Na podlagi 2. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02 in 51/04 – EZ-A) in prvega odstavka 24. člena Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 77/10) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o preoblikovanju Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v Slovenski filmski center, javno agencijo Republike Slovenije
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
(ustanovitev agencije)
S tem sklepom se Filmski sklad Republike Slovenije, javni sklad, ki je bil ustanovljen s Sklepom o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada (Uradni list RS, št. 96/00, 111/00, 66/01, 84/01, 85/02 in 77/08 – ZJS-1), preoblikuje v Slovenski filmski center, javno agencijo (v nadaljnjem besedilu: agencija).
II. STATUSNE DOLOČBE
2. člen
(pravna osebnost in ustanoviteljstvo)
Agencija je pravna oseba javnega prava in je posredna uporabnica proračuna Republike Slovenije v skladu s predpisi s področja javnih financ in javnih agencij.
Agencija nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v okviru z zakonom in s tem sklepom določenih nalog.
Za področje delovanja agencije je pristojno ministrstvo, pristojno za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
3. člen
(ime in sedež)
Ime agencije je: Slovenski filmski center, javna agencija.
Ime agencije v angleškem jeziku je: Slovenian Film Centre (SFC).
Skrajšano ime agencije je: Slovenski filmski center (SFC).
Sedež agencije je v Ljubljani. Poslovni naslov agencije je: Miklošičeva ulica 38, Ljubljana.
Agencija je ustanovljena za nedoločen čas.
Ustanoviteljica agencije je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti v agenciji izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
4. člen
(žig)
Agencija pri poslovanju uporablja enobarven žig okrogle oblike s premerom 35 mm, obrobljen z dvema koncentričnima krogoma, z grbom Republike Slovenije v sredini in naslednjim besedilom v koncentričnih krogih: »REPUBLIKA SLOVENIJA, SLOVENSKI FILMSKI CENTER, JAVNA AGENCIJA, LJUBLJANA«.
Agencija lahko uporablja pomanjšan enobarven žig okrogle oblike s premerom 20 mm, obrobljen z enim krogom, z grbom Republike Slovenije v sredini in naslednjim besedilom v koncentričnih krogih: »Slovenski filmski center«.
Direktor agencije lahko z internim splošnim aktom podrobneje uredi vsa vprašanja v zvezi z uporabo žigov agencije.
III. NAMEN, DEJAVNOST IN NALOGE AGENCIJE
5. člen
(namen agencije)
Agencija spodbuja ustvarjalnost na filmskem in avdiovizualnem področju, ustvarja ustrezne pogoje za filmsko in avdiovizualno dejavnost, razvoj in izobraževanje v zvezi s filmsko in avdiovizualno dejavnostjo v Republiki Sloveniji ter izvajanje drugih dejavnosti, določenih z nacionalnim programom za kulturo in Zakonom o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZSFCJA).
Agencija opravlja z zakonom določene naloge v javnem interesu in z namenom zagotovitve možnosti trajnega razvoja filmske in avdiovizualne dejavnosti. Agencija odloča o izbiri projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna, strokovno, neodvisno in samostojno. Pri tem upošteva letni program dela in svoj finančni načrt.
6. člen
(dejavnosti)
Dejavnosti agencije so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene:
– J59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj;
– J59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj;
– J59.140 Kinematografska dejavnost;
– J63.120 Obratovanje spletnih portalov;
– J63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti;
– M70.210 Dejavnost stikov z javnostjo;
– J58.190 Drugo založništvo;
– M72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike;
– N82.300 Organiziranje sejmov, razstav in srečanj;
– O84.130 Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje;
– O84.110 Splošna dejavnost javne uprave;
– P85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti;
– R91.012 Dejavnost arhivov.
7. člen
(naloge)
Agencija opravlja naslednje naloge:
– izvaja nacionalni program za kulturo v delu, ki pokriva filmske in avdiovizualne dejavnosti, ter spremlja in analizira stanje s svojega delovnega področja;
– skrbi za kakovostno rast filmske in avdiovizualne dejavnosti, pospešuje ustvarjalnost in produkcijo na filmskem in avdiovizualnem področju ter skrbi za predstavitev dosežkov na svojem področju;
– odloča o izbiri projektov s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev agencije, ter z izbranimi prijavitelji teh projektov sklepa pogodbe o financiranju;
– sodeluje z Radiotelevizijo Slovenija pri načrtovanju in razvoju slovenske filmske produkcije;
– spremlja ter nadzoruje delo in porabo javnih sredstev izvajalcev kulturnih projektov na področju filmskih in avdiovizualnih dejavnosti v Republiki Sloveniji;
– omogoča izvedbo festivala, na katerem je predstavljena slovenska filmska produkcija preteklega obdobja;
– podpira delovanje in sodeluje z interesnimi organizacijami na področju filmskih in avdiovizualnih dejavnosti ter s tujimi sorodnimi organizacijami;
– spodbuja razvoj filmske in avdiovizualne kulture, razvoj visokošolskega izobraževanja za umetniške poklice s področja avdiovizualnih dejavnosti in razvoj filmske vzgoje;
– spodbuja razvoj tehnologije in infrastrukture na filmskem in avdiovizualnem področju, zlasti razvoj digitalizacije celotne kinematografske verige od produkcije do prikazovanja;
– skupaj s strokovnimi združenji avtorjev in neodvisnih producentov skrbi za izvedbo in podeljevanje priznanj ter denarnih nagrad na področju filmskih in avdiovizualnih dejavnosti v Republiki Sloveniji;
– sodeluje z državnimi organi in civilno družbo pri načrtovanju strateških usmeritev na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti;
– skrbi za promocijo ter eksploatacijo filmske in avdiovizualne dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini;
– izvaja naloge trženja filmskih lokacij na območju Republike Slovenije z namenom spodbujanja gospodarskega razvoja, določene v letnem programu dela in finančnem načrtu;
– skrbi za sodelovanje z evropskimi in drugimi mednarodnimi institucijami s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti, zlasti pri podporah in dodeljevanju paritetnih sredstev s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti;
– skrbi za delovanje ter povezanost javnih institucij in zasebnih pobud na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti v obliki promocije Republike Slovenije v okviru filmske produkcije;
– opravlja druge strokovne naloge na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti z namenom, za katerega je bila ustanovljena.
Agencija je pri izvajanju svojih nalog samostojna.
8. člen
(izvajanje nalog)
Agencija posluje v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom, ki ju sprejme svet v soglasju z vlado.
Finančni načrt iz prejšnjega odstavka mora biti sprejet v roku, ki ga določajo javnofinančni predpisi.
IV. NOTRANJA ORGANIZACIJA
9. člen
(notranja organizacija)
Notranjo organizacijo agencije določa splošni akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest agencije.
V. ORGANI
10. člen
(organa)
Organa agencije sta svet agencije (v nadaljnjem besedilu: svet) in direktor.
1. Svet
11. člen
(število in mandat članov sveta)
Svet ima osem članov. Mandat članov sveta traja pet let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Člane sveta imenuje in razrešuje vlada.
Predsednika sveta in njegovega namestnika izvoli svet izmed svojih članov na konstitutivni seji.
12. člen
(konstituiranje sveta)
Konstitutivno sejo sveta skliče direktor agencije najkasneje v roku osmih dni po imenovanju članov sveta.
Članom sveta začne teči mandat z dnem konstituiranja sveta.
Svet zaseda po potrebi, vendar najmanj trikrat letno.
13. člen
(imenovanje članov sveta)
Vlada imenuje v svet štiri člane na predlog ministrstva od katerih predlaga enega člana Rektorska konferenca Republike Slovenije, enega člana Radiotelevizija Slovenija in enega člana javni zavod Filmski studio Viba film Ljubljana, enega člana pa predlaga ministrstvo izmed strokovnjakov s področja pravnih oziroma finančnih znanosti. Vlada imenuje v svet dva člana na predlog strokovnih združenj avtorjev s področja filmskih in avdiovizualnih dejavnosti in dva člana na predlog neodvisnih producentskih združenj.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, pozove institucije in združenja iz prejšnjega odstavka k posredovanju predlogov kandidatov za člane sveta najmanj 90 dni pred potekom mandata članov sveta in jim določi rok za posredovanje predlogov, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Poziv se objavi tudi na spletni strani ministrstva.
Če združenja ne predlagajo zadostnega števila kandidatov za člane sveta v roku, ki ga je določilo ministrstvo, manjkajoče člane imenuje vlada na predlog ministrstva.
14. člen
(pogoji za imenovanje člana sveta)
Za člana sveta je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj visoko strokovno izobrazbo;
– je strokovnjak s področja dela oziroma dejavnosti agencije;
– ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.
Člani sveta ne morejo biti osebe, zaposlene v agenciji, in funkcionarji izvršilne veje oblasti.
Člani sveta ne smejo sodelovati pri odločanju o zadevah, s katerimi so osebno, poslovno ali kakor koli drugače interesno povezani.
15. člen
(naloge sveta)
Svet:
– skrbi, da agencija deluje v javnem interesu;
– nadzoruje zakonitost dela in poslovanja agencije;
– daje direktorju usmeritve in navodila za delo;
– sprejema program dela, finančni načrt in kadrovski načrt, ki jih predloži v soglasje vladi;
– sprejema letno poročilo in druga poročila agencije, ki ju predloži v soglasje vladi;
– predlaga imenovanje in razrešitev direktorja agencije;
– daje soglasje k aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;
– daje soglasje k aktu o izvedbi postopka izbire projektov ter pogojev in merila za izbor projektov;
– daje mnenja o drugih notranjih aktih agencije;
– sprejme mnenje o odločitvi direktorja, ki je drugačna od odločitve strokovne komisije v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZSFCJA;
– odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki na predlog direktorja in v soglasju z vlado;
– imenuje člane strokovno programskih komisij;
– imenuje pooblaščenega revizorja za pregled letnega poročila agencije;
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja;
– odloča o drugih vprašanjih in opravlja druge zadeve, potrebne za izvedbo posameznih predpisov, za katere ni izrecno določena pristojnost drugega organa.
Svet oziroma osebe, ki jih svet pooblasti, lahko pregledujejo poslovne knjige in poslovno dokumentacijo agencije.
Direktor mora svetu na njegovo zahtevo predložiti poročilo o opravljanju nalog v zvezi z zadevami iz svoje pristojnosti.
16. člen
(odločanje sveta)
Svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Če je rezultat neodločen, odloči glas predsednika.
Glasovanje o predlogu za imenovanje oziroma razrešitev direktorja je tajno.
Svet je sklepčen, če je na seji prisotnih vsaj pet članov.
Podrobnejše delo sveta, predvsem sklicevanje sej, vodenje sej, vzdrževanje reda, način odločanja na sejah, vodenje zapisnika in druga vprašanja dela sveta se določijo s poslovnikom.
17. člen
(dolžnosti in odgovornosti članov sveta)
Člani sveta morajo pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega gospodarja ter varovati poslovno skrivnost javne agencije.
Člani sveta se morajo izločiti pri odločanju o zadevah, v katerih so oni ali z njimi povezane osebe udeleženi kot uporabniki storitev javne agencije.
Člani sveta so odgovorni za škodo, ki nastane kot posledica kršitve njihovih dolžnosti.
Člani sveta so upravičeni do sejnin in povračila drugih stroškov v skladu s predpisom, ki ga izda vlada na predlog ministra, pristojnega za finance.
18. člen
(predčasna razrešitev člana sveta)
Svet lahko razreši člana sveta pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev;
– če se v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena ne izloči pri odločanju o zadevah, pri katerih bi se moral izločiti;
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in sklepom o imenovanju;
– ne opravlja svojih nalog in se ne udeležuje sej;
– s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči večjo škodo ali zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge.
Ob predčasni razrešitvi člana se za čas do poteka mandata sveta imenuje nadomestni član. Imenovanje nadomestnega člana se izvede smiselno imenovanju članov sveta ob poteku mandata.
19. člen
(poslovnik sveta)
Svet najpozneje v 60 dneh po konstitutivni seji sprejme poslovnik sveta.
2. Direktor
20. člen
(splošno)
Direktor zastopa in predstavlja agencijo, organizira in vodi poslovanje agencije ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov z javnimi in drugimi sredstvi ravnati s skrbnostjo vestnega gospodarja.
21. člen
(imenovanje direktorja)
Direktorja imenuje in razrešuje vlada na predlog sveta. Svet direktorja predlaga na podlagi javnega natečaja, ki ga izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev.
Mandat direktorja traja pet let. Po poteku mandata lahko vlada isto osebo ponovno imenuje za direktorja agencije, vendar največ enkrat.
22. člen
(pogoji za imenovanje direktorja)
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki:
– ima najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza tej izobrazbi v skladu z veljavnimi predpisi;
– ima vsaj deset let delovnih izkušenj;
– je strokovnjak s področja dela agencije;
– obvlada vsaj en svetovni jezik na višji ravni;
– ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.
23. člen
(sklenitev pogodbe z direktorjem)
Direktor sklene pogodbo o zaposlitvi s predsednikom sveta.
24. člen
(naloge in odgovornosti direktorja)
Direktor opravlja svojo funkcijo poklicno in s polnim delovnim časom.
Direktor zagotavlja, da agencija posluje v skladu z zakonom, tem sklepom in splošnimi akti agencije. Pri svojem delu mora varovati poslovno skrivnost agencije.
Direktor opravlja naslednje naloge:
– izdaja akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije, če s predpisi ni določeno drugače;
– pripravi predlog programa dela, finančnega in kadrovskega načrta ter letno poročilo in druga poročila agencije;
– podpisuje akte, listine in druge dokumente ter sklepa pogodbe, ki se nanašajo na poslovanje agencije;
– pripravi predlog akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki ga sprejme svet;
– pripravi predlog akta o izvedbi postopka izbire projektov ter pogojev in meril za izbor projektov;
– sprejema druge akte, ki določajo notranje delovanje agencije in odnos z uporabniki storitev agencije;
– pripravlja strokovne podlage za opravljanje nalog sveta ter izpolnjuje usmeritve in sklepe sveta;
– imenuje projektne in delovne skupine za izvedbo posameznih strokovnih nalog;
– na zahtevo sveta predloži poročilo o opravljanju nalog iz svoje pristojnosti;
– sklepa pogodbe o zaposlitvi in odloča o drugih vprašanjih, povezanih z delovnimi razmerji in kadrovskimi vprašanji;
– odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti zaposlenih na agenciji;
– predlaga člane strokovno programskih komisij;
– imenuje pomočnika direktorja agencije;
– odloča o sofinanciranju projektov na podlagi mnenj in obrazloženih ocen strokovno programskih komisij;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem sklepom in drugimi splošni akti agencije.
Direktor agencije je za svoje delo odgovoren ministru, pristojnemu za kulturo, in vladi.
Direktor je odgovoren agenciji za škodo, ki jo povzroči s svojim nevestnim oziroma protipravnim ravnanjem.
25. člen
(predčasna razrešitev direktorja)
Direktor je lahko predčasno razrešen, če:
– to zahteva sam;
– se izkaže, da ne izpolnjuje pogojev za imenovanje;
– stori dejanje, ki je v zakonu o javnih uslužbencih določeno kot hujša disciplinska kršitev;
– svoje delo opravlja nevestno, nestrokovno ali se izkaže, da po delovnih in strokovnih kvalitetah ni primeren za opravljanje dela na položaju direktorja;
– agencija ne dosega zadovoljivih rezultatov oziroma če pri njenem delu prihaja do ponavljajočih se napak ali do težje napake.
Predčasno ga razreši ustanovitelj z upravno odločbo na predlog sveta ali na lastno pobudo. Zoper odločbo o razrešitvi direktorja agencije ni pritožbe, mogoče pa je začeti upravni spor.
V primeru predčasne razrešitve direktorja vlada za čas do imenovanja novega direktorja imenuje vršilca dolžnosti direktorja. Ta mora biti strokovnjak s področja dela agencije in je lahko imenovan največ za šest mesecev. Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja lahko vlada izvede brez javnega natečaja.
VI. DELOVANJE AGENCIJE
26. člen
(organizacija dela in način poslovanja agencije)
Organizacija, sistemizacija in vrednotenje delovnih mest ter druga vprašanja, povezana z delovanjem agencije, se podrobneje uredijo z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki ga sprejme direktor na podlagi soglasja sveta agencije.
Z notranjimi akti agencije se podrobneje uredijo tudi področja javnega naročanja, varstva osebnih podatkov, evidence prisotnosti na delu, računovodstva, izvedbe postopka izbire projektov, pogojev in meril za izbor projektov ter Slovenskega filmskega festivala. Direktor lahko z notranjim aktom uredi tudi druga področja delovanja in poslovanja agencije.
Delovna razmerja, plače in drugi prejemki javnih uslužbencev se urejajo v skladu z zakonodajo s področja delovnih razmerij za javne uslužbence, zakonodajo s področja sistema plač v javnem sektorju ter drugimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo za javne uslužbence v državni upravi.
Agencija vodi evidence vseh dodeljenih sredstev in drugega poslovanja ter arhive vseh predloženih in izdanih listin.
Agencija mora zagotoviti računalniško podporo za spremljanje in javni dostop do evidenc in arhivov iz prejšnjega odstavka.
27. člen
(javnost dela)
Delovanje in poslovanje agencije je javno.
Agencija je dolžna zainteresirano javnost na primeren način obveščati o svojem delu, nalogah in pristojnostih, o pravicah in obveznostih uporabnikov ter postopkih za njihovo uresničevanje in o drugih pomembnih okoliščinah, ki vplivajo na odnose do javnosti.
Pri obveščanju iz prejšnjega odstavka je agencija dolžna predvsem:
– v prostorih, v katerih poteka poslovanje z javnostjo, v pisni obliki posredovati v prejšnjem odstavku navedene podatke, med njimi tudi podatke o direktorju agencije ter članih njenega sveta in o imenu in priimku oseb, ki poslujejo z javnostjo ter odgovornih oseb;
– organizirati ustrezno možnost pridobivanja informacij tudi preko telefona in drugih zvez, za katere je zadostno tehnično opremljena;
– organizirati ustrezno možnost dajanja pripomb in predlogov javnosti na delo agencije, v ustni, telefonski, elektronski in pisni obliki;
– v prostorih, v katerih poteka poslovanje z javnostjo, v pisni obliki navesti organ, ki nadzoruje delo agencije, ter podatke, ki so potrebni za stik s tem organom.
Agencija mora vsakokratno letno poročilo objaviti na spletni strani agencije.
Agencija enkrat letno organizira javno razpravo o vsebini letnega poročila in na podlagi javne razprave pripravi poročilo, ki ga predloži svetu.
Za javnost dela iz prejšnjih odstavkov je odgovoren direktor agencije.
VII. STROKOVNO PROGRAMSKE KOMISIJE AGENCIJE
28. člen
(sestava in mandat strokovno programskih komisij)
Strokovno programske komisije agencije so posvetovalna telesa direktorja, ki dajejo mnenja in ocene k predlogom projektov s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti v postopkih razdeljevanja javnih sredstev, predlagajo ukrepe kulturne politike in druge razvojne ukrepe na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti v Republiki Sloveniji ter opravljajo druge naloge, predvsem pripravo strokovnih podlag in strokovnih mnenj o zadevah s področja delovanja agencije.
Člani oziroma članice strokovno programskih komisij agencije (v nadaljnjem besedilu: člani strokovno programskih komisij) ne morejo biti člani sveta, direktor ali zaposleni v agenciji in ne smejo sodelovati pri odločanju o zadevah, s katerimi so osebno, poslovno ali kakor koli drugače interesno povezani.
Strokovno programske komisije agencije štejejo tri člane, ki jih izmed uglednih strokovnjakov s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti imenuje svet na predlog direktorja. Strokovno programska komisija agencije lahko izjemoma šteje enega člana, če se za izdelavo mnenja in ocene zahtevajo specifična strokovna znanja.
Mandat članov komisije traja eno leto in se lahko ponovi, vendar največ enkrat zaporedoma.
Delovanje strokovno programskih komisij se podrobneje uredi s poslovnikom.
29. člen
(število in pristojnosti strokovno programskih komisij)
Direktor po predhodnem soglasju sveta agencije kot svoja strokovno posvetovalna telesa imenuje najmanj naslednje strokovno programske komisije:
– za oblikovanje programov realizacije projektov,
– za oblikovanje programov razvoja projektov,
– za promocijo in distribucijo.
Za oblikovanje drugih programov, ki izhajajo iz splošnega akta o izvedbi postopka za izbiro projektov, pogojev in meril za izbor projektov, lahko imenuje direktor eno ali več strokovno programskih komisij.
Strokovno programske komisije ocenijo prijavljene projekte in svetujejo direktorju pri oblikovanju nacionalnega filmskega programa.
30. člen
(članstvo v strokovno programski komisiji)
Za člana strokovno programske komisije je lahko imenovan vsak, ki z rezultati dosedanjega ustvarjalnega dela, strokovnim ugledom in nepristranskostjo izkazuje zmožnost prispevati h kakovostnemu odločanju pri oblikovanju nacionalnega filmskega programa.
Direktor in svet sta v postopkih oblikovanja nacionalnega filmskega programa dolžna upoštevati smernice veljavnega nacionalnega programa za kulturo in v strokovno programske komisije imenovati predstavnike zainteresirane strokovne javnosti, npr. scenariste, režiserje, igralce, direktorje fotografije, scenografe, kostumografe, maskerje, oblikovalce zvoka, montažerje, avtorje filmske glasbe, animatorje, producente, filmske kritike, publiciste, programske direktorje filmskih festivalov, distributerje, prikazovalce oziroma druge osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
Nihče, ki je ustvarjalno, poslovno ali drugače povezan s prijavljenim projektom, ne more biti član pristojne strokovno programske komisije, ki svetuje direktorju pri ocenjevanju projekta.
Člani strokovno programskih komisij za oblikovanje programov realizacije projektov, za oblikovanje programov razvoja projektov in za promocijo in distribucijo v času odločanja in času po prenehanju mandata ne smejo sodelovati pri realizaciji filmov oziroma projektov, ki so bili uvrščeni v program iz pristojnosti njihove strokovne komisije.
31. člen
(predčasno prenehanje mandata člana strokovno programske komisije)
Direktor po predhodnem soglasju sveta razreši člana strokovno programske komisije pred potekom njegovega mandata, če ta:
– sam zahteva razrešitev;
– ne opravlja svojih nalog;
– opravlja naloge nevestno, nestrokovno, pristransko ali v nasprotju z namenom ustanovitve strokovno programske komisije;
– razkriva podatke iz postopka oblikovanja programa nepooblaščenim osebam;
– na podlagi drugega odstavka 28. člena tega sklepa ne bi smel sodelovati pri delu strokovno programske komisije.
V primeru predčasne razrešitve člana strokovno programske komisije direktor ob predhodnem soglasju sveta za čas do izteka mandata strokovno programske komisije imenuje nadomestnega člana. Za imenovanje nadomestnega člana se smiselno uporabljajo določbe o imenovanju novega člana.
VIII. SOFINANCIRANJE PROJEKTOV
32. člen
(splošno)
Agencija sofinancira projekte največ do 50 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov.
Ne glede na prejšnji odstavek skupni odstotek sofinanciranja projekta ne more preseči 50 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov projekta oziroma v primerih nizko proračunskega, otroškega ali mladinskega oziroma zahtevnega filma 80 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov projekta.
Proizvodna cena nizko proračunskega filma iz prejšnjega odstavka se izračuna kot povprečna proizvodna cena igranega celovečernega filma, večinsko sofinanciranega iz javnih sredstev v Republiki Sloveniji v zadnjih petih koledarskih letih.
Najmanj 20 odstotkov skupnega proračuna produkcije filma ima izvajalec možnost porabiti v drugi državi članici Evropske unije.
33. člen
(pogodba o sofinanciranju in akt o izvedbi postopka izbire projektov ter pogojev in meril za izbor projektov)
Določbe pogodbe o sofinanciranju projektov se podrobneje predpišejo v aktu o izvedbi postopka izbire projektov ter pogojev in meril za izbor projektov.
V aktu o izvedbi postopka izbire projektov ter pogojev in meril za izbor projektov se upoštevajo specifična merila združljivosti veljavne sheme državne pomoči glede kulturne vsebine, vezanosti na ozemlje, intenzivnosti pomoči in dopolnilne pomoči iz sporočila o kinematografiji.
Pogodba o financiranju realizacije projekta mora v primeru, da je projekt predhodno pridobil javna sredstva za razvoj projekta, ta vključiti v skupni znesek financiranja.
Pogodba o financiranju realizacije projekta ne sme vključevati stroškov distribucije, prikazovanja in promocije.
Producenti iz držav članic Evropske unije se pri sklepanju pogodb enakovredno obravnavajo.
IX. FINANCIRANJE
34. člen
(splošno)
Agencija pridobiva sredstva:
– iz sredstev državnega proračuna, ki jih pridobi na podlagi pogodb, sklenjenimi s pristojnimi ministrstvi;
– iz prihodkov, pridobljenih s prodajo blaga in storitev;
– iz naslova sodelovanja z mednarodnimi organizacijami in ustanovami;
– iz donacij in sponzoriranja;
– iz drugih virov.
Prihodki agencije so namenjeni opravljanju dejavnosti in nalog agencije, določenih z zakonom in tem sklepom, zagotavljanju pogojev za delovanje agencije in financiranju odhodkov, povezanih s tekočim poslovanjem agencije, kot so stroški dela, stroški materiala in storitev, stroški investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme ter drugi stroški.
O uporabi presežka prihodkov nad odhodki in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki odloča svet agencije na predlog direktorja in v soglasju z vlado.
Agencija prihodke iz proračuna in odhodke iz sredstev proračuna evidentira ločeno od prihodkov in odhodkov iz opravljanja storitev na trgu. Agencija presežek prihodkov nad odhodki sredstev iz proračuna vplača v proračun. Ustanovitelj ne krije presežka odhodkov nad prihodki iz opravljanja dejavnosti na trgu.
35. člen
(presežek prihodkov nad odhodki)
Presežek prihodkov nad odhodki agencija:
– uporabi za opravljanje in razvoj dejavnosti;
– uporabi za plačilo delovne uspešnosti zaposlenih v javni agenciji v skladu z zakonom ali
– vplača v proračun ustanovitelja.
O uporabi presežka prihodkov nad odhodki in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki odloča svet na predlog direktorja in v soglasju z ustanoviteljem.
X. RAZMERJA DO USTANOVITELJA IN DO DRUGIH SUBJEKTOV
36. člen
(letni program dela)
Agencija v skladu z javnofinančnimi predpisi pripravi letni program dela in finančni načrt za prihodnje koledarsko leto in ga predloži v soglasje vladi.
V letnem programu dela agencije se določijo cilji in naloge agencije, ki jih bo agencija uresničevala in opravljala v posameznem letu v skladu s sklepi in usmeritvami vlade, ter način njihovega doseganja in uresničevanja.
K letnemu programu dela mora biti priložen opis večletne strategije razvoja agencije, iz katerega morajo biti razvidni prispevek agencije k splošnemu razvoju na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti, ukrepi za zagotavljanje kakovostnih storitev agencije ter ukrepi za zagotavljanje učinkovite in namenske porabe sredstev.
Obvezne sestavine letnega programa dela so dolgoročni cilji, letni cilji, kadrovski načrt, specifikacija programa in druge sestavine, predpisane z aktom o financiranju javnih agencij na področju kulture.
37. člen
(poročanje)
Agencija najmanj enkrat letno pisno poroča ustanovitelju o doseženih ciljih in dosežkih, izvajanju finančnih načrtov ter izidih poslovanja v skladu s predpisi o javnih financah in računovodstvu.
XI. NADZOR
38. člen
(revizija in notranji nadzor)
V zvezi z delovanjem in poslovanjem agencije mora biti vsako leto izvedena revizija, na podlagi katere se ugotovi smotrnost in pravilnost poslovanja in ki jo opravi pooblaščena revizijska družba.
Direktor s splošnim pravnim aktom določi ukrepe in sistem notranjega nadzora poslovanja in upravljanja agencije v skladu z zakonodajo, ki ureja javne finance.
Zakonitost, učinkovitost in uspešnost dela agencije nadzira ministrstvo, pristojno za kulturo.
39. člen
(nadzor nad porabniki proračunskih sredstev)
Agencija nadzira namensko porabo sredstev ter primernost in strokovnost dela porabnikov proračunskih sredstev, ki se financirajo iz sredstev agencije in drugih oseb, za katere tako določa zakon. Način nadziranja se opredeli s splošnim aktom agencije iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Agencija o opravljenem nadzoru izdaja poročila, ki morajo biti objavljena in dostopna javnosti.
XII. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI
40. člen
(odgovornost za obveznosti)
Agencija odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Subsidiarno odgovarja za njene obveznosti Republika Slovenija do višine enoletnih finančnih sredstev, ki jih agencija dobi iz državnega proračuna, vendar ne odgovarja za obveznosti iz tržne dejavnosti.
XIII. PRENEHANJE
41. člen
(prenehanje agencije)
Agencija preneha:
– če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa agencije v sodni register;
– če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju agencije, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje namena, za katero je bila agencija ustanovljena;
– če se agencija pripoji ali spoji z drugo pravno osebo ali razdeli v dve ali več pravnih oseb;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primeru prenehanja agencije se opravi postopek likvidacije agencije v skladu z zakonom.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(zagotovitev razmer za začetek dela in poslovanja agencije)
Vlada zagotovi agenciji materialne in finančne razmere za začetek dela in poslovanja s prenosom prostorov in opreme s Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v uporabo in upravljanje agenciji.
Zaključna bilanca, popis obveznosti in terjatev ter premoženja Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, se izvedejo na zadnji dan poslovanja Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada.
Poslovni načrt in finančni načrt Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, se v roku 60 dni od sprejetja tega sklepa preoblikujeta na način, določen za javno agencijo.
43. člen
(zaposlitev javnih uslužbencev v agenciji)
Javni uslužbenci, zaposleni na Filmskem skladu Republike Slovenije, javnem skladu, nadaljujejo svoje delo na agenciji na svojih delovnih mestih, njihove pogodbe o zaposlitvi pa ostanejo v veljavi.
V roku 15 dni po sprejemu splošnega akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest agencije direktor sklene z javnimi uslužbenci nove pogodbe o zaposlitvi, ki veljajo od dneva vpisa v register.
44. člen
(oprema, dokumentarno gradivo, finančna sredstva)
Oprema, dokumentarno gradivo in finančna sredstva za delovanje in izvedbo programa se s Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, z dnem vpisa agencije v sodni register prenesejo na agencijo.
45. člen
(vršilec dolžnosti direktorja)
Do imenovanja direktorja agencije imenuje vlada vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnjakov s področja dela agencije.
Naloge vršilca dolžnosti direktorja so:
– do imenovanja direktorja predstavlja in zastopa agencijo;
– najpozneje v 15 dneh od dneva imenovanja sveta mora sklicati konstitutivno sejo sveta.
46. člen
(vpis v sodni register)
Za predlog vpisa agencije v sodni register se pooblasti ministrstvo.
Ministrstvo mora v 30 dneh od uveljavitve tega sklepa predlagati vpis agencije v sodni register.
47. člen
(rok za imenovanje strokovnih teles)
Svet mora najpozneje v 90 dneh od uveljavitve tega sklepa imenovati strokovno programske komisije agencije.
Agencija uporablja za strokovno podporo pri sprejemanju odločitev pri izvajanju politike, povezane s področjem filmskih in avdiovizualnih dejavnosti, posvetovalna telesa Ministrstva za kulturo, in sicer do imenovanja strokovno programskih komisij in drugih strokovnih teles, vendar največ za 90 dni od uveljavitve tega sklepa.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena strokovno programske komisije dokončajo vse začete postopke, ki so jih začele na podlagi drugih predpisov.
48. člen
(roki za sprejem notranjih aktov)
Direktor najpozneje v 120 dneh po uveljavitvi tega sklepa sprejme akt iz 9. člena tega sklepa.
Direktor najpozneje v 120 dneh po uveljavitvi tega sklepa sprejme notranje akte iz drugega odstavka 26. člena tega sklepa.
49. člen
(dokončanje začetih postopkov)
Vse postopke, ki jih začne Filmski sklad Republike Slovenije, javni sklad, pred uveljavitvijo tega sklepa, dokonča v skladu s predpisi in akti, na podlagi katerih so bili ti postopki začeti, agencija.
Vse postopke, ki jih začne Ministrstvo za kulturo v zvezi s 110. členom in petim odstavkom 68. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 38/06 – ZPOmK-1 in 77/10 – ZSFJCA), dokonča agencija v skladu s splošnim notranjim aktom iz 26. člena tega sklepa.
50. člen
(pravice eksploatacije v deležih agencije)
Vse materialne pravice tržne eksploatacije, ki ob začetku veljavnosti tega sklepa pripadajo Filmskemu skladu Republike Slovenije, javnemu skladu, začne izvrševati agencija z dnem vpisa v sodni register in jih izvršuje do poteka vseh pravic tržne eksploatacije.
51. člen
(začetek veljavnosti)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00716-4/2010
Ljubljana, dne 18. novembra 2010
EVA 2010-3511-0027
Vlada Republike Slovenije
Katarina Kresal l.r.
Ministrica
