Na podlagi tretjega odstavka 59.a člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji), (UL L št. 164 z dne 25. 6. 2008, str. 19) določa podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja z morskim okoljem (v nadaljnjem besedilu: načrt) ter časovnice za pripravo posameznih vsebin načrta.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. morske vode so teritorialno morje z morskim dnom in podzemljem v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo, in obalne vode z morskim dnom in podzemljem v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda, če se posamezni vidiki okoljskega stanja morskih voda ne obravnavajo v predpisih, ki urejajo upravljanje voda;
2. morska regija je geografsko zaključeno območje morja, določeno na območju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) na podlagi hidroloških, oceanografskih in biogeografskih značilnosti;
3. morsko okolje so morske vode, prostoživeče morske rastlinske in živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in njihovi habitati ter ekosistemi;
4. okoljsko stanje morskih voda je celotno stanje okolja v morskih vodah z upoštevanjem strukture, delovanja in procesov morskih ekosistemov, skupaj z naravnimi fiziografskimi, geografskimi, biološkimi, geološkimi in podnebnimi dejavniki ter fizičnimi, akustičnimi in kemijskimi razmerami, vključno s tistimi, ki so posledica človekovih dejavnosti znotraj ali zunaj obravnavanega območja;
5. dobro okoljsko stanje morskih voda je okoljsko stanje morskih voda kot sestavnega dela ekološko raznolikih in dinamičnih oceanov in morij, ki je v okviru svojih naravnih pogojev čisto, zdravo in produktivno ter ohranja možnost trajnostne rabe morskega okolja. Dobro okoljsko stanje morskih voda obstaja, če:
– struktura, funkcije in procesi morskih ekosistemov z upoštevanjem fiziografskih, geografskih, geoloških in podnebnih dejavnikov omogočajo polno delovanje morskih ekosistemov in ohranjanje njihove odpornosti na okoljske spremembe, ki jih povzroča človek;
– so rastlinske in živalske vrste, njihovi habitati in ekosistemi varovani, upadanje biotske raznovrstnosti preprečeno, raznoliki biološki elementi pa delujejo uravnoteženo;
– hidromorfološke, fizikalne in kemijske značilnosti ekosistemov, vključno z značilnostmi, ki izhajajo iz človekovih dejavnosti, podpirajo polno delovanje ekosistemov;
– antropogeni vnosi snovi in energije v morsko okolje, vključno s hrupom, ne povzročajo onesnaženosti;
6. merila kakovosti okoljskega stanja morskih voda so posebne tehnične značilnosti, ki določajo deskriptorje kakovosti okoljskega stanja morskih voda in so določeni s Sklepom Komisije z dne 1. septembra 2010 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda (UL L št. 232 z dne 2. 9. 2010, str. 14);
7. okoljska ciljna vrednost je določen okoljski cilj, ki je glede na želeno stanje izražen s kakovostno ali količinsko vrednostjo različnih meril kakovosti okoljskega stanja morskih voda, obremenitev morskih voda in vplivov nanje v zvezi z vsako morsko regijo ali podregijo;
8. onesnaževanje morskega okolja je neposredno ali posredno vnašanje snovi ali energije v morsko okolje, vključno z morskim podvodnim hrupom, kot posledice človekove dejavnosti, ki povzroči ali bi lahko povzročila zmanjšanje možnosti trajnostne rabe morskega okolja ter:
– škodljive učinke na rastlinske in živalske vrste, njihove habitate in ekosisteme, vključno z upadanjem biotske raznovrstnosti;
– tveganje za zdravje ljudi, omejitve za dejavnosti, povezane z rabo morskega okolja, vključno z ribolovom, turizmom in rekreacijo ter drugimi dovoljenimi rabami morskega okolja;
– poslabšanje kakovosti morske vode in s tem zmanjšanje njene uporabnosti;
9. regionalno sodelovanje je sodelovanje in usklajevanje aktivnosti med državami članicami EU in tretjimi državami, ki si delijo morsko regijo ali podregijo, z namenom priprave in izvajanja načrtov;
10. mednarodni sporazum je katera koli mednarodna konvencija o regionalnih morjih ali mednarodni sporazum, ki je bil sklenjen zaradi varstva morskega okolja in vključuje tudi njegove vodstvene organe;
11. navpični tok morske vode je dvigovanje spodnjih hladnih plasti morske vode na površje kot posledica delovanja vetrov (upwelling);
12. ekosistemski pristop je celovito upravljanje dejavnosti, ki temelji na najboljšem razpoložljivem znanju o ekosistemih in njihovi dinamiki, z namenom ugotoviti in odpraviti vplive, ki ogrožajo doseganje in ohranjanje dobrega okoljskega stanja morskih voda in trajnostno rabo morskega okolja.

(1) Načrt se pripravi kot podlaga za prilagodljivo upravljanje z morskim okoljem z upoštevanjem ekosistemskega pristopa z namenom, da se dobro okoljsko stanje morskih voda doseže najpozneje do leta 2020.
(2) Ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pripravi predlog načrta, ki vsebuje poglavja v skladu s 6. členom te uredbe, v obliki, kot jo določa 22. člen te uredbe, in ga predloži Vladi Republike Slovenije v sprejem.

Načrt se pripravi, izvaja in posodablja na območju morskih voda, ki so pod suverenostjo ali pristojnostjo Republike Slovenije. Pri tem se zaradi zagotavljanja usklajenosti okoljskih ciljev upravljanja z morskim okoljem v EU ter primerljivosti metod za pripravo in izvajanje načrta upošteva, da so te morske vode del morske regije Sredozemskega morja ter del podregije Jadranskega morja.

(1) Načrt se izvaja s ciljem doseganja in ohranjanja dobrega okoljskega stanja morskih voda, na močno prizadetih območjih pa tudi zaradi obnove morskih ekosistemov, če je to tehnično izvedljivo ali če to ne pomeni prekomernih stroškov.
(2) Okoljski cilji iz prejšnjega odstavka in z njimi povezani kazalniki morajo zagotavljati, da:
– skupna obremenitev človekovih dejavnosti omogoča doseganje in ohranjanje dobrega okoljskega stanja morskih voda;
– ni ogrožena sposobnost morskih ekosistemov, da se odzovejo na spremembe, ki jih povzroča raba morskega okolja;
– je sedanjim in prihodnjim generacijam omogočena trajnostna raba morskega okolja.
(3) Okoljski cilji iz prvega odstavka tega člena se dosežejo z ukrepi, ki se določijo z načrtom. Pri pripravi ukrepov se morajo upoštevati vsi viri onesnaževanja morskih voda in zagotavljati:
– varstvo in ohranjanje morskega okolja;
– preprečevanje propadanja morskega okolja;
– obnovo morskih ekosistemov;
– postopno odpravljanje onesnaževanja morskih voda s preprečevanjem in zmanjševanjem vnosa snovi in energije, ki so posledica človekove dejavnosti tako, da to ne bo imelo posledic ali ogrožalo biotske raznovrstnosti, človekovega zdravja ali rabe morskega okolja.
(4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se ne nanašajo na dejavnosti, ki so namenjene izključno obrambi države, pri čemer je pri izvajanju teh dejavnosti treba izbrati tiste rešitve, ki ob enakem učinku najbolj upoštevajo okoljske cilje, določene z načrtom.

Načrt vsebuje naslednja poglavja:
1. izhodišča za pripravo načrta v skladu s 7. členom te uredbe;
2. poročilo o začetni presoji obstoječega okoljskega stanja morskih voda in vpliva človekovih dejavnosti nanj (v nadaljnjem besedilu: začetna presoja) v skladu z 8. členom te uredbe;
3. poročilo o določitvi vrst značilnosti dobrega okoljskega stanja morskih voda v skladu z 9. členom te uredbe;
4. poročilo o določitvi okoljskih ciljnih vrednosti in kazalnikov dobrega okoljskega stanja morskih voda, določenih v skladu z 10. členom te uredbe;
5. poročilo o programih in rezultatih monitoringa okoljskega stanja morskih voda v skladu z 11. členom te uredbe;
6. program ukrepov za doseganje, ohranitev ali obnovo dobrega okoljskega stanja morskih voda v skladu z 12. členom te uredbe;
7. poročilo o procesu informiranja in sodelovanja z javnostjo v skladu s 13. členom te uredbe;
8. poročilo o usklajevanju načrta v okviru podregije Jadranskega morja in regije Sredozemskega morja v skladu s 14. členom te uredbe.

(1) Izhodišča za pripravo načrta vsebujejo:
– podatke o organu, pristojnemu za pripravo načrta;
– podatke o pripravljavcih strokovnih vsebin načrta;
– seznam pravnih podlag za določitev območja načrta;
– seznam pravnih in strokovnih podlag za pripravo načrta;
– seznam mednarodnih sporazumov, v okviru katerih se usklajuje načrt v skladu z 18. členom te uredbe.
(2) Podatki o organu, pristojnemu za pripravo načrta, obsegajo podatke, določene v 1. do 4. točki priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Podatki o pripravljavcih strokovnih vsebin načrta obsegajo podatke o imenu, sedežu, spletni strani in elektronskem naslovu pravne osebe, vključno s podatki o odgovornih osebah za pripravo načrta in posameznih poglavij načrta.
(4) Seznam pravnih podlag za določitev območja načrta obsega seznam naslovov, datumov in mesta objave pravnih aktov, ki določajo območje suverenosti ali pristojnosti Republike Slovenije.
(5) Seznam pravnih podlag, ki so podlaga za pripravo načrta, obsega seznam naslovov, datumov in mesta objave pravnih aktov s področja voda, okolja, narave ter drugih področij, ki lahko vplivajo na cilje načrta.
(6) Seznam mednarodnih sporazumov obsega podatke oziroma navedbe iz 5. točke priloge 2 te uredbe.

(1) Poročilo o začetni presoji poda oceno obstoječega stanja morskih voda na podlagi analize obstoječih podatkov o:
– bistvenih lastnostih in značilnostih morskih voda, ki temelji na okvirnem seznamu elementov, določenih v preglednici 1 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, in obsega fizikalno-kemijske lastnosti, lastnosti habitatnih tipov, biološke lastnosti in hidromorfologijo;
– prevladujočih obremenitvah in vplivih, vključno s človekovimi dejavnostmi na okoljsko stanje morskih voda, ki temelji na okvirnem seznamu elementov, določenem v preglednici 2 priloge 3 te uredbe, in obsega kakovostno in količinsko povezavo različnih obremenitev in njihovih prepoznavnih trendov ter njihove glavne kumulativne in sinergične učinke;
– analizi gospodarskega pomena rabe morja z upoštevanjem pomembnih ekonomskih in socialnih dejavnikov ter stroškov poslabšanja morskega okolja.
(2) Analiza iz prejšnjega odstavka se za posamezne elemente kakovosti obalnih in teritorialnih voda pripravi v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda, in predpisi, ki urejajo varstvo Sredozemskega morja.
(3) Pri pripravi poročila o začetni presoji v skladu s prvim odstavkom tega člena se morajo upoštevati:
– metode za izvajanje začetne presoje, usklajene v okviru mednarodnih sporazumov v morski podregiji Jadranskega morja v skladu z 18. členom te uredbe;
– čezmejni vplivi in lastnosti čezmejnih morskih voda;
– ugotovljene značilnosti ter obremenitve in vplivi iz priloge 3 te uredbe ter za njih podati oceno naravne spremenljivosti morskih voda in trendov za doseganje okoljskih ciljnih vrednosti z uporabo meril in kazalnikov ter njihovih mejnih ali ciljnih vrednosti, določenih v skladu z 10. členom te uredbe.
(4) Poročilo o začetni presoji lahko za načrtovane nove in nastajajoče obremenitve, za katere se v skladu s predpisi s področja varstva okolja in predpisi s področja ohranjanja narave ocenjuje, da bodo imele vpliv na okoljsko stanje morskih voda, vključuje tudi presojo o morebitnih spremembah okoljskih pogojev iz naslova novih in nastajajočih obremenitev.

(1) Poročilo o določitvi vrst značilnosti dobrega okoljskega stanja morskih voda vsebuje analizo vseh deskriptorjev kakovosti iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, in utemeljitev tistih, ki se uporabijo v načrtu za določitev vrst značilnosti dobrega okoljskega stanja morskih voda, in tistih, ki se v načrtu ne uporabijo.
(2) Za vsak deskriptor kakovosti, za katerega se ugotovi, da ni primeren za opis dobrega okoljskega stanja morskih voda, mora ministrstvo Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija) predložiti utemeljitev v okviru poročila o napredku iz prvega odstavka 23. člena te uredbe.
(3) Pri določitvi vrst značilnosti dobrega okoljskega stanja morskih voda se upošteva tudi poročilo o začetni presoji iz prejšnjega člena, predvsem:
– fizikalno-kemijske značilnosti, značilnosti habitatnih tipov, biološke značilnosti in hidromorfologijo iz okvirnega seznama značilnosti iz preglednice 1 priloge 3 te uredbe ter
– obremenitve ali vplive človekovih dejavnosti v morski regiji ali podregiji z upoštevanjem okvirnega seznama obremenitev in vplivov iz preglednice 2 priloge 3 te uredbe.
(4) Vrste značilnosti dobrega okoljskega stanja morskih voda in z njimi povezane deskriptorje kakovosti iz prvega odstavka tega člena se določi na ravni regije ali podregije iz 4. člena te uredbe z uporabo meril kakovosti okoljskega stanja morskih voda.

(1) Poročilo o določitvi okoljskih ciljnih vrednosti in kazalnikov vsebuje ciljne vrednosti za posamezna merila kakovosti iz prvega odstavka prejšnjega člena in z njimi povezane kazalnike ter njihove utemeljitve.
(2) Pri določitvi okoljskih ciljnih vrednosti se upoštevajo začetna presoja iz 8. člena te uredbe, izhodišča iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, ter okvirni seznami obremenitev in vplivov iz preglednice 2 priloge 3 te uredbe.
(3) Okoljske ciljne vrednosti in kazalnike se določi na ravni regije ali podregije iz 4. člena te uredbe z upoštevanjem mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in z upoštevanjem vrednostnih parametrov ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov, določenih s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(1) Poročilo o programih monitoringa okoljskega stanja morskih voda (v nadaljnjem besedilu: program monitoringa) vsebuje strokovne in pravne podlage za pripravo in izvajanje programov monitoringa, utemeljitev mreže monitoring točk, navedbo metod za izvajanje monitoringa in oceno stanja, navedbo izvajalcev ter poročilo o rezultatih monitoringa.
(2) Pri pripravi in izvajanju programa monitoringa je treba upoštevati:
– poročilo o začetni presoji iz 8. člena te uredbe;
– zahteve iz priloge 3 te uredbe in priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, ter
– okoljske ciljne vrednosti, določene v skladu s prejšnjim členom.
(3) Program monitoringa mora izpolnjevati naslednje zahteve:
– zaradi lažje primerljivosti rezultatov morajo biti usklajeni znotraj podregije ali regije iz 4. člena te uredbe;
– upoštevati morajo čezmejne značilnosti morskih voda in vplive nanje;
– vključevati morajo programe monitoringa posameznih vrst značilnosti okoljskega stanja morskih voda v skladu s predpisi s področja varstva okolja, predpisi, ki urejajo spremljanje stanja ohranjenosti rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, predpisi, ki urejajo morsko ribištvo, predpisi, ki urejajo določitev mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih, in v skladu s programi, sprejetimi na podlagi mednarodnih sporazumov, ki se nanašajo na morsko okolje Sredozemskega morja ali Jadranskega morja.
(4) Pri izvajanju programa monitoringa se morajo upoštevati merila in standardne metode za izvajanje monitoringa ter ocena stanja, usklajena na ravni EU.

(1) Za doseganja ciljnih vrednosti iz 10. člena te uredbe se pripravi program ukrepov, ki mora temeljiti na načelih trajnostnega razvoja in upoštevati socialne, gospodarske ter čezmejne vplive.
(2) Program ukrepov mora vsebovati stroškovno učinkovite in tehnično izvedljive ukrepe za dosego ciljev načrta, ki se nanašajo na upravljanje voda in varstvo okolja, ter lahko vključuje tudi dodatne ukrepe varstva varovanih in zavarovanih območij v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, vključno s posebnimi varstvenimi območji (območja Natura 2000).
(3) Vpliv programa ukrepov na morske vode v morski regiji in podregiji iz 4. člena te uredbe se mora preveriti, pri čemer si je treba prizadevati, da bi bil vpliv nanje pozitiven.
(4) Program ukrepov temelji na:
– začetni presoji iz 8. člena te uredbe;
– vrsti značilnosti dobrega okoljskega stanja morskih voda iz 9. člena te uredbe;
– okoljskih ciljnih vrednostih iz 10. člena te uredbe;
– ukrepih, ki se že izvajajo na podlagi predpisov, ki urejajo vode, in predpisov, ki urejajo varstvo okolja in se nanašajo na varstvo voda, ter ukrepih, ki se izvajajo na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave in se nanašajo na varstvo morskih ekosistemov.
(5) Program ukrepov vsebuje predvsem ukrepe iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe, in mora za vsak posamezen ukrep vsebovati utemeljitev, ki obsega zlasti:
– opis ukrepa ter oceno vpliva na doseganje okoljskih ciljnih vrednosti;
– oceno finančne vrednosti ukrepov;
– navedbo načina uveljavitve ukrepa ter navedbo nosilca izvajanja ukrepa;
– opredelitev rokov, v katerih morajo biti ukrepi izvedeni;
– oceno čezmejnih vplivov ukrepov.
(6) Pred uvedbo vsakega novega ukrepa se mora izvesti presoja vplivov obstoječih ukrepov na cilje načrta, vključno z analizo stroškov in koristi.

O sodelovanju z javnostjo v skladu s prvim in drugim odstavkom 19. člena te uredbe se pripravi poročilo o procesu informiranja in sodelovanja z javnostjo, ki mora vsebovati:
– seznam skupin javnosti, ki jim je bila zagotovljena možnost sodelovanja;
– opis aktivnosti, s katerimi je bila zagotovljena možnost sodelovanja, in ciljev;
– navedbo dokumentov, ki so bili posredovani javnosti, in
– povzetek pripomb in rezultatov sodelovanja z javnostjo.

O usklajevanju načrta v skladu z 18. členom te uredbe na ravni podregije ali regije iz 4. člena te uredbe se pripravi poročilo o usklajevanju načrta, ki mora vsebovati povzetek aktivnosti in rezultatov:
– skupnega pristopa po posameznih poglavjih načrta z državami članicami EU in navedbo pomembnih razlik, če te obstajajo,
– skupnega pristopa z državami, ki niso članice EU, in navedbo pomembnih razlik, če te obstajajo, ter
– usklajevanja v okviru mednarodnih sporazumov.

(1) Za določitev poteka priprave načrta se pripravi program priprave načrta, ki vsebuje predvsem:
– navedbo razlogov in pravnih podlag za pripravo načrta;
– navedbo obstoječih strokovnih izhodišč;
– določitev časovnega obdobja, na katerega se program priprave načrta nanaša;
– določitev podrobnejših besedilnih, tabelaričnih in kartografskih vsebin posameznih poglavij načrta iz 6. člena te uredbe;
– navedbo strokovnih ali razvojnih nalog, ki jih je treba izdelati za pripravo načrta, vključno s časovnico;
– določitev začetnih in končnih rokov za pripravo posameznih poglavij načrta in z njimi povezanih strokovnih nalog;
– določitev organiziranosti za pripravo načrta z navedbo organov, organizacij in odgovornih oseb, ki morajo sodelovati pri pripravi posameznih strokovnih nalog in poglavij načrta;
– način in okvirni program usklajevanja posameznih poglavij načrta z javnostjo;
– način in okvirni program usklajevanja poglavij načrta v okviru podregije in regije iz 4. člena te uredbe ter
– oceno finančnih sredstev za izvedbo programa priprave načrta.
(2) Program priprave načrta potrdi minister, pristojen za vode, najmanj dve leti pred začetkom obdobja, na katerega se načrt ali njegova posodobitev nanaša.

(1) V okviru načrta se lahko na podlagi začetne presoje določi območja morskih voda brez znatnega tveganja za ohranjanje dobrega okoljskega stanja.
(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka se izvajajo vsa poglavja načrta iz 6. člena te uredbe, razen ukrepov, kjer se navede obrazložitev razlogov za določitev teh območij. Če rezultati monitoringa iz 11. člena te uredbe izkazujejo slabšanje okoljskega stanja morskih voda na teh območjih, se z dopolnitvijo načrta sprejmejo ukrepi za ohranitev oziroma doseganje dobrega okoljskega stanja na teh območjih.

(1) Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja, Piran, opravlja za ministrstvo strokovne in razvojne naloge, ki se nanašajo na biološke elemente okoljskega stanja morskih voda ali na elemente, ki so v neposredni povezavi z njimi in jih je treba izvajati za potrebe priprave in izvajanja načrta.
(2) Strokovne in razvojne naloge iz prejšnjega odstavka so predvsem:
– določitev nekaterih vrst značilnosti morskih voda ter s tem povezanih meril;
– določitev okoljskih ciljnih vrednosti in kazalnikov ter s tem povezane začetne presoje;
– razvoj metodologij in analitičnih metod za izvajanje monitoringa ter s tem povezanih programov monitoringa in
– razvoj ukrepov za doseganje ciljev načrta in analiza njihovih učinkov na morske ekosisteme.
(3) Naloge iz prvega odstavka tega člena se izvajajo na podlagi programa priprave načrta v skladu s 15. členom te uredbe in na podlagi letnih programov dela, ki jih pripravi ministrstvo.

(1) Pri pripravi in izvajanju načrta mora ministrstvo upoštevati usklajen pristop držav članic EU in držav nečlanic EU, ki imajo suverenost ali pristojnost nad morskimi vodami znotraj morske regije ali podregije iz 4. člena te uredbe. Usklajevanje posameznih poglavij načrta se zagotavlja v okviru mednarodnih sporazumov in regionalnega sodelovanja. Usklajevanje se nanaša na poglavja iz 6. člena te uredbe, še posebej na metode za izvajanje začetne presoje in monitoringa ter program ukrepov, potrebnih za dosego ciljev načrta.
(2) Usklajevanje in sodelovanje iz prejšnjega odstavka se lahko razširi tudi na države, ki nimajo neposrednega stika z morskimi vodami v pristojnosti in suverenosti Republike Slovenije, če se izkaže, da je to potrebno za doseganje dobrega okoljskega stanja morskih voda. Pri tem se uporabijo načini sodelovanja, ki so ustaljeni za usklajevanje načrta upravljanja voda, v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(1) Ob pripravi in izvajanju načrta mora ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, in predpisi, ki urejajo varstvo okolja, na podlagi programa priprave načrta iz 15. člena te uredbe zagotoviti, da ima zainteresirana javnost na voljo učinkovite možnosti za sodelovanje, vključno z mednarodnimi sporazumi. V ta namen ministrstvo z javnim naznanilom na svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, obvesti javnost o začetku priprave načrta ali njegovih posodobitev.
(2) V času priprave in posodobitve načrta mora ministrstvo preko svetovnega spleta omogočiti pregled povzetkov posameznih poglavij načrta iz 6. člena te uredbe, predvsem začetne presoje iz 8. člena te uredbe, okoljskih ciljnih vrednosti iz 10. člena te uredbe, programov monitoringa iz 11. člena te uredbe ter programa ukrepov iz 12. člena te uredbe, najmanj tri mesece po njihovi potrditvi.
(3) Poleg dostopa do informacij iz prvega odstavka tega člena mora ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo infrastrukturo za prostorske informacije, zagotoviti neomejen dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka tudi Komisiji za izvajanje njenih nalog v zvezi z varstvom morskega okolja, zlasti za pregled stanja morskega okolja v EU, ter ji v ta namen podeliti uporabniške pravice, če je to potrebno.
(4) Podatke in informacije o začetni presoji in poročilu o programih monitoringa mora ministrstvo najpozneje šest mesecev po njihovi potrditvi dati na voljo tudi Evropski agenciji za okolje za opravljanje njenih nalog v zvezi s stanjem morskega okolja v EU.

(1) Načrt oziroma posamezna poglavja načrta mora ministrstvo vsakih šest let po njihovi določitvi pregledati. Pregledati je treba:
– začetno presojo iz 8. člena te uredbe;
– določitev značilnosti dobrega okoljskega stanja iz 9. člena te uredbe;
– določitev okoljskih ciljnih vrednosti in kazalnikov iz 10. člena te uredbe;
– programe monitoringa iz 11. člena te uredbe;
– program ukrepov, skupaj s presojo vplivov obstoječih ukrepov na okoljsko stanje morskih voda, ki vključujejo tudi analizo stroškov in koristi iz 12. člena te uredbe.
(2) Če ministrstvo po pregledu načrta oziroma njegovih poglavij ugotovi, da je treba na podlagi novih podatkov o značilnostih in okoljskem stanju morskih voda posamezne vsebine ali cilje načrta spremeniti ali dopolniti, pripravi predlog posodobitve načrta. Posodobitev načrta se lahko izvede s spremembo načrta ali z novim načrtom.
(3) Posodobitev načrta se izvede na način, kot ga za pripravo načrta določa ta uredba.

(1) V načrtu se lahko določijo območja morskih voda, kjer dobrega okoljskega stanja morskih voda ni mogoče uresničiti (v nadaljnjem besedilu: območja izjem) s sprejetimi ukrepi v celoti, kakor to določa načrt zaradi:
– ukrepanja ali ne ukrepanja, za katerega Republika Slovenija ni odgovorna;
– naravnih vzrokov, kot so vremenski pojavi, potresi, podnebne spremembe in z njimi povezani pojavi;
– višje sile;
– sprememb fizičnih značilnosti morskih voda, vključno s kakršnimi koli čezmejnimi učinki, ki so jih povzročili ukrepi, sprejeti zaradi prevladujočega javnega interesa, ki so prevladali nad negativnimi vplivi na okolje;
– naravnih razmer, ki ne dopuščajo pravočasnega izboljšanja stanja morskih voda.
(2) Območja izjem se določijo in utemeljijo v programu ukrepov v skladu z 12. členom te uredbe, pri čemer je treba obravnavati tudi posledice za države članice EU v morski regiji ali podregiji.
(3) Za območja izjem, določenih zaradi razlogov iz četrte alinee prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti, da spremembe ali menjave fizičnih značilnosti morskih voda, vključno s kakršnimi koli čezmejnimi učinki, trajno ne izključujejo ali ogrožajo doseganja dobrega okoljskega stanja v morskih vodah drugih držav članic EU na ravni morske regije ali podregije iz 4. člena te uredbe.
(4) Za nadaljevanje prizadevanj za doseganje okoljskih ciljnih vrednosti na območju izjem, s katerimi se preprečuje nadaljnje poslabševanje stanja in ublažitev škodljivega vpliva v morskih vodah v morski regiji in podregiji iz 4. člena te uredbe, je treba določiti začasne ukrepe in jih, če je to primerno in izvedljivo, vključiti v program ukrepov iz 12. člena te uredbe.

(1) Načrt vsebuje besedilni del, preglednice in kartografske priloge.
(2) Za potrebe poročanja Komisiji o napredku se podatki iz načrta oblikujejo v tehničnih obrazcih, usklajenih na ravni EU.
(3) Podatki o načrtu in njegovih posodobitvah se za potrebe prikaza in prenosa ter nadaljnje obdelave hranijo v vodnem katastru v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ob upoštevanju tehničnih obrazcev iz prejšnjega odstavka, ki jih ministrstvo lahko objavi na svoji spletni strani.
(4) Podatke o organih iz priloge 2 te uredbe se lahko po izvedbi začetne presoje iz 8. člena te uredbe spremeni in o tem obvesti Komisijo v skladu s tretjim odstavkom 23. člena te uredbe.

(1) Ministrstvo poroča Komisiji in drugim državam članicam EU o načrtu v skladu s prejšnjim členom in v rokih, določenih s časovnim načrtom iz 25. člena te uredbe.
(2) Dostop do podatkov o načrtu ter njegovih posodobitvah mora ministrstvo zagotoviti Komisiji, drugim državam članicam EU, zainteresirani javnosti ter organom mednarodnih sporazumov najpozneje tri mesece po njihovi potrditvi.
(3) O spremembi pristojnega organa iz četrtega odstavka prejšnjega člena mora ministrstvo v roku šestih mesecev od spremembe poročati Komisiji.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora ministrstvo v treh letih po potrditvi programa ukrepov iz 6. točke 6. člena te uredbe ali njegove posodobitve Komisiji predložiti kratko začasno poročilo o napredku pri izvajanju programa ukrepov.
(5) Poleg podatkov o programu ukrepov mora ministrstvo na svetovnem spletu najpozneje do leta 2013 objaviti tudi podatke o:
– varovanih in zavarovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave vključno s posebnimi varstvenimi območji (območja Natura 2000), ter
– območjih morskih voda, na katerih bodo zaradi človekovih dejavnosti na ravni EU ali mednarodni ravni po sprejetju načrta ugotovljeni novi pomembni vplivi.

(1) Če ministrstvo pri preverjanju napredka za doseganje ciljev načrta ugotovi novo obremenitev, ki ima lahko vpliv na okoljsko stanje morskih voda iz 4. člena te uredbe in je ni mogoče rešiti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, ali je povezana z izvajanjem druge politike EU ali mednarodnega sporazuma, ali je ukrepanje organov EU, po oceni ministrstva, potrebno, lahko o tem obvesti Komisijo in Svet ter o tem predloži tudi ustrezne utemeljitve ter ustrezna priporočila glede ukrepanja.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka, še posebej v povezavi z vplivi na območja varovanih in zavarovanih območij v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, vključno s posebnimi varstvenimi območji (območja Natura 2000), se ministrstvo lahko samo ali skupaj s pristojnimi organi drugih zainteresiranih držav članic obrne na organ ali mednarodno organizacijo, pristojno za ukrepanje, da bi prišlo do obravnave in morebitnega sprejetja ukrepov, ki bi omogočali ohranjanje ali, kadar je to primerno, ponovno vzpostavitev celovitosti, strukture in delovanja morskih ekosistemov.

Ministrstvo mora do:
– 15. januarja 2011 sporočiti Komisiji podatke o organu, pristojnemu za pripravo, usklajevanje in izvajanje načrta v skladu s prilogo 2 te uredbe, in podatke o podregiji, ki bo izhodišče za pripravo načrta;
– 15. julija 2012 pripraviti začetno presojo iz 8. člena te uredbe;
– 15. julija 2012 določiti značilnosti dobrega okoljskega stanja iz 9. člena te uredbe;
– 15. julija 2012 določiti okoljske ciljne vrednosti in s tem povezane kazalnike iz 10. člena te uredbe;
– 15. julija 2014 določiti in začeti izvajati program monitoringa iz 11. člena te uredbe, razen če predpisi, ki urejajo posamezne elemente monitoringa, ne določajo drugače;
– 1. januarja 2015 pripraviti program ukrepov iz 12. člena te uredbe in
– 1. januarja 2016 zagotoviti začetek izvajanja programa ukrepov iz 12. člena te uredbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.