Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 108/09), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 32/07 – UPB4, 17/08 (21/08 – popr.), 76/08 – ZIKS-1C, 108/09, 109/09 Odl. US: U-I-56/08-15), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08) in 15. člena Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 64/99, 98/04) je Občinski svet Občine Zavrč na 39. redni seji dne 23. 9. 2010 sprejel

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Zavrč (v nadaljevanju: občina).

S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4. pravice in obveznosti uporabnikov,
5. vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
6. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
7. cene storitev javne službe,
8. javna pooblastila izvajalca javne službe,
9. nadzor nad izvajanjem javne službe,
10. kazenske določbe.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. pitna voda je voda iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, voda za pakiranje in predpakirana voda namenjena javni rabi.
2. odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
3. javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;
4. sistem za oskrbo s pitno vodo (vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
5. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
6. upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;
7. izvajalec javne službe je oseba, ki izvaja lokalno gospodarsko javno službo varstva okolja oskrbo s pitno vodo;
8. vodovodni priključek je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunskim vodomerom s pripadajočim ventilom pred njim in povratnim ventilom za njim. Vodovodni priključek je last uporabnika;
9. interna vodovodna napeljava je vodovodno omrežje znotraj stavb in objektov, ki ni del javnega vodovoda.
(2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v republiških predpisih s področja izvajanja javne službe.

(1) Javna služba iz 1. člena tega odloka se opravlja kot koncesionirana dejavnost. Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju občine.
(2) Upravljanje javnega vodovoda obsega:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda,
– zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo.

(1) Opravljanje javne službe se izvaja na vseh poselitvenih območjih v občini, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe oskrbe s pitno vodo se določijo v programu komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju. Sestavni del tega odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo. Topografska karta je na vpogled na občini.
(3) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje in se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
1. iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
2. je namen rabe vode proizvodnja pijač,
3. se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
4. se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
5. se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3) Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
(4) Občina z javno službo zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino. Javna služba obsega naslednje storitve:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitev javne službe,
– pridobivanje podatkov o odvzemanju pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
– nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje javnega dela vodovodnega priključka na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
– monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
– občasno hidravlično modeliranje vodovodnih sistemov,
– občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,
– vodenje katastra javnega vodovoda,
– posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
– vodenje evidenc, določenih s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– druge naloge iz tega odloka.

Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.

(1) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
(2) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(3) Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi.
(4) Soglasje za priključitev stavbe na javni vodovod izda izvajalec javne službe, v skladu z določili zakona, ki ureja graditev objektov in zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Soglasje za priključitev so pogoji upravljavca javnega vodovoda, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev stavbe na javni vodovod in da bo zagotovljeno nemoteno obratovanje javnega vodovoda.

(1) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene vode (v nadaljevanju: vodomer) pri porabniku pitne vode.
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti uporabnika stavbe.
(3) Izvajalec javne službe mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s cenikom izvajalca javne službe za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.

(1) Uporabnik mora priključek stavbe na sekundarni vodovod obnoviti:
– najkasneje, ko doseže starost 30 let,
– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– če se obnavlja javni vodovod ali druga infrastruktura.
(2) Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod ali vodomeru izvaja ali nadzira izvajalec javne službe. Lastnik ali najemnik stavbe mora preverjanje izvedbe obnovitvenih del in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s tarifo iz tretjega odstavka 12. člena tega odloka.

(1) Odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod.
(2) Odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. O odstranitvi priključka stavbe na sekundarni vodovod mora lastnik stavbe obvestiti izvajalca javne službe najmanj 30 dni pred začetkom del. Lastnik stavbe mora preverjanje izvedbe odstranitve priključka stavbe na sekundarni vodovod dopustiti izvajalcu javne službe in za storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo iz tretjega odstavka 12. člena tega odloka.

(1) Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz republiškega predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, določeni z republiškim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje:
– poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan ali
– stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine.
(3) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(4) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:
– če je priključek stavbe na sekundarni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe,
– če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu,
– če je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,
– če ne omogoči izvajalcu javne službe odčitavanja ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled in vzdrževanje vodovodnega priključka in zamenjave obračunskega vodomera ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,
– če z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire in dobavo vode,
– če ne omogoči izvajalcu javne službe rednih vzdrževalnih priključek stavbe na javni vodovod,
– če ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe,
– če ne obnovi priključka stavbe na sekundarni vodovod v skladu z določili tega odloka,
– če krši objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodovoda,
– če ne poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode ali stroškov za izvedena redna vzdrževalna dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod in vodomeru ter overitev vodomera po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
– če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,
– na podlagi odločbe inšpektorja.
(2) Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(3) Izvajalec javne službe sme začasno brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode zaradi:
– rednega ali izrednega vzdrževanja,
– pregledov ali remontov,
– preizkusov ali kontrolnih meritev,
– razširitev omrežja.
(4) Za predvideno začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec javne službe izrabiti čas, ki čim manj prizadane uporabnike. Izvajalec javne službe mora o predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti odjemalce v pisni obliki, v primeru da gre za širši krog uporabnikov pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(5) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode brez predhodnega obvestila iz prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih okvar na javnem vodovodu. V primeru začasnih prekinitev mora izvajalec javne službe zagotavljati minimalni standard dobave pitne vode uporabnikom po predložitvi ustrezne embalaže na matičnem naslovu izvajalca javne službe.
(6) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode na zahtevo lastnika ali najemnika stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod v primeru, ko v stavbi ne bodo prebivali uporabniki več kot stodvajset dni. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača lastnik ali najemnik stavbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(7) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

(1) V primeru, da objekt dlje časa ne bo v uporabi, lahko lastnik vodovodnega priključka poda zahtevo za mirovanje vodovodnega priključka. Mirovanje vodovodnega priključka izvede izvajalec javne službe tako, da se demontira vodomer in zaplombira vodovodni ventil na način, da dobava vode ni možna.
(2) Pred ponovno priključitvijo objekta na vodovodno omrežje, je dolžan lastnik objekta o tem obvestiti izvajalca javne službe. Lastnik objekta je pred ponovno priključitvijo dolžan plačati stroške priključitve novega vodomera in izvedbe storitev.

(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev.
(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.

(1) Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri. Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.
(2) Za porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno na podlagi:
– odčitane količine porabljene vode,
– povprečne dnevne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali
– ocenjene količine porabljene vode v daljšem obračunskem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna.
(3) Račun iz drugega odstavka tega člena se izstavi lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
(4) V stavbi z več stanovanji izda izvajalec javne službe račun iz drugega odstavka tega člena upravniku stavbe. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
(5) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje. Stroški delitve bremenijo uporabnika. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.
(6) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare.
(7) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah se morajo na zahtevo uporabnika izkazati s pooblastilom.
(8) Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev in ob zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom. Višino akontacije praviloma določi izvajalec javne službe, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije.
(9) Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga na posebnem obrazcu v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera – odčitka.
(10) Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.
(11) V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogoče odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave v roku 8 dni po prejemu obvestila.
(12) Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.
(13) Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb, povprečno porabo na osebo, število živali).
(14) Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka, oziroma največ za obdobje enega leta.

(1) Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov oskrbe s pitno vodo. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava. Vodomeri v interni napeljavi se lahko namestijo za obračunskim vodomerom, ki je nameščen v zunanjem merilnem jašku.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe in uporabnik ali upravnik stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
(3) Interna delitev stroškov na porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.

(1) Izvajalec javne službe mora v skladu z republiškimi predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.
(2) Skladnost mora biti zagotovljena:
1. na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
2. v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil,
3. v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira,
4. v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
(3) Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.
(4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
1. priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali
2. ukrepe, kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna.
(6) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.

(1) Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javnega vodovoda o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje.
(2) Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:
– priključitve stavbe na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku stavbe na javni vodovod,
– povečati odvzem vode,
– odstranitve priključka stavbe na javni vodovod.

Uporabniki morajo:
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
– redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,
– s podpisom pogodbe z izvajalcem javne službe zagotoviti vzdrževanje priključka stavbe na javni vodovod,
– obnoviti vodovodni priključek, ko na to opozori izvajalec javne službe, najkasneje pa, ko doseže dobo trideset let,
– varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
– zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe na javni vodovod in obračunskem vodomeru,
– zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– zagotoviti dostop izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na sekundarni vodovod,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,
– plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,
– urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
– obnoviti priključek stavbe na javni vodovod v skladu z določili tega odloka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o odvzemu vode iz hidrantov,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.
(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena pripada za prehod nepremičnine odškodnina ter vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje.

(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranim pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.
(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

(1) Brez soglasja izvajalca javne službe se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v 8 dneh obvestiti izvajalca javne službe o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
(2) Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna gasilska služba v občini obvestiti izvajalca javne službe.

(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.
(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

(1) Uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu javne službe.

(1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške:
– prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na sekundarni vodovod,
– odprave okvare obračunskega vodomera ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam,
– rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na sekundarni vodovod in stroškov rednih vzdrževalnih del na obračunskem vodomeru, zamenjave ter overitve obračunskega vodomera,
– okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe.
(2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(3) Za izvedbo storitev iz tretje točke prvega odstavka tega člena, razen za vzdrževanje priključka, skleneta uporabnik in izvajalec javne službe pogodbo o izvajanju del in plačilu.
(4) Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka, ki jo uporabnik plačuje mesečno. Način obračunavanja stroškov vzdrževanja priključkov se določi s tehničnim pravilnikom.

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

(1) Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. Na njih in v neposredni bližini (na vsako stran 3 m) ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe.
(2) Na trasi izvedenega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
(3) Lastniki zemljišč preko katerih poteka vodovod in izvajalec javne službe sklenejo služnostno pogodbo s katero se izvajalcu javne službe dovoli neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov.

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del.
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila.
(5) Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške.
(6) Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz dolgoročnega kreditiranja,
– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij.
(2) Objekte za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.
(3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno vodo.

(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so vodovodni priključek in interna vodovodna napeljava.
(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
(3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočena nemotena oskrba s pitno vodo.

Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(5) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
(6) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovoda zagotavlja izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine.
(7) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava občine.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) Izvajalec javne službe mora sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi.
(2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

(1) Izvajalec javne službe mora mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.
(2) Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

(1) Izvajalec javne službe mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(2) Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
– se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 10. člena tega odloka,
– ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega priključka z vodomernim mestom v skladu z določilom 33. člena tega odloka,
– ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z določilom 21. člena tega odloka,
– ne obnovi vodovodnega priključka, ko ga na to pisno opozori izvajalec javne službe,
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na omrežju,
– ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
– ne dovoli obnove vodovodnega priključka,
– ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe,
– ne dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja,
– odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določilom prvega odstavka 26. člena tega odloka,
– če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 27. člena tega odloka,
– če se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka,
– če prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja izvajalca javne službe,
– če ne vgradi obračunskega vodomera v času, ki je določen v 45. členu tega odloka.
(2) Z globo 1.400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.

Lastniki stavb morajo zagotoviti, da se priključki stavb na sekundarni vodovod, ki ne omogoča merjenja porabe pitne vode za vsako posamezno stavbo posebej, prilagodijo zahtevam iz Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08) do 31. decembra 2010.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Zavrč (Uradni list RS, št. 135/04). Akti, sprejeti na podlagi Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Zavrč (Uradni list RS, št. 135/04), ostanejo v veljavi do sprejetja aktov na podlagi tega odloka, če niso v nasprotju s tem odlokom.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.