Na podlagi 11., 12., 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08) in 16. člena Statuta Občine Borovnica ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine – območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Borovnica na 29. redni seji dne 7. 10. 2010 sprejel

Z namenom, da se ohranijo etnološke, zgodovinske, tehnične in arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine:
Borovnica – Železniška čuvajnica (EŠD 25424).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Železniška čuvajnica št. 666 je bila postavljena na koncu gradnje Južne železnice leta 1857 v neposredni bližini nekdanjega viadukta po drugi svetovni vojni opuščene železniške proge Preserje–Borovnica. Je ena redkih čuvajnic pri nas, ki se je ohranila v vsej svoji prvotni arhitekturni obliki.

Spomenik obsega parcelno številko *4/1, k.o. Zabočevo.
Vplivno območje spomenika obsega sredinski del parcel 1710/9 in 1710/1, k.o. Zabočevo.
Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalni katastrski načrt v merilu 1:2880 in na temeljni topografski načrt v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju ZVKDS, OE Ljubljana).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove in uporabe:
Za trajno ohranitev vrednosti kulturnega spomenika so bistvenega pomena redna vzdrževalna dela, ki pomenijo izvedbo manjših popravil in del na zunanjosti ali notranjosti objekta, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava podov, kritine, zamenjava stavbnega pohištva: vsi postopki se načeloma izvedejo z enakimi gradivi, postopki in oblikami. Ker je bila obnova objekta zaključena v letu 2008, veljajo te usmeritve predvsem za prihodnja vzdrževalna dela.
Mogoči so obnovitveni posegi v obsegu investicijskih vzdrževalnih del, ki pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objektov in tudi ne spreminja njegove celovitosti ter značaja stavbnega sestava, gradiv, predvsem glede stavbne zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, kakor tudi ne v neposredno okolico spomenika.
Za njihovo izvedbo mora lastnik /investitor pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje na podlagi ZVKD-1 (28. člen–30. člen)
Uporaba naj bo uresničena s turistično-informativno in muzejsko dejavnostjo.
Vplivno območje: Redno vzdrževanje in čiščenje zelenih površin okoli spomenika.

Zahteve glede posegov:
Možni so posegi:
– posegi v zunanjost in notranjost niso dopustni, možna so le vzdrževalna dela.
Vplivno območje:
Možni posegi:
– postavitev objektov trajnega ali začasnega značaja v vplivnem območju ni dopustna,
– v neposredni bližini objekta je možna ureditev manjšega ograjenega cvetličnega ali zelenjavnega vrtička.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– priprava ocene protipotresne in poplavne ogroženosti,
– izdelava arhitekturnih izmer stavb.

Omejitve pravnega prometa:
Občina, ki je spomenik razglasila, ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena in na vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena, če je tako določeno v aktu o razglasitvi.
Lastnik kulturnega spomenika mora o nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca. Pristojni organ pokrajine ali občine v 30 dneh sporoči lastniku, ali bo občina izkoristila predkupno pravico.

Zahteve glede raziskovanja, proučevanja in dokumentiranja:
Lastnik oziroma posestnik spomenika mora pooblaščeni osebi ZVKDS dopustiti dokumentiranje in raziskovanje spomenika.
Lastnik oziroma posestnik ima pravico do odškodnine za škodo, povzročeno z navedenimi aktivnostmi.

Zahteve glede dostopnosti spomenika za javnost, zlasti časovne okvire:
Spomenik mora biti v sorazmerju z zmožnostmi lastnika dostopen javnosti na podlagi predhodne najave.
Z namenom izboljšanja dostopa javnosti naj se spomenik označi, kadar to ni v nasprotju s koristmi varstva in drugimi javnimi koristmi. Označevanje se opravi tudi kot oblika varstva za primer oboroženih spopadov na podlagi mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ na parcelah iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika, na delih parcel iz drugega odstavka 3. člena tega odloka pa status vplivnega območja.

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za kulturo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.