Za izvajanje 42. člena in v zvezi s 45.a členom Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP in 58/08), za izvajanje tretjega odstavka 53. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E in 77/08 – ZDZdr) in 28. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za zdravje

(1) Ta pravilnik določa organizacijo neprekinjenega zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: NZV), posamezne oblike dela, s katerimi se zagotavlja NZV in v okviru tega neprekinjeno nujno medicinsko oziroma zdravniško pomoč ter neprekinjeno preskrbo z zdravili (v nadaljnjem besedilu: NNMP) in merila za njihovo razmejitev, evidentiranje zdravstvenih in drugih storitev ter evidentiranje delovnega časa pri izvajanju NZV.
(2) Ta pravilnik se uporablja za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni delavci), ki opravljajo zdravstvene storitve na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti in lekarniško dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena dejavnost) v mreži javne zdravstvene službe.

V tem pravilniku se uporabljajo naslednji izrazi:
1. Ambulantni pacient je pacient, ki je obravnavan v okviru ambulantne dejavnosti.
2. Dežurstvo je posebna oblika dela, s katero se zagotavlja NNMP, pri čemer je zdravstveni delavec prisoten v zavodu, da lahko opravlja nujno medicinsko pomoč (v nadaljnjem besedilu: NMP).
3. Diagnostični, negovalni in terapevtski postopki so vsa ravnanja, ki jih opravljajo zdravstveni delavci z namenom preprečevanja, zdravljenja in rehabilitacije bolezni ali ohranjanja duševnega in telesnega zdravja.
4. Izvajalec zdravstvene dejavnosti je pravna ali fizična oseba, ki izvaja zdravstveno dejavnost.
5. Izvajalec NNMP je javni zdravstveni zavod, ki izvaja NNMP.
6. Hospitalizirani pacient je pacient, ki je obravnavan v okviru specialistične bolnišnične dejavnosti.
7. NMP je neodložljivo ravnanje, ki je potrebno za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta.
8. NNMP je 24-urno zagotavljanje NMP.
9. NZV je 24-urno zagotavljanje zdravstvene dejavnosti, ki vključuje izvajanje rednega programa zdravstvene dejavnosti in NNMP.
10. Počitek je prosti čas zdravstvenega delavca, s katerim sam razpolaga in je namenjen izvajanju njegovih osebnih, družinskih in interesnih potreb ter dejavnosti in v katerem ne opravlja dela v svojem poklicu kot pridobitno dejavnost.
11. Polni delovni čas je v pogodbi o zaposlitvi določeno število ur, ki jih zdravstveni delavec opravi v določenem časovnem obdobju, in je merilo za določitev pravic in obveznosti zdravstvenega delavca.
12. Redni program zdravstvene dejavnosti je zagotavljanje zdravstvenih storitev v okviru pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS).
13. Specialist je zdravstveni delavec po opravljeni specializaciji in specialističnem izpitu.
14. Specializant je zdravstveni delavec v času opravljanja specializacije.
15. Sprejem pacienta je prvi stik pacienta na posameznem strokovnem področju v zvezi z obravnavo istega zdravstvenega stanja, ki lahko obsega več diagnostičnih, negovalnih in terapevtskih postopkov.
16. Stalna pripravljenost je posebna oblika dela, s katero se zagotavlja NNMP, pri čemer je zdravstveni delavec stalno dosegljiv izven delovnega mesta zaradi opravljanja NMP, in sicer preko telefona ali s pomočjo drugih telekomunikacijskih sredstev, z namenom, da je zagotovljena možnost svetovanja in po potrebi tudi prihod na delovno mesto.
17. Strokovno področje je vrsta zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvene specialnosti na posamezni ravni zdravstvene dejavnosti.
18. Zdravstvena dejavnost je dejavnost, ki je namenjena ohranjanju in izboljševanju zdravja ter preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni in poškodb s pomočjo programov, ukrepov in storitev, ki jih izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti.

(1) NZV in NNMP se zagotavljata v eni od naslednjih oblik dela ali njihovimi kombinacijami:
– polni delovni čas (eno ali več izmensko delo, neenakomerno razporejeni delovni čas),
– dežurstvo,
– stalna pripravljenost,
– delo preko polnega delovnega časa,
– dopolnilno delo.
(2) Redni program zdravstvene dejavnosti se zagotavlja v eni od naslednjih oblik dela ali njihovimi kombinacijami:
– polni delovni čas (eno ali več izmensko delo, neenakomerno razporejeni delovni čas),
– delo preko polnega delovnega časa,
– dopolnilno delo.

(1) Oblike dela, v katerih se zagotavlja NNMP, so določene na podlagi naslednjih meril:
– število opravljenih diagnostičnih, negovalnih in terapevtskih postopkov za ambulantne paciente,
– število opravljenih diagnostičnih, negovalnih in terapevtskih postopkov za hospitalizirane paciente,
– povprečni čas, potreben za prihod na mesto nujnega dogodka in vrnitev na sedež izvajalca NNMP.
(2) Merilo iz tretje alinee prejšnjega odstavka velja za primarno raven zdravstvene dejavnosti, razen za lekarniško dejavnost.
(3) Kot merili za organizacijo neprekinjene preskrbe z zdravili se upoštevata število izdanih zdravil in medicinskih pripomočkov, pri čemer se neprekinjena preskrba z zdravili lahko organizira le, če na območju, za katerega se neprekinjena preskrba z zdravili zagotavlja, deluje izvajalec NNMP na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.
(4) Na podlagi meril iz prvega odstavka tega člena izvajalec NNMP najmanj enkrat letno, za preteklo trimesečno obdobje, analizira podatke za posameznega zdravstvenega delavca s posameznega strokovnega področja, in sicer za določeno dnevno obdobje:
– v rednem delovnem času na delavnik (običajna delovna obremenjenost zdravstvenega delavca),
– v času izvajanja NNMP (obremenjenost zdravstvenega delavca v času izvajanja NNMP).
(5) Kadar se dejavnost iste specialnosti pri posameznem izvajalcu NNMP opravlja na več lokacijah istočasno, se za potrebe analize iz prejšnjega odstavka opravi izračun povprečja obremenitve na teh lokacijah. Kadar gre za različne specialnosti, se povprečje izračuna za vsako specialnost posebej.
(6) Izvajalec NNMP pri določanju posameznih oblik dela primerja obremenjenost zdravstvenega delavca v času izvajanja NNMP z običajno dnevno obremenjenostjo zdravstvenega delavca, pri čemer se primerjajo enako dolga obdobja.
(7) Posamezna dnevna obdobja iz četrtega odstavka tega člena so:
– delavnik od 00.00 do 7.00 ure, od 7.00 do 14.00 ure, od 13.00 do 20.00 ure in od 20.00 do 24.00 ure,
– sobota od 00.00 do 24.00 ure,
– nedelja od 00.00 do 24.00 ure,
– z zakonom določen dela prost dan od 00.00 do 24.00 ure.

(1) Kadar se na podlagi analize iz prejšnjega člena ugotovi, da obremenjenost zdravstvenega delavca v času NNMP presega 60 odstotkov običajne delovne obremenitve, se organizira izmensko delo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se izmensko delo ne organizira, kadar število sprejemov pacientov na posameznega zdravstvenega delavca v rednem delovnem času ne dosega 200 sprejemov mesečno. Omejitev iz prejšnjega stavka ne velja za intenzivne enote.

(1) Kadar se na podlagi analize iz 4. člena tega pravilnika ugotovi, da obremenjenost zdravstvenega delavca v času NNMP obsega od 25 do 60 odstotkov običajne delovne obremenitve, se organizira dežurstvo.
(2) Dežurstvo se lahko izvaja le v naslednjih časovnih obdobjih:
– od ponedeljka do petka med 00.00 in 7.00 uro ter 20.00 in 24.00 uro,
– v soboto, nedeljo in na z zakonom določen dela prost dan med 00.00 in 24.00 uro.
(3) Dežurstvo se praviloma zagotavlja z vključevanjem specializantov v dežurstvo pod nadzorstvom specialista v skladu s predpisi, ki urejajo dežurstvo specializantov.
(4) Kadar se dežurstvo opravlja na več delovnih mestih na istem strokovnem področju, za vsakega zdravstvenega delavca, ki opravlja dežurstvo, znaša merilo iz prvega odstavka tega člena vsaj 50 odstotkov običajne delovne obremenitve.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se dežurstvo ne organizira, kadar število sprejemov pacientov na posameznega zdravstvenega delavca v rednem delovnem času ne dosega 100 sprejemov mesečno.

(1) Kadar se na podlagi analize iz 4. člena tega pravilnika ugotovi, da je obremenjenost zdravstvenega delavca v času NNMP manjša od 25 odstotkov običajne delovne obremenitve, se lahko organizira stalna pripravljenost.
(2) Stalna pripravljenost se na primarni ravni zdravstvene dejavnosti lahko izvaja le v časovnem obdobju iz drugega odstavka prejšnjega člena, na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti pa v naslednjih časovnih obdobjih:
– od ponedeljka do petka med 00.00 in 7.00 uro ter 16.00 in 24.00 uro,
– v soboto, nedeljo in na z zakonom določen dela prost dan med 00.00 in 24.00 uro.
(3) Najdaljši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto, ki ga določi posamezni izvajalec NNMP, v okviru stalne pripravljenosti je 30 minut.

(1) Izvajalci NNMP sklenejo dogovor o skupnem izvajanju NNMP za posamezno strokovno področje na posamezni ravni zdravstvene dejavnosti, in sicer:
– posamezni izvajalci NNMP znotraj primarne ravni zdravstvene dejavnosti: kadar posamezna točka območja, ki ga pokriva skupni izvajalec NNMP, ni od skupnega izvajalca NNMP oddaljena več kot 25 kilometrov,
– posamezni izvajalci NNMP znotraj sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti: kadar je krajevna oddaljenost med njimi manjša od 50 kilometrov in
– posamezni izvajalci NNMP na primarni in sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti: kadar je krajevna oddaljenost med njimi manjša od 15 kilometrov.
(2) Izvajalci NNMP dogovor iz prejšnjega odstavka posredujejo v predhodno potrditev ministru, pristojnemu za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).
(3) Kadar se NNMP izvaja v skladu s tem členom, izvajalec NNMP v svojih prostorih in na spletnih straneh objavi podatek o skupnem izvajalcu NNMP.

(1) Za izvajanje NZV se lahko v skladu z zakonom odredi delo preko polnega delovnega časa, kadar izvajalec zdravstvene dejavnosti ne zagotovi zdravstvenih storitev v obsegu, ki je določen s programom ZZZS. Delo preko polnega delovnega časa se ne sme odrediti, če redna delovna obveznost posameznega zdravstvenega delavca v okviru polnega delovnega časa ni opravljena v skladu s pogodbo o zaposlitvi.
(2) Izvajalec zdravstvene dejavnosti pri organiziranju NZV upošteva z zakonom določeno minimalno trajanje počitka zdravstvenih delavcev.

Redni program zdravstvene dejavnosti se izvaja tako, da se prilagodi frekvenci in obsegu potreb po opravljanju zdravstvenih obravnav, pri čemer se izvaja največ v obsegu:
– od ponedeljka do petka: med 7.00 in 20.00 uro, vendar ne manj kot med 7.00 in 14.00 uro.
– v soboto, nedeljo in na z zakonom določen dela prost dan: po presoji izvajalca zdravstvene dejavnosti.

(1) Mrežo izvajalcev NNMP, s katero se opredeli skupne izvajalce NNMP in delovna mesta, na katerih se opravlja dežurstvo, po posameznih območjih in strokovnih področjih, do 1. aprila tekočega leta za naslednjih 12 mesecev s sklepom določi minister v sodelovanju z Zdravstvenim svetom in Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije.
(2) Če mreža izvajalcev NNMP ni določena do 1. aprila za naslednjih 12 mesecev, se šteje, da velja mreža izvajalcev NNMP iz preteklega obdobja.

Izvajalec zdravstvene dejavnosti zagotovi evidentiranje delovnega časa zdravstvenega delavca v skladu z zakonom, ki ureja evidence na področju dela in socialnega varstva.

Financiranje zagotavljanja NZV z oblikami dela, ki niso ena od oblik iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika, se ne krije iz sredstev ZZZS, kolikor zakon ne določa drugače.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti prvič opravijo analizo iz 4. člena tega pravilnika do sprejema internega akta iz 15. člena tega pravilnika, in sicer za obdobje avgust, september in oktober 2010.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti uskladijo interne akte, ki določajo izvajanje NZV oziroma delovna mesta, na katerih se opravlja dežurstvo, s tem pravilnikom in zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju, do 1. januarja 2011.

Minister prvič izda sklep iz 11. člena tega pravilnika do 1. aprila 2011.

Dogovor iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika izvajalci NNMP posredujejo ministru do 1. januarja 2011.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti ne smejo presegati števila delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo, oziroma obsega dežurstva glede na stanje na dan 1. septembra 2010 pri posameznem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, razen če mreža izvajalcev NNMP iz 11. člena tega pravilnika ne določa drugače.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Priloga 1: Mreža službe NMP Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 106/08, 118/08 – popr. in 31/10) v delu, ki se nanaša na delovna mesta, na katerih se opravlja dežurstvo, a se uporablja do začetka uporabe tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2011.