodarjenju na območjih s poudarjenimi funkcijami;
– usmeritve za uskladitev vseh funkcij gozdov in razvijanje posameznih funkcij, če je to potrebno.

Gospodarske kategorije gozdov in RGR se utemeljijo in prikažejo v preglednici KRG iz Priloge 2 tega pravilnika in na pregledni karti.

(1) Na ravni GGE in RGR se navedejo naslednje značilnosti gozdov:
– lesna zaloga gozdov in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih (preglednica LZ1 iz Priloge 2 tega pravilnika); vir: stalne vzorčne ploskve oziroma opisi sestojev v RGR, kjer se lesna zaloga ugotavlja z okularnim ocenjevanjem;
– prirastek, ki se za GGE in za RGR, v katerih se ugotavlja z vzorčnimi metodami, prikaže po debelinskih razredih (preglednica PR1 iz Priloge 2 tega pravilnika);
– struktura gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev (preglednica RF1 iz Priloge 2 tega pravilnika); vir: opisi sestojev;
– struktura gozdov po sestojnem sklepu – za razvojne faze mladovje, drogovnjak in debeljak (preglednica ZNS iz Priloge 2 tega pravilnika). točko Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika); vir: opisi sestojev, letalski posnetki;
– struktura gozdov po ohranjenosti (preglednica OHR iz Priloge 2 tega pravilnika); vir: odsek;
– struktura mladovij oziroma podmladka in drogovnjakov po zasnovi (preglednica ZNS iz Priloge 2 tega pravilnika); vir: opisi sestojev;
– struktura gozdov po negovanosti (preglednica ZNS iz Priloge 2 tega pravilnika); vir: opisi sestojev;
– struktura gozdov po kakovosti odraslega drevja (preglednica K iz Priloge 2 tega pravilnika); vir: stalne vzorčne ploskve;
– poškodovanost drevja (preglednica PŠD iz Priloge 2 tega pravilnika); vir: stalne vzorčne ploskve.
(2) Značilnosti gozdov iz osme in devete alinee prejšnjega odstavka se za RGR, v katerih se lesna zaloga ne ugotavlja z vzorčnimi metodami, samo opišejo in se ne prikažejo v preglednicah.
(3) Na ravni GGE se poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navedejo tudi:
– struktura gozdov po tipih sestojev, pri čemer se upoštevajo zgradba oziroma razvojna faza in vrstna sestava sestoja in dejstvo, da površina sestoja praviloma ni manjša od 0,5 ha.; vir: letalski posnetki, opisi sestojev, gozdnogojitveni načrti;
– lesna zaloga in prirastek z opisom načina njunega ugotavljanja ter možni posek, in sicer po gospodarskih kategorijah in RGR (preglednica GF1 iz Priloge 2 tega pravilnika) ter lastniških kategorijah (preglednica GF2 iz Priloge 2 tega pravilnika);
– objedenost mladja (preglednici OM1 in OM2 iz Priloge 2 tega pravilnika); vir: ploskve posebnih popisov;
– število odmrlega drevja (preglednica OD iz Priloge 2 tega pravilnika) – samo za RGR, v katerih se ugotavlja lesna zaloga s stalnimi vzorčnimi ploskvami; vir: stalne vzorčne ploskve.
(4) Na ravni RGR se poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navedeta tudi površina mladovja in podmladka ter njuna sestava po drevesnih vrstah; vir: opisi sestojev.
(5) Po lastniških kategorijah se v preglednicah GF2 in GFX iz Priloge 2 tega pravilnika navedejo gozdni fondi in njihove spremembe glede na podatke iz preteklega gozdnogospodarskega načrta GGE.
(6) Na ravni odseka se na obrazcu E4, ki je kot Priloga 3 sestavni del tega pravilnika, navedejo:
– površina gozdov po lastniških kategorijah;
– opis rastišča, in sicer lega (interval nadmorske višine na 10 m natančno), položaj v pokrajini (ravnina, vznožje, pobočje, greben), relief (gladko do valovito, jarkasto do grebenasto, stopničasto do skokovito, kotanjasto do vrtačasto), ekspozicija, povprečni naklon v stopinjah, kamnina, kamenitost oziroma skalovitost (v odstotku od površine);
– prevladujoče gozdne združbe – največ tri;
– kratek opis prevladujočih sestojev z omembo sestojnih posebnosti v odseku in navedbo podatka o vrstni ohranjenosti;
– lesna zaloga gozdov in njihova sestava po drevesnih vrstah; vir: opisi sestojev;
– površinski delež razvojnih faz oziroma zgradb sestojev;
– površina mladovja in podmladka skupaj ter njuna sestava po drevesnih vrstah; vir: opisi sestojev;
– tarife po skupinah drevesnih vrst;
– način spravila z navedbo povprečne spravilne razdalje v odseku, in sicer v metrih na 50 m natančno, ter površinski delež odprtosti gozda za spravilo.

(1) Površina gozdov se ugotavlja s projekcijo ustreznih posnetkov, pridobljenih z metodami daljinskega zaznavanja, na temeljne topografske načrte, ki se po potrebi preveri na terenu.
(2) Meja gozda se vriše na temeljni topografski načrt (merila 1:5.000 ali 1:10.000), ki je dokumentacijsko gradivo h gozdnogospodarskemu načrtu GGE.
(3) Na ravni odsekov in na višjih ravneh se površine gozdov navajajo na 0,01 ha natančno.
(4) Površina gozda se po posameznih parcelah ugotavlja s prekrivanjem kartnih prikazov območja gozda in parcel ter se po potrebi preveri na terenu.

(1) V lesno zalogo se vključuje drevje s premerom 10 cm in več na prsni višini (1,3 m). Na tem drevju se ugotavlja tudi prirastek.
(2) Lesno zalogo in prirastek za GGE pridobimo s seštevanjem lesnih zalog oziroma prirastkov po RGR.
(3) Lesna zaloga po RGR se ugotavlja z vzorčnimi metodami ali okularnim ocenjevanjem.
(4) Med vzorčnimi metodami za ugotavljanje lesne zaloge in prirastka je osnovna metoda stalnih vzorčnih ploskev. Za dopolnitev natančnosti ocene lesne zaloge gozda po metodi stalnih vzorčnih ploskev se po potrebi lahko uporabijo druge vzorčne metode.
(5) Lesna zaloga po sestojih se okularno ocenjuje. Za izboljšanje okularne ocene se uporabljajo primerjalne ploskve ali metoda hitre izmere temeljnice.
(6) Z vzorčnimi metodami se ugotavljata lesna zaloga in prirastek v RGR večnamenskih gozdov in gozdov s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, in pri katerih so zagotovljeni naslednji pogoji:
– rastišče ima v povprečju proizvodno zmogljivost 4 m3 ali več na hektar letno;
– RGR je tako velik, da je mogoče z racionalno gostoto vzorčne mreže izpolniti pogoj o natančnosti ocene lesne zaloge iz desetega odstavka tega člena oziroma z drugimi manjšimi RGR, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka, obsega dovolj veliko površino, da je na njej mogoče izpolniti pogoj iz desetega odstavka tega člena, ter se s tem omogoči korekcija okularno ocenjenih lesnih zalog manjših RGR razredov.
(7) V drugih gozdovih se lesna zaloga in prirastek ocenjujeta okularno. Ne glede na pogoje iz prejšnjega odstavka se lahko okularno ocenjuje tudi lesna zaloga v RGR, katerih rastišča imajo v povprečju proizvodno zmogljivost 4 m3 ali več na hektar letno, če obsegajo gozdove z zelo nekakovostnim drevjem in nizko lesno zalogo.
(8) Lesna zaloga gozdov v odseku se ugotovi tako, da se seštejejo okularno ocenjene lesne zaloge sestojev v odseku. V primeru, da je odsek sestavni del RGR razreda oziroma skupine manjših RGR, za katere se lesna zaloga ugotavlja z vzorčnimi metodami, se seštevek okularno ocenjenih lesnih zalog sestojev ustrezno popravi tako, da so seštevki okularno ugotovljenih lesnih zalog vseh odsekov takega razreda oziroma skupine razredov enaki lesni zalogi RGR oziroma skupine manjših RGR, ki je bila ugotovljena z vzorčnimi metodami.
(9) V primerih, ko se lesna zaloga ugotavlja z vzorčnimi metodami, se za lesno zalogo šteje aritmetična sredina lesnih zalog na vzorčnih ploskvah.
(10) Vzorčna napaka ocene lesne zaloge za gozdove, za katere se lesna zaloga ugotavlja z vzorčnimi metodami, pri tveganju 5 odstotkov na ravni GGE ne sme presegati 10 odstotkov, na ravni posameznega RGR pa praviloma ne 15 odstotkov.
(11) Dokler v RGR, v katerih se lesna zaloga ugotavlja s stalnimi vzorčnimi ploskvami, prirastka ni mogoče ugotoviti iz sosledja meritev premerov drevja, se prirastek ugotavlja z vrtanjem drevja. Prav tako se z vrtanjem drevja ugotovi prirastek za vse druge RGR, če za drevje v njih še niso bile ugotovljene ustrezne prirastne krivulje.

(1) Podatki opisov sestojev se pridobivajo z neposrednim opisovanjem na terenu oziroma iz gozdnogojitvenih načrtov ter iz letalskih posnetkov. Več prostorsko ločenih sestojev je mogoče opisati z enim samim opisom.
(2) Opis sestojev zajema naslednje podatke o stanju sestojev: površino, lesno zalogo na hektar, delež drevesnih vrst glede na lesno zalogo, razvojno fazo oziroma zgradbo, delež podmladka, drevesno sestavo mladovja in podmladka glede na površino (tri najbolj zastopane drevesne vrste), sklep, zasnovo, negovanost.
(3) V gozdovih RGR, kjer se lesna zaloga ugotavlja z okularnim ocenjevanjem, se za skupine drevesnih vrst oceni tudi struktura lesne zaloge po debelinskih razredih.

(1) Analiza preteklega gospodarjenja in razvoja gozdov zajema:
1. pregled realizacije načrtovanih ukrepov preteklega gozdnogospodarskega načrta GGE po RGR in na nivoju GGE;
2. pregled poseka ter opravljenih gojitvenih in varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja (v nadaljnjem besedilu: dela) vsaj za obdobje zadnjih dvajset let, in sicer:
– skupni posek, prikazan po skupinah drevesnih vrst, vrstah sečnje, debelinskih razredih in koledarskih letih,
– posek po RGR, prikazan po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih,
– opravljena dela skupaj za GGE, po oblikah lastništva in po RGR;
3. posek po lastniških kategorijah, prikazan po vrstah sečnje in debelinskih razredih;
a) pregled razvoja:
– gozdnih površin: zaraščanje negozdnih in krčitev gozdnih površin glede na položaj v prostoru in vzroke,
– višine lesne zaloge gozdov ter njene debelinske in vrstne sestave,
– višine prirastka ter njegove debelinske in vrstne sestave (iglavci/listavci),
– lastniške strukture gozdov,
– zgradbe sestojev oziroma razvojnih faz gozda;
b) presojo trajnostnega gospodarjenja, zlasti v pogledu:
– doseganja ciljev, upoštevanja usmeritev in učinkovitosti izvedenih ukrepov,
– ustreznosti postavljenih ciljev, usmeritev (zlasti presoja dolžine proizvodne dobe) in ukrepov v preteklem gozdnogospodarskem načrtu GGE,
– ekonomskih učinkov,
– zagotavljanja socialnih in ekoloških funkcij gozdov;
c) presojo razvoja gozdov v pogledu trajnosti;
d) ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti presojo vplivov izvedenih ukrepov na stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in tistih živalskih vrst ter njihovih habitatov, ki pomembno vplivajo na gozdni ekosistem.
(2) Presoja iz 3. točke pod b) prejšnjega odstavka se opravi s pomočjo modela, ki temelji na primerjavi trenutnega stanja površin, temeljnice, lesne zaloge in prirastka po posameznih razvojnih fazah z istovrstnimi modelnimi podatki. Pri tem se uporabi podatke iz donosnih tablic, najustreznejših glede drevesne vrste, rastišča in sistema gospodarjenja, oziroma spoznanja, pridobljena na izbranih stalnih ploskvah za podobna rastišča in zgradbe sestojev. Na ravni GGE skupaj, in posebej za gospodarske gozdove, se grafično prikaže razmerje med obstoječimi in modelnimi deleži posameznih razvojnih faz oziroma debelinskih razredov. Prikažejo se ločeni modeli za enodobne in raznodobne gozdove.
(3) Na podlagi analize preteklega gospodarjenja in razvoja gozdov se na ravni GGE opredeli temeljne probleme pri gospodarjenju z gozdovi.

(1) Površino gozdov v GGE se glede intenzivnosti gospodarjenja razvrsti v štiri stopnje, in sicer ničelna, nizka, srednja in visoka, pri čemer se upošteva naslednja merila:
– proizvodno sposobnost rastišč,
– poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij gozda,
– zgradbo gozda,
– velikost gozdne posesti in
– interes ter potrebe gozdnih posestnikov po pridobivanju gozdnih proizvodov.
(2) Stopnje iz prejšnjega odstavka se uporabijo zlasti za določanje podrobnosti gozdnogojitvenega načrtovanja in natančnosti zbiranja podatkov o gozdovih ter za opredelitev območij, kjer posamična izbira drevja za posek ni obvezna.

(1) Na ravni GGE se določi cilj gospodarjenja z gozdovi v GGE, ki vključuje zlasti temeljne učinke, ki naj bi bili glede na specifične naravne, gospodarske in posestne razmere ter glede na potrebe po zagotavljanju funkcij gozdov uresničeni z gospodarjenjem z gozdovi v GGE. V primeru, da GGE zajema posebna varstvena območja – območja Natura 2000, se vključijo cilji in ukrepi, potrebni za zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov po predpisih in programih, ki urejajo ohranjanje narave in se po potrebi podrobneje določijo.
(2) Skladno s ciljem in opredeljenimi problemi gospodarjenja z gozdovi se v GGE določijo usmeritve gospodarjenja z gozdovi v GGE, ki zajemajo zlasti:
– trajnostno rabo / izkoriščanje gozdnih proizvodov;
– gospodarjenje z gozdnimi semenskimi objekti;
– gojenje in varstvo gozdov;
– odpiranje gozdov s prometnicami;
– gospodarjenje v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom;
– tehnologijo pridobivanja lesa in gradnjo prometnic;
– ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (območja Natura 2000);
– gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij, ki se jih določi po krajinsko enovitih predelih;
– poseganje v gozd in gozdni prostor ter ukrepe na drugih gozdnih zemljiščih.
(3) Na ravni GGE se določijo naslednji ukrepi:
– možni posek po vrstah sečenj, ločeno za iglavce in listavce in po lastniških kategorijah (preglednica MPVP iz Priloge 2 tega pravilnika);
– potrebna gojitvena in varstvena dela po lastniških kategorijah (preglednica NGDL iz Priloge 2 tega pravilnika);
– potrebni ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer prosto živečih živali;
– potrebni ukrepi za zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (območja Natura 2000).

(1) Na ravni RGR se določi gozdnogojitveni cilj, ki vključuje:
– ciljno drevesno sestavo gozdov;
– ciljno stanje gozdov v pogledu razvojnih faz oziroma zgradbe sestojev;
– ciljno in končno ali optimalno lesno zalogo;
– ciljno kakovost sestojev;
– obdobje, ko naj bi bilo doseženo ciljno stanje.
(2) Na ravni RGR se določijo tudi gozdnogojitvene usmeritve, ki zagotavljajo uresničitev gozdnogojitvenega cilja. Z njimi se določijo:
– predvideni gozdnogojitveni sistemi oziroma načini obnavljanja sestojev;
– proizvodno razdobje, obhodnjica, povprečna pomladitvena doba in končna lesna zaloga sestojev;
– optimalno gozdnogojitveno ukrepanje za podobne sestoje v pogledu zgradbe in sestave, pri čemer se upoštevajo tudi posebnosti, ki izhajajo iz poudarjenosti funkcij gozdov in različnih lastniških kategorij;
– varstvene usmeritve za gozdne habitatne tipe v primeru, da GGE zajema posebna varstvena območja – območja Natura 2000, na osnovi varstvenih usmeritev za ohranitev ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov po predpisih in programih, ki urejajo ohranjanje narave.
(3) Na ravni RGR se skladno z gozdnogojitvenim ciljem in gozdnogojitvenimi usmeritvami določijo naslednji ukrepi:
– možni posek po vrstah sečenj, ločeno za iglavce in listavce (preglednica MPVP iz Priloge 2 tega pravilnika);
– potrebna gojitvena in varstvena dela (preglednica NGD iz Priloge 2 tega pravilnika).

(1) Po odsekih se v obrazcu E4 iz Priloge 3 tega pravilnika določijo naslednje usmeritve za gospodarjenje z gozdovi v odseku:
– usmeritev za zagotavljanje funkcij gozdov, s katero se določijo način dela z gozdom in potrebni ukrepi za zagotavljanje posameznih funkcij gozda;
– usmeritev za izbiro drevja za posek, s katero se za prevladujoče sestoje določijo vrsta sečnje in glavni poudarki pri izbiri drevesnih vrst (podlaga: gozdnogojitvene smernice iz opisov sestojev);
– usmeritev za gojitvena dela, s katero se določijo glavni poudarki pri najpotrebnejših gojitvenih delih (podlaga: gozdnogojitvene smernice iz opisov sestojev).
(2) Po odsekih se po lastniških kategorijah določijo naslednji ukrepi:
– možni posek;
– potrebna gojitvena in varstvena dela.

Okvirna ekonomska presoja gospodarjenja z gozdovi se opravi po lastniških kategorijah na podlagi pričakovanega dohodka od lesa (upoštevajoč možni posek, povprečne aktualne cene lesa, povprečne stroške pridobivanja lesa in pričakovane stroške vzdrževanja gozdnih cest) ter stroškov načrtovanih gojitvenih in varstvenih del.

V prilogi h gozdnogospodarskemu načrtu GGE se prikaže povzetek stanja in ukrepov na ravneh:
– GGE, ki ga sestavljajo preglednice LP, F2, GF1, RF1, ZNS, LZ1 in PR1 iz Priloge 2 tega pravilnika – (slednji posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGE), EVP, EVGD iz Priloge 2 tega pravilnika;
– RGR, ki ga sestavljajo preglednice LP, LZ1, PR1, EVP, EVGD iz Priloge 2 tega pravilnika;
– lastniških kategorij, ki ga sestavljajo preglednice KG, RF2, DV, LZ2, EVP, EVGD iz Priloge 2 tega pravilnika;
– odsekov – na obrazcu E4 iz Priloge 3 tega pravilnika.

(1) Kartni del gozdnogospodarskega načrta GGE sestavljajo karte v merilu 1:25.000 ali večjem merilu, izdelane na podlagi državne topografske karte v merilu 1:25.000, ki dopolnjujejo vsebine iz besedila gozdnogospodarskega načrta GGE, in vsebujejo zlasti podatke o:
– gozdni površini in gozdnem robu,
– mreži oddelkov in odsekov,
– tipih sestojev,
– skupinah rastišč,
– predelih, kjer je treba zaradi varovanja gozdnega ekosistema prilagoditi izvajanje del v gozdu,
– območjih z nizko gostoto in z ugotovljeno ogroženostjo posamezne vrste, pomembne za gozdni ekosistem,
– habitatih redkih in ogroženih vrst,
– za gozdni ekosistem pomembnih biotopih,
– gospodarskih kategorijah,
– RGR,
– požarni ogroženosti gozdov,
– območjih s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov,
– strugah potokov, hudournikov in drugih vodnih poteh,
– načrtovanih ukrepih oziroma delih,
– območjih, kjer posamična izbira drevja za posek ni obvezna,
– gozdne prometnice,
– najprimernejših oblikah/tehnologijah in omejitvah glede pridobivanja gozdnih lesnih proizvodov, gozdnih semenskih objektih.
(2) Na isti karti se lahko združuje več sorodnih vsebin pod pogojem, da je zagotovljena njena preglednost in uporabnost. Vsaka karta mora biti zložena v format A4, tako da je naslovnica v zgornjem desnem kotu. Vsaka karta mora biti opremljena z zaporedno številko, merilom, naslovom in legendo. Izdela se tudi seznam kart.

(1) Prostorski del gozdnogospodarskega načrta GGE je povzetek vsebin gozdnogospodarskega načrta GGE, ki so namenjene usklajevanju različnih interesov v gozdnem prostoru. Sestavljajo ga karte v preglednem merilu, preglednice in kratek komentar, izdelan pa je po naslednjih poglavjih in vsebinah:
a) stanje in razvoj gozdnih površin:
– gozdne površine iz preteklega načrta,
– novo določene gozdne površine,
– zemljišča v zaraščanju, ki se z načrtom še ne bodo določila kot gozd,
– površine, ki so bile v preteklem ureditvenem obdobju izkrčene;
b) večfunkcionalna območja:
– območja gozdov, kjer se pojavlja več funkcij, ki vplivajo na gospodarjenje, vendar nobena druge funkcije po svojem pomenu ne izključuje,
– območja gozdov, kjer se pričakuje oziroma so možni konflikti med različnimi funkcijami gozda;
c) intenzivnost gospodarjenja z gozdovi v skladu s 46. členom tega pravilnika;
d) območja gozdov s posebnim namenom in varovalnih gozdov, kjer pravni režimi dopuščajo izkoriščanje gozdnih proizvodov, ter varovane površine (varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, kjer izkoriščanje lesa ni dovoljeno – režimi ne dopuščajo izkoriščanja gozdnih proizvodov);
e) gozdovi za sanacijo in stanje gozdov po standardih kakovosti okolja in merilih občutljivosti, ranljivosti ali obremenjenosti okolja;
f) območja gozdov, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, in območja, pomembna za ohranitev biotske raznovrstnosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave;
g) varstvena in ogrožena območja gozdov po predpisih, ki urejajo vode;
h) območja gozdov, kjer je dopustno krčenje gozda;
i) pregled in zasnova gozdne infrastrukture ter drugih prostorskih ureditev v gozdnem prostoru:
– odprtost gozdov s prometnicami,
– prednostna območja za gradnjo gozdnih cest,
– prednostna območja za gradnjo gozdnih vlak.
(2) Prednostna območja iz druge in tretje alinee točke i) prejšnjega odstavka se določijo kot tista območja, kjer je gradnja gozdnih prometnic potrebna in dopustna z vseh vidikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

Izvajanje gozdnogospodarskih načrtov GGE se spremlja na podlagi letnih evidenc posekanega drevja ter opravljenih gojitvenih in varstvenih del ter evidenc drugih del in dogodkov v GGE. Evidenci posekanega in neizkoriščenega drevja sta skupaj podlaga za ugotavljanje stopnje realizacije možnega poseka na vseh ravneh, na katerih se spremlja izvajanje gozdnogospodarskih načrtov GGE.

(1) Podlaga za evidentiranje poseka so terenski obrazec za vpis drevja za posek, v katerega se vpisuje za posek izbrano drevje po drevesnih vrstah, debelinskih stopnjah, vrstah in vzrokih poseka (v skladu s točko j) iz Priloge 1 tega pravilnika) ter evidentiranje nedovoljenih posekov.
(2) Vsaj v en izvod gozdnogospodarskega načrta GGE se za vsako preteklo leto do konca februarja vpišejo podatki o poseku, in sicer na ravneh odseka (v obrazec E4 iz Priloge 3 tega pravilnika) ter RGR, lastniških kategorij in GGE (v preglednico EVP iz Priloge 2 tega pravilnika).
(3) Za gozdove, v katerih se lesna zaloga in prirastek ugotavljata s stalnimi vzorčnimi ploskvami, se posek in količina neizkoriščenega drevja za celotno ureditveno obdobje skupaj ocenita tudi iz podatkov meritev na vzorčnih ploskvah.

(1) Dopustna preseganja možnega poseka so:
– 5 odstotkov na ravni GGE;
– 20 odstotkov na ravni RGR;
– v primeru sanitarne sečnje zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih 25 odstotkov na ravni GGE ali 30 odstotkov na ravni RGR;
– 30 odstotkov na ravni oddelka, ki ga je možno preseči v primeru nepredvidenih sprememb v gozdovih ali na podlagi komisijskega ogleda, pri katerem mora biti navzoč tudi pooblaščeni predstavnik ministrstva.
(2) Za nepredvidene spremembe v gozdovih iz prejšnjega odstavka se štejejo vremenske in vodne ujme, emisije, gozdni požari, pojavi rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk gozdnega drevja.

(1) Podlaga za evidentiranje gojitvenih in varstvenih del so izdane odločbe v upravnem postopku na podlagi zakona, ki ureja gozdove ter spremljanje opravljenih del v zvezi z njimi, zapisniki o prevzemu del, ki so financirana ali sofinancirana iz proračuna Republike Slovenije, ter zapisi o vseh drugih opravljenih gojitvenih in varstvenih delih.
(2) V gozdnogospodarski načrt GGE se v preglednico EVGD iz Priloge 2 tega pravilnika na obrazcu E4 iz Priloge 3 tega pravilnika za vsako preteklo leto do konca februarja vpišejo podatki o opravljenih gojitvenih in varstvenih delih, in sicer na ravni odseka, RGR, lastniških kategorij in GGE.

(1) Zaradi spremljanja različnih drugih dogodkov v gozdovih ali v zvezi z njimi se na ravni GGE vodi gozdna kronika, v katero se tekoče zapisujejo vsi dogodki, ki vplivajo na gospodarjenje z gozdovi, najpozneje pa se kronika za preteklo leto napiše do konca marca naslednjega leta.
(2) V gozdni kroniki se vodijo zlasti naslednji podatki:
– ujme, gozdni požari in drugi izredni dogodki (plazovi, usadi, poplave ipd.);
– pojavljanje bolezni in škodljivcev;
– vremenske značilnosti posameznih let (suše, deževja, višina in dolžina trajanja snežne odeje, pozebe in mrazovi ipd.);
– fenološka opazovanja;
– obiski strokovne ali laične javnosti;
– druge oblike sodelovanja gozdarstva z javnostjo;
– rekreativne in turistične prireditve;
– dogajanja na učnih poteh in gozdnih rezervatih;
– posegi v gozdove;
– cvetenje in semenenje gozdnega drevja;
– pridobivanje nelesnih gozdnih dobrin;
– priprava, gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic;
– uporabljene tehnologije pri pridobivanju lesa;
– posebni dogodki v zvezi z izjemnimi drevesi v gozdnem prostoru.

Za zagotovitev spremljanja izvajanja gozdnogospodarskih načrtov GGE ZGS poleg evidentiranja po tem pravilniku pripravi vsako leto izpis podatkov o opravljenih delih ter poseku na ravni GGE ter lastniških kategorij (preglednici REV2 in REV4 iz Priloge 2 tega pravilnika). Izpis podatkov o poseku se pripravi tudi na ravni oddelka (preglednica REV2 iz Priloge 2 tega pravilnika). Izpise preglednic REV2 in REV4 iz Priloge 2 tega pravilnika ter podatke iz evidenc po tem pravilniku se v obliki, primerni za računalniško obdelavo, posreduje ministrstvu za vsako preteklo leto najkasneje do konca meseca marca prihodnjega leta.

(1) Na polovici ureditvenega obdobja ZGS izdela analizo izvajanja gozdnogospodarskega načrta GGE, s katero preveri, ali so nastopili razlogi za spremembo oziroma dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE.
(2) Ministru je treba predložiti pobudo za spremembo ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE, če:
– zaradi razlogov iz drugega odstavka 15. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 in 110/07) gozdnogospodarskega načrta GGE ni mogoče izvajati tako, da posek ne bi presegel načrtovanega možnega poseka v okviru dopustnih preseganj iz 56. člena tega pravilnika;
– so se izvedle krčitve gozdov na več kot 10 odstotkih površine oziroma vsaj 10 odstotkih skupne lesne zaloge;
– so bili uveljavljeni novi predpisi, iz katerih izhaja, da režimi zahtevajo zmanjšanje možnega poseka za najmanj 10 odstotkov;
– so bili uveljavljeni novi predpisi, iz katerih izhaja, da režimi zahtevajo povečan obseg vlaganj v gozdove za najmanj 10 odstotkov.
(3) Gozdnogospodarski načrt GGE je treba spremeniti oziroma dopolniti tudi, če je hkrati nastopilo več različnih okoliščin iz prejšnjega odstavka, katerih kombinacija povzroči, da na 20 odstotkih površine gozdov gozdnogospodarskega načrta GGE ni možno izvajati.

(1) V letu pred začetkom ureditvenega obdobja morajo biti zbrani vsi podatki in pridobljena vsa gradiva, potrebna za izdelavo osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE, zlasti naravovarstvene smernice, kulturnovarstvene smernice in okoljska izhodišča. V tem letu ZGS na krajevno običajen način in na spletnih straneh ZGS obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost o možnosti dajanja pobud. Rok za zbiranje pobud traja od 1. marca do 31. maja v letu pred začetkom ureditvenega obdobja. V istem letu se pošlje na ministrstvo, pristojno za okolje, ter v vednost na ministrstvo obvestilo o nameri izdelave plana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave.
(2) Osnutek gozdnogospodarskega načrta GGE določi strokovni svet območne enote ZGS in ga do 30. aprila v prvem letu ureditvenega obdobja z vlogo za odreditev javne razgrnitve pošlje na ministrstvo. Vlogi mora biti priložen osnutek gozdnogospodarskega načrta GGE, zapisnik strokovnega sveta območne enote ZGS o določitvi osnutka, zapisnik o posredovanih pobudah lastnikov gozdov in zainteresirane javnosti s pojasnilom, kako so se pobude upoštevale pri pripravi osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE, ter kopija odločbe ministrstva, pristojnega za okolje, o potrebi po izvedbi CPVO. V vlogi se navedeta tudi primeren čas in kraj javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE.
(3) Sklep o javni razgrnitvi osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE se objavi na spletnih straneh ministrstva. O času in kraju ter trajanju javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE ZGS lastnike gozdov, pristojno območno enoto Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in zainteresirano javnost obvesti s pisnimi vabili, obvestili na oglasnih deskah občin in na druge krajevno običajne načine.
(4) Svet območne enote ZGS zavzame stališče do pripomb in predlogov podanih na javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE. Stališče sveta območne enote ZGS se mora upoštevati pri izdelavi predloga gozdnogospodarskega načrta GGE.
(5) Nemudoma, najpozneje pa v sedmih dneh po določitvi predloga gozdnogospodarskega načrta GGE, se vloga za pridobitev mnenja skupaj s predlogom gozdnogospodarskega načrta GGE v elektronski obliki posreduje občinam na območju katerih leži GGE ter pristojni območni enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Za dan določitve predloga gozdnogospodarskega načrta GGE se šteje dan seje sveta območne enote ZGS ali dan, ko se izteče rok za dopolnitve, določene na tej seji.
(6) ZGS posreduje ministrstvu vlogo za sprejem območnega načrta, h kateri morajo biti priloženi najmanj:
– predlog gozdnogospodarskega načrta GGE,
– mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
– mnenja občin, na območju katerih leži GGE,
– zapisnik seje sveta območne enote ZGS, na kateri je bil določen predlog gozdnogospodarskega načrta GGE.

(1) V primeru ugotovljene potrebe po izvedbi CPVO ZGS izdela okoljsko poročilo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Okoljsko poročilo in gozdnogospodarski načrt GGE se obravnavata na strokovnem svetu ZGS, po določitvi osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE pa posredujejo na ministrstvo, pristojno za okolje, v postopek pridobitve mnenja o ustreznosti okoljskega poročila.
(2) Vlogi za javno razgrnitev iz drugega odstavka prejšnjega člena se poleg predpisanih dokumentov priloži tudi mnenje iz prejšnjega odstavka ali izjava, da mnenje ni bilo izdano v roku, določenem s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(3) Obvestilo o času in kraju javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE se objavi tudi v dnevnem časopisu.
(4) Pri izdelavi predloga gozdnogospodarskega načrta GGE mora ZGS upoštevati tudi pisna mnenja o sprejemljivosti vplivov izvedbe gozdnogospodarskega načrta GGE na okolje, ki jih pripravijo pristojna ministrstva in druge organizacije v postopku CPVO.
(5) Nemudoma po seji sveta območne enote ZGS se predlog gozdnogospodarskega načrta GGE pošlje ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev.
(6) Vlogi za sprejem gozdnogospodarskega načrta GGE iz šestega odstavka prejšnjega člena se priloži tudi sklep ministrstva, pristojnega za okolje, o potrditvi gozdnogospodarskega načrta GGE.

(1) V primeru, da GGE zajema posebna varstvena območja – območja Natura 2000 se po določitvi osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE pošlje na ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave ter v vednost na ministrstvo obvestilo o nameri za določitev gozdnogospodarskega načrta GGE kot plana, neposredno povezanega ali potrebnega za varstvo območij Natura 2000.
(2) Vlogi za sprejem gozdnogospodarskega načrta GGE iz šestega odstavka 61. člena tega pravilnika se priloži sklep ministra, pristojnega za ohranjanje narave, o potrditvi načrta za plan, potreben za ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov in habitatov vrst na teh območjih.

(1) Gozdnogospodarski načrt GGE podpišejo delavec ZGS, odgovoren za pripravo gozdnogospodarskega načrta GGE, delavec, odgovoren za gozdnogospodarsko načrtovanje na območni enoti ZGS, vodja območne enote ZGS ter direktor ZGS.
(2) S svojim podpisom podpisniki iz prejšnjega odstavka prevzemajo odgovornost:
– za strokovnost izdelave gozdnogospodarskega načrta GGE,
– da je gozdnogospodarski načrt GGE izdelan v skladu s tem pravilnikom,
– da so bile pri pripravi gozdnogospodarskega načrta GGE v največji možni meri, glede na ekosistemske in zakonske omejitve, upoštevane potrebe, predlogi in zahteve lastnikov gozdov.

(1) Gozdnogospodarski načrt GGE se izdela v treh izvodih, od katerih prejme en izvod ministrstvo, en izvod ZGS izroči pristojnemu regionalnemu arhivu, izvod, v katerega je vpisana evidenca poseka in gojitvenih del, pa ZGS trajno hrani.
(2) Po sprejemu novega gozdnogospodarskega načrta GGE ministrstvo vse izvode starih gozdnogospodarskih načrtov GGE izroči Arhivu Republike Slovenije.
(3) Vsi zainteresirani lahko dobijo kopije gozdnogospodarskih načrtov GGE proti plačilu materialnih stroškov.

(1) Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE lahko vloži fizična ali pravna oseba, ki izkaže svoj pravni interes. ZGS vloži pobudo po uradni dolžnosti.
(2) Rok za vložitev pobude iz prejšnjega odstavka je najkasneje do 1. oktobra v šestem letu ureditvenega obdobja.
(3) O pobudi odloči minister najkasneje v enem mesecu od njenega prejema.
(4) Sprememba oziroma dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE se izdela za tisti del načrta, ki ga je treba spremeniti ali dopolniti. V spremembi ali dopolnitvi gozdnogospodarskega načrta GGE mora biti zagotovljena skladnost vseh njegovih ravni.
(5) Sprememba ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE se izdela v enakem številu izvodov kot gozdnogospodarski načrt GGE. V vseh izvodih gozdnogospodarskega načrta GGE, ki je spremenjen ali dopolnjen, se to na strani, kjer je podpis ministra, označi:
– z žigom ministrstva,
– s številko spremembe oziroma dopolnitve in z datumom sprejema sprememb in dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE.

Letni gozdnogospodarski načrt GGE vsebuje usmeritve in ukrepe za gospodarjenje z gozdovi v GGE, ki okvirno temeljijo na usmeritvah preteklega gozdnogospodarskega načrta GGE oziroma njegove morebitne spremembe ali dopolnitve, in sicer na ravneh RGR razredov, lastniških kategorij in GGE. Potrebna gojitvena in varstvena dela se določijo tudi na ravni odsekov.

(1) Površina gozdov, ki je predmet gozdnogojitvenega načrta, se razdeli na načrtovalne enote, le-te pa na negovalne enote, zaradi določitve gozdnogojitvenih ciljev, smernic in ukrepov ter pogojev, ki se morajo upoštevati oziroma morajo biti izpolnjeni ob izvedbi del v gozdovih.
(2) Načrtovalna in negovalna enota sta lahko sestavljeni iz več površinsko ločenih predelov gozda, njuna velikost pa je razen od naravnih dejavnikov odvisna zlasti od intenzivnosti gospodarjenja.
(3) V načrtovalno enoto se zajame del gozda, ki ima razmeroma enotne rastiščne razmere in razvojno težnjo sestojev ter je zanj, upoštevajoč tudi stopnjo poudarjenosti funkcij gozdov, mogoče določiti enotni, specifičnim razmeram prilagojeni, dolgoročni gozdnogojitveni cilj.
(4) Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, se določijo v samostojne načrtovalne enote.
(5) V negovalno enoto se zajame sestoj ali njegov del, za katerega se upoštevajoč funkcije gozda določijo posebne gozdnogojitvene smernice oziroma ukrepi za gospodarjenje in ima zlasti v razmerah intenzivnejšega gospodarjenja razmeroma enovito zgradbo oziroma enotno razvojno fazo in drevesno sestavo.

Gozdnogojitveni načrt sestavljajo:
– opisni del gozdnogojitvene vsebine na ravni načrtovalnih enot;
– opisni del gozdnogojitvene vsebine na ravni negovalnih enot;
– opisni del tehnološke vsebine;
– posebni del (po potrebi);
– kartni del.

Na ravni načrtovalne enote se v gozdnogojitvenem načrtu določijo:
a) stanje gozda, pri katerem se:
– navede RGR, ki mu pripada dana načrtovalna enota;
– navede gozdna združba;
– kratko opišejo sestojne razmere v načrtovalni enoti (delež pomembnejših drevesnih vrst v lesni zalogi oziroma njihov površinski delež ter oblika njihovega mešanja, prevladujoče razvojne faze oziroma zgradba sestojev);
– iz gozdnogospodarskega načrta GGE povzamejo funkcije gozdov, ki se po potrebi prostorsko natančneje določijo;
b) dolgoročni gozdnogojitveni cilj;
c) gozdnogojitvene smernice in druge smernice za ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozda.

Na ravni negovalne enote se v gozdnogojitvenem načrtu določijo:
a) stanje sestoja oziroma skupine drevja v negovalni enoti, in sicer:
– površina;
– lesna zaloga na hektar;
– drevesna sestava (delež pomembnejših drevesnih vrst v lesni zalogi oziroma njihov površinski delež ter oblika njihovega mešanja);
– razvojna faza oziroma zgradba sestoja v skladu s točko b) Priloge 1 tega pravilnika, razen pri razvojni fazi mladovje, ki se deli na neporaščeno gozdno površino, mladje, goščo in letvenjak;
– sklep – za razvojni fazi drogovnjak in debeljak;
– zasnova oziroma kakovost;
– poškodovanost – po potrebi, izražena pisno;
b) etapni gozdnogojitveni cilj (opisno izražen, z navedbo razvojne faze oziroma zgradbe, drevesne sestave in kakovosti sestoja);
c) ukrepi, in sicer:
– možni posek (v odstotku od lesne zaloge, ločeno za iglavce in listavce);
– gozdnogojitvena in varstvena dela, pri katerih se skladno s predpisi, ki urejajo financiranje in sofinanciranje teh del, navedejo vrste del, obseg del, normativi, potrebni material, nujnost izvedbe del (1 – zelo nujna dela, ki omogočijo, da se gozd lahko obnovi, oziroma ki preprečijo ogroženost sestojev, 2 – nujna dela, ki so pomembna za krepitev biološke pestrosti oziroma dolgoročne stabilnosti sestojev, 3 – dela, ki prispevajo zgolj k izboljšanju kakovosti sestojev), roki za izvedbo del;
d) pogoji za izvedbo del, ki so specifični za negovalno enoto.

V tehnološkem delu gozdnogojitvenega načrta se:
– določijo načini in pogoji pridobivanja lesa po spravilnih poljih;
– navedejo pogoji za izgradnjo vlak za spravilo lesa.

V posebnem delu gozdnogojitvenega načrta se določijo:
– smernice in dela za ohranjanje in krepitev ekoloških in socialnih funkcij gozda – v skladu z usmeritvami iz preglednice F1, pri čemer se navedejo tudi elementi za izvedbo del, ki zajemajo vrste del, obseg del, normative, potrebni material, roke za izvedbo del;
– območja, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna; to so območja panjevskega gospodarjenja oziroma izrazito slabih sestojnih zasnov v razmerah razdrobljenega lastništva, v katerih ekološke in socialne funkcije gozdov niso poudarjene;
– območja, kjer se dovoljuje paša v gozdu in pogoji zanjo.

(1) Sestavni del gozdnogojitvenega načrta je karta (po potrebi tudi več kart) v merilu 1:2.500 ali 1:5.000, na katero(e) se vrišejo:
– načrtovalne in negovalne enote;
– ekocelice, poti in posamezni objekti, ki so potrebni za ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, ter semenski objekti;
– transportne meje in spravilna polja (v primeru uporabe več vrst spravilnih sredstev);
– obstoječe ceste in vlake, vlake, ki so določene z gozdnogojitvenim načrtom, ter po potrebi tudi idejne trase glavnih vlak, ki bi jih bilo treba zgraditi;
– prostori za skladiščenje lesa;
– parcele s parcelnimi številkami.
(2) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka se kartni del gozdnogojitvenega načrta izdela v manjšem merilu (1:10.000 ali 1:25000), kjer je intenzivnost gospodarjenja majhna ali v gozdovih, kjer sploh niso načrtovani možni posek ali gozdnogojitvena dela.

(1) Ko ZGS začne s pripravo ali obnovo gozdnogojitvenega načrta, najprej izdela osnutek gozdnogojitvenega načrta, ki vsebuje najmanj:
– karto z vrisanimi negovalnimi enotami, območji, kjer posamična izbira dreves za posek ni obvezna, in parcelnimi mejami;
– predlog ukrepov (možni posek in gojitvena ter varstvena dela) po posameznih negovalnih enotah;
– način in pogoje spravila lesa.
(2) ZGS pisno povabi lastnike gozdov na predstavitev osnutka iz prejšnjega odstavka. To predstavitev sestavlja terenski ogled z diskusijo ter razgrnitev osnutka gozdnogojitvenega načrta v prostorih pristojne krajevne enote ZGS.
(3) Lastniki gozdov lahko na osnutek gozdnogojitvenega načrta podajo svoje pripombe ustno na zapisnik ob terenskem ogledu ali ob razgrnitvi osnutka ter pisno na naslov pristojne krajevne enote ZGS. Njihove predloge, potrebe in zahteve mora ZGS pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta upoštevati, v kolikor niso v nasprotju z gozdnogospodarskim načrtom GGE.
(4) Šteje se, da je lastnik gozda sodeloval pri pripravi gozdnogojitvenega načrta, če se je udeležil njegove predstavitve ali podal nanj pisne pripombe v roku 14 dni od njegove predstavitve. Če se lastnik ne odzove povabilu na sodelovanje pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta, se šteje, da se z njim strinja.

ZGS spremlja uresničevanje gozdnogojitvenih načrtov ter jih glede na spremembe v gozdu zaradi izvajanja gozdnogojitvenih ukrepov ali drugih razlogov sproti dopolnjuje.

(1) Gozdnogojitveni načrt se obnovi, ko zaradi dopolnitev postane nepregleden, ali če se sestoji ali funkcije gozdov spremenijo v tolikšni meri (npr. zaradi ujme, požara), da je potrebno v znatnem delu spremeniti vsebino gozdnogojitvenega načrta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lastnik gozda lahko kadarkoli poda pobudo za obnovo gozdnogojitvenega načrta. Če pristojna krajevna enota ZGS te pobude ne upošteva, lahko lastnik pri centralni enoti ZGS zahteva komisijsko preveritev gozdnogojitvenega načrta. Na komisijsko preveritev se povabi tudi lastnika gozda, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter ministrstvo.
(3) Komisija, ki jo predlaga strokovni svet in imenuje direktor ZGS, najkasneje v dveh mesecih po prejemu zahteve lastnika preveri gozdnogojitveni načrt, sprejme sklep o potrebi po obnovi gozdnogojitvenega načrta in o tem obvesti pristojno krajevno enoto ter vse navzoče pri komisijski preveritvi.
(4) Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo trije člani, ki so zaposleni na ZGS, imajo izobrazbo gozdarske smeri stopnje najmanj VII/1 in sedem let delovnih izkušenj na področju gozdarstva.

Gozdnogojitveni načrt poleg izdelovalca gozdnogojitvenega načrta podpiše tudi za krajevno enoto ZGS odgovoren delavec.

Letni načrti LUO temeljijo na usmeritvah iz območnih načrtov, analizah izvajanja preteklih letnih načrtov LUO in ocena stanja za obdobje predhodnih petih let s poudarkom na zadnjem letu ter vsebujejo:
– analizo izvrševanja načrtovanih ukrepov upravljanja z divjadjo;
– analizo izvrševanja načrtovanih ukrepov v življenjskem okolju divjadi;
– oceno stanja populacij divjadi ter oceno stanja populacij divjadi, glede na izvršene ukrepe;
– presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;
– prilagojene cilje za zagotovitev naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem, če ti odstopajo od predvidenih ciljev iz območnih načrtov;
– prilagojene cilje za trajnostno gospodarjenje s populacijami divjadi in njihovih habitatov po vrstah divjadi, če ti odstopajo od predvidenih ciljev iz območnih načrtov;
– ukrepe za zagotovitev naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem;
– ukrepe za trajnostno gospodarjenje s populacijami divjadi in njihovih habitatov po vrstah divjadi.

(1) Analiza preteklega upravljanja z divjadjo vsebuje podatke za obdobje predhodnih petih let s poudarkom na zadnjem letu, še posebej:
– ugotovitev stopnje uresničevanja načrtovanega odvzema posameznih vrst divjadi po številu in spolni ter starostni strukturi in pojasnitev vzrokov za morebitna odstopanja;
– ugotovitev višine, vzrokov in trendov izgub divjadi;
– oceno stopnje uresničevanja načrtovanega odvzema v preteklem obdobju in pojasnitev vzrokov za morebitna odstopanja;
– presojo uspešnosti gospodarjenja z divjadjo ter izvajanja ukrepov za vzdrževanje naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z okoljem;
– ugotovitev gibanja telesnih mas pri uplenjeni parkljasti divjadi in mas rogovja pri uplenjenih dve in večletnih samcih pri vrstah srna, navadni jelen in damjak.
(2) Analiza opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi zajema analizo ukrepov za ohranitev habitatov, analizo ukrepov za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in analizo ukrepov za preprečevanje škod od in na divjadi, pri čemer se za obdobje predhodnih štirih let v primerjavi z zadnjim letom:
– ugotovi stopnja uresničevanja načrtovanih ukrepov;
– pojasnijo vzroki za morebitno neizpolnitev načrtovanih ukrepov;
– presodi učinkovitost oziroma ustreznost opravljenih ukrepov.

Ocena stanja populacij divjadi se na podlagi analize preteklega upravljanja z divjadjo, na podlagi analize drugih za divjad pomembnih podatkov ter s sistematičnimi opazovanji ugotavlja za obdobje predhodnih petih let s poudarkom na zadnjem letu, in temelji na naslednjih kriterijih:
– oceni trenda številčnosti populacije v primerjavi s preteklimi leti in oceni njene prostorske porazdelitve;
– oceni medsebojnih vplivov različnih vrst divjadi;
– oceni sestave populacije po spolu in starosti;
– oceni zdravstvenega stanja populacij.

Presoja naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem se ugotavlja za obdobje zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu na podlagi analize bioloških in gospodarskih kazalnikov, med katere spadajo zlasti:
– trend zdravstvenega stanja divjadi, telesnih mas pri uplenjeni parkljasti divjadi in mas rogovja pri uplenjenih dve in večletnih samcih pri vrstah srna, navadni jelen in damjak;
– trend povzročenih škod od divjadi na gozdni vegetaciji, zlasti stopnje objedenosti gozdnega mladja, kjer se prikažejo podatki zadnjega popisa objedenosti, ki so na voljo;
– trend povzročenih škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in objektih;
– trend povzročenih škod na divjadi.

Prilagojeni cilji upravljanja z divjadjo in ukrepi za ohranitev populacij divjadi se v letnem načrtu LUO navedejo zgolj v primeru sprememb od izhodiščnih ciljev iz območnih načrtov, in sicer:
– določitev morebitne drugačne ciljne starostne, spolne in kakovostne strukture populacije za posamezne vrste divjadi;
– določitev morebitnih drugačnih ciljnih razmerij med populacijami posameznih vrst divjadi;
– morebitno drugačno ciljno stanje življenjskega okolja divjadi glede bivalnih in prehranskih razmer.

(1) Ukrepi za ohranitev populacij divjadi se vrstno, količinsko in prostorsko opredelijo, in sicer kot:
– ukrepi za nego habitatov divjadi v gozdnem in negozdnem prostoru;
– ukrepi za izboljšanje prehranskih razmer divjadi;
– ukrepi za preprečevanje škod od in na divjadi;
– ukrepi v populacijah posameznih vrst divjadi.
(2) Vrste ukrepov za ohranitev populacij divjadi iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka so navedene v Prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Z ukrepi v populacijah posameznih vrst divjadi so določeni odvzem divjadi ter morebitno naseljevanje ali dodajanje divjadi. Odvzem divjadi je ob upoštevanju značilnosti posameznih vrst divjadi določen za celotno LUO oziroma za skupine lovišč oziroma LPN, izjemoma pa za posamezna lovišča oziroma LPN znotraj LUO. Pri tem se upošteva prostorska razporeditev populacije znotraj LUO.
(2) Določitev odvzema vsebuje:
– število ter spolno in starostno strukturo za odvzem predvidenih osebkov, z dopustnimi odstopanji;
– priporočilo za časovno dinamiko odvzema za posamezne vrste oziroma kategorije parkljaste divjadi;
– kriterije za prostorsko porazdelitev odvzema po skupinah lovišč oziroma posameznih loviščih.
(3) Ukrepi za naseljevanje divjadi morajo temeljiti na ugotovitvah posebne študije ZGS, ki mora vsebovati preučitev ustreznosti življenjskega okolja in možnosti trajnega preživetja naseljene divjadi.
(4) Usmeritve in ukrepi za dodajanje divjadi morajo upoštevati usmeritve območnih načrtov in primernost okolja, v katero se ta divjad izpušča.

(1) Podatke, ki so potrebni za izdelavo letnega načrta LUO – izpolnjen obrazec Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, ki je kot Priloga 4 sestavni del tega pravilnika in podatke iz evidenc o odvzemu divjadi – posreduje upravljavec lovišča in LPN pristojni območni enoti ZGS, ki je nosilec izdelave letnega načrta LUO, in OZUL, v elektronski obliki najkasneje do 10. februarja tekočega leta.
(2) Osnutek letnega načrta LUO, ki ga na podlagi predhodnega usklajevanja s krajevno pristojnim OZUL–om, pripravi krajevno pristojen odsek za lovstvo na ZGS določi strokovni svet območne enote ZGS. Osnutek letnega načrta LUO mora ZGS objaviti na svoji spletni strani sedem dni pred javno predstavitvijo. ZGS po izdelavi osnutka letnega načrta LUO predstavi temeljne vsebine letnega načrta LUO na javni predstavitvi izvršilnemu organu OZUL v LUO v imenu upravljavcev lovišč in LPN, območni enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, pristojni območni enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalni skupnosti in drugim. Javna predstavitev osnutka letnega načrta LUO mora biti izvedena najkasneje do 1. aprila tekočega leta. O poteku javne predstavitve osnutka letnega načrta LUO se vodi zapisnik.
(3) Na podlagi presoje zbranih pripomb, razvidnih iz zapisnika poteka javne predstavitve osnutka letnega načrta LUO, izdela odsek pristojen za lovstvo na območni enoti ZGS predlog letnega načrta LUO. ZGS mora vsaki organizaciji, ki je posredovala svoje mnenje, pisno utemeljiti vzroke, zaradi katerih predlogi oziroma mnenja k osnutku letnega načrta LUO niso bili upoštevani. Predlog letnega načrta LUO sprejme svet območne enote ZGS na območju, ki je pristojno za določitev predloga letnega načrta LUO, najkasneje do 5. aprila tekočega leta. Pred sprejetjem predloga letnega načrta LUO lahko svet območne enote ZGS zahteva dodatna pojasnila za določene vsebine letnega načrta LUO, ki jih je pripravil odsek pristojen za lovstvo na območni enoti ZGS in po svoji presoji zahteva upoštevanje pripomb z javne predstavitve.
(4) ZGS mora ministru predložiti v sprejem predlog letnega načrta LUO najkasneje do 10. aprila tekočega leta.
(5) Letni načrt LUO sprejme minister. Pred sprejetjem letnega načrta LUO lahko minister:
– od ZGS zahteva dodatna pojasnila za določene vsebine letnega načrta LUO,
– preveri določene vsebine letnega načrta LUO pri drugih strokovnjakih za področje divjadi in lovstva.
(6) Nosilec izdelave letnega načrta LUO je pristojna območna enota ZGS, ki teritorialno pokriva pretežni del LUO. Svet območne enote ZGS, ki je pristojen za določitev predloga letnega načrta LUO, je tisti, ki teritorialno pokriva pretežni del LUO.
(7) Območne enote ZGS, pristojne za izdelavo letnih načrtov LUO, in sveti območnih enot ZGS, pristojni za določitev predlogov letnih načrtov LUO, so navedeni v Prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(8) ZGS po objavi pravilnika o sprejemu letnih načrtov LUO le-te v elektronski obliki posreduje OZUL-om.

(1) Dopustna odstopanja na ravni LUO se lahko letno opredelijo v letnih načrtih LUO.
(2) V primerih večjih odstopanj na nivoju LUO in lovišč ter LPN, se mora po zaključku leta opraviti strokovna presoja izvrševanja načrtovanih ukrepov. Presojo opravi nosilec načrtovanja v sodelovanju s krajevno pristojnim OZUL ter upravljavci lovišč in LPN. Na podlagi strokovne presoje se sprejmejo nadaljnji ukrepi.

(1) Letni načrt lovišča in LPN vsebuje:
– načrtovana dela v življenjskem okolju divjadi;
– načrtovana dela na lovskih objektih;
– načrt odvzema po posameznih vrstah divjadi;
– načrt dodajanja divjadi;
– načrtovana dela za preprečevanje škod od in na divjadi;
– poročilo o ocenjevanju škod od in na divjadi;
– poročilo o iskanju obstreljene ali ranjene divjadi in velikih zveri.
(2) Letni načrt lovišča in LPN se pripravi na obrazcu Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, ki je kot Priloga 4 sestavni del tega pravilnika.
(3) Letni načrt lovišča oziroma LPN iz Priloge 4 vodijo upravljavci tudi v elektronski obliki, ki mora biti stalno na vpogled resornemu ministrstvu, ZGS in lovski inšpekciji. Upravljavec lovišča oziroma LPN mora imeti v arhivu shranjeno podpisano in žigosano tiskano verzijo načrta.

(1) Najkasneje 15 dni od začetka veljavnosti pravilnika, s katerim se sprejmejo letni načrti LUO, morajo izvršilni organ OZUL, ZGS in upravljavci lovišč in LPN v LUO zagotoviti, da se letni načrti lovišč in LPN uskladijo z letnim načrtom LUO.
(2) O uskladitvi letnih načrtov lovišč in LPN z letnim načrtom LUO izvršilni organ OZUL in ZGS izdata pisni sklep ter podpišeta in žigosata tiskano verzijo usklajenih letnih načrtov upravljavcev lovišč oziroma LPN. Tako usklajene letne načrte lovišč in LPN z letnim načrtom LUO podpiše in žigosa tudi odgovorna oseba upravljavca lovišča ali LPN. S tem postane letni načrt lovišča oziroma LPN veljaven.
(3) Do sprejema letnih načrtov lovišč in LPN se lahko izvaja le lov na divjad, ki se v skladu z določbami predpisa, ki ureja vrste divjadi in njihove lovne dobe, lahko lovi celo leto. Pri vrstah divjadi, za katere je določen delni lovopust, je dovoljen lov v višini in strukturi 70 odstotkov od načrta odvzema, potrjenega v letnem načrtu lovišča in LPN iz prejšnjega leta. Ukrepi v življenjskem okolju divjadi se izvajajo na način in v obsegu, kot so bili načrtovani v potrjenem letnem načrtu lovišča in LPN iz preteklega leta.
(4) Upravljavci lovišča oziroma LPN, izvršilni organ OZUL in ZGS tekoče spremljajo realizacijo odvzema na podlagi podatkov upravljavca lovišča oziroma LPN, ki so na vpogled s pomočjo računalniške aplikacije. Pri tem lahko v okviru kvot letnega načrta LUO najkasneje do 15. novembra spremenijo načrtovano razdelitev odvzema pri vrstah z velikim arealom gibanja (navadni jelen, damjak, muflon, divji prašič), pri čemer pa se tozadevno popravijo tudi letni načrti lovišč oziroma LPN po postopku kot je opisan v tem členu.
(5) Upravljavci lovišč in LPN morajo do 10. februarja tekočega leta dostaviti na ZGS z realizacijo dokončno izpolnjen letni načrt lovišča ali LPN in omogočiti vpogled v elektronsko obliko letnega načrta. Upravljavci lovišč in LPN morajo do 10. februarja tekočega leta omogočiti ZGS tudi vpogled v osnutek načrta lovišča ali LPN za tekoče leto v elektronski obliki.

(1) Priloga 1 tega pravilnika vsebuje Navodila in šifrant za določanje posameznih značilnosti stanja gozdov, njihovega usmerjanja in spremljave poseka.
(2) Priloga 2 tega pravilnika vsebuje preglednice F1, F2, LP, LS, KGR, OHR, GF1, KG, LZ1, PR1, RF1, ZNS, K, PŠD, OD, OM1, OM2, GF2, GFX, NGDL, MPVP, MPL, MP, NGD, EVP, EVGD, LZ2, DV, RF2, SPR, REV2, REV4 in PGE.
(3) Priloga 3 tega pravilnika vsebuje obrazec E4.
(4) Priloga 4 tega pravilnika vsebuje obrazec Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.
(5) Priloga 5 tega pravilnika vsebuje vrste ukrepov za ohranitev populacij divjadi.
(6) Priloga 6 tega pravilnika vsebuje Območne enote ZGS, pristojne za izdelavo letnih načrtov LUO, in svete območnih enot ZGS, pristojne za določitev predlogov letnih načrtov LUO.

Za izvajanje tega pravilnika izda ZGS v soglasju z ministrom priročnik za izdelavo načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, ki vsebuje zlasti šifrante, terenske obrazce, obrazce preglednic, navodila za sestavljanje zapisnikov, izdelavo kart, izdelavo in podrobnejšo vsebino prostorskih delov načrtov ter podrobnejše vrednotenje in kartiranje funkcij gozdov.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06 in 12/08) in Pravilnik o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo (Uradni list RS, št. 111/05).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.