Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. novembra 2010.

V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS, 125/08, 20/09 – ZDoh-2D, 110/09, 1/10 – popr. in 43/10) se v drugem odstavku 63. člena za besedilom »od poteka roka za vložitev davčne napovedi« doda besedilo »do vložitve davčne napovedi«.

V sedmem odstavku 97. člena se pred besedo »zmanjšanem« dodata besedi »vračilu oziroma«.

V petem odstavku 101. člena se za besedama »akontacije davka« doda besedilo »in davčni odtegljaj«.
Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega zavezanca opozori na posledice zamude.«.
Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek.

V 102. členu se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega zavezanca opozori na posledice zamude.«.

V 103. členu se doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega zavezanca opozori na posledice zamude.«.

104. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za čas, ko je davčnemu zavezancu – fizični osebi odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo v skladu s 101. in 103. členom tega zakona, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) zaračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu.
(2) Za čas, ko je davčnemu zavezancu, ki ni fizična oseba, odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo v skladu s 102. in 103. členom tega zakona, se za odloženi znesek davkov ali neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) zaračunajo obresti po obrestni meri, ki je enaka veljavni referenčni obrestni meri za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu.«.

V prvem odstavku 110. člena se za besedo »zavarovanje« dodata vejica in besedilo »za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje«.

Prvi in drugi odstavek 150. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Ko izvršbo opravlja carinski organ, je za izdajo sklepa o izvršbi pristojen carinski urad, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o odmeri davka, za pobiranje katerega je pristojen, ali sklep, s katerim se nalaga plačilo denarnih obveznosti.
(2) Če gre za izvršbo obveznosti iz 156. člena tega zakona ali za dopolnitev ali nadomestitev izvršilnega naslova iz 237. člena tega zakona, je za izdajo, dopolnitev ali nadomestitev sklepa pristojen davčni organ iz 71. člena tega zakona.«.
Tretji in četrti odstavek se črtata.

V prvem odstavku 154. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. do vročitve odločbe oziroma sklepa o pritožbi iz četrtega odstavka 157. člena tega zakona oziroma do pravnomočnosti akta, izdanega v postopku iz tretjega odstavka 158. člena tega zakona, oziroma do odločitve o zadevi, če izpodbijanje akta iz 240. člena tega zakona zadrži izvršbo.«.

V prvem odstavku 165. člena se črta besedilo »in ne vloži ugovora v določenem roku«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na četrti odstavek 164. člena tega zakona in prvi odstavek tega člena davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o ugovoru odloži začetek davčne izvršbe zoper delodajalca oziroma izplačevalca, če oceni, da bi bilo ugovoru mogoče ugoditi. O tem odloči davčni organ s sklepom.«.

V prvem odstavku 170. člena se črta besedilo »in ne vloži ugovora v predpisanem roku«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na četrti odstavek 169. člena tega zakona in prvi odstavek tega člena davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o ugovoru odloži začetek davčne izvršbe zoper banke oziroma hranilnice, če oceni, da bi bilo ugovoru mogoče ugoditi. O tem odloči davčni organ s sklepom.«.

V prvem odstavku 175. člena se črta besedilo »in ne vloži ugovora v določenem roku«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na peti odstavek 174. člena tega zakona in prvi odstavek tega člena davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o ugovoru odloži začetek davčne izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika, če oceni, da bi bilo ugovoru mogoče ugoditi. O tem odloči davčni organ s sklepom.«.

V prvem odstavku 286. člena se beseda »ter« nadomesti z vejico, za zaklepajem pa se črta vejica in doda besedilo »ali od pokojninske rente, kot je odmerjena v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, in od primerljive pokojninske rente, ki je prejeta iz tujine,«.
V drugem odstavku se za besedo »pokojnine« doda besedilo »ter pokojninsko rento«.
V tretjem odstavku se za besedo »pokojnine« doda besedilo »ali pokojninske rente«.
V petem odstavku se za besedo »pokojnine« doda besedilo »ali pokojninske rente«.

Prvi odstavek 304. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ter določitev nosilca te dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDoh-2 se opravita pri davčnem organu.«.
V drugem odstavku se za besedo »Priglasitev« doda besedilo »in določitev nosilca dejavnosti«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Priglasitev in določitev nosilca dejavnosti se opravita do 31. oktobra leta pred letom, v katerem želijo člani kmečkega gospodinjstva prostovoljno začeti ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, oziroma se morata opraviti najpozneje do 31. oktobra po letu, v katerem skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže znesek, določen v drugem odstavku 47. člena ZDoh-2.«.
Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V primeru, ko se mora davčna osnova začeti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se ta mora začeti ugotavljati za leto po letu, v katerem nastane obveznost priglasitve po tretjem odstavku tega člena.«.
Za dosedanji četrtim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Določitev novega nosilca, ki se v skladu s 1. točko prvega odstavka 58. člena ZDoh-2 ne šteje za prenehanje opravljanja dejavnosti, se priglasi na obrazcu iz drugega odstavka tega člena. Davčni organ izda odločbo o spremembi nosilca v 30 dneh od dneva prejema popolne priglasitve. Sprememba nosilca se prvič upošteva za davčno leto po letu, v katerem je bila sprememba nosilca priglašena.«.
Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane osmi odstavek, se dodata nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
»(9) Člani kmečkega gospodinjstva lahko po poteku leta, za katero morajo v skladu s 3. točko drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 še ugotavljati davčno osnovo na način iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2, oziroma po poteku petih let od leta, za katero bi bil ob upoštevanju določb poglavja o obdavčitvi dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti članom kmečkega gospodinjstva pripisan skupni dohodek pod pragom, kot ga določa 47. člen ZDoh-2, davčnemu organu priglasijo spremembo načina ugotavljanja davčne osnove najpozneje do 31. oktobra leta pred letom, v katerem želijo preiti na način ugotavljanja davčne osnove po poglavju III.4. ZDoh-2.
(10) Davčni organ na podlagi priglasitve in preveritve izpolnjevanja pogojev nosilcu izda odločbo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto po letu priglasitve v 30 dneh od dneva priglasitve.«.

Za 311. členom se dodajo nova 3. točka 4. podpoglavja ter nova 311.a in 311.b člena, ki se glasijo:
»3. Uveljavljanje dejanskih stroškov – nastopajočih izvajalcev ali športnikov – v primeru davčnega odtegljaja od dohodka iz dejavnosti

Davčni zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji – nastopajoči izvajalec ali športnik – in lahko v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDoh-2 uveljavlja dejanske stroške, dejanske stroške uveljavi pri davčnem organu v 30 dneh od izplačila dohodka ali v 30 dneh od zadnjega izplačila dohodka, če se dohodek za posamezno aktivnost izplačuje v več delih. Davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške na podlagi dokazil in s pisnim zahtevkom, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.

Davčni organ odloči o poračunu davčnega odtegljaja na podlagi uveljavljanja dejanskih stroškov iz 311.a člena tega zakona v 15 dneh od dneva predložitve zahtevka.«.

V 313. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Akontacijo dohodnine od drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom drugega dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.«.

V 314. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Vloge za priznanje oprostitev se lahko vložijo do poteka obdobja, ki ga zakon, ki ureja dohodnino, določa za priznanje posamezne vrste oprostitev. Obdobje priznavanja oprostitev se prizna sorazmerno glede na leto, v katerem je vloga vložena.«.
Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se beseda »šesti« nadomesti z besedo »sedmi«.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se beseda »šestega« nadomesti z besedo »sedmega«, beseda »sedmega« pa se nadomesti z besedo »osmega«.

V 315. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V odločbi o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj iz prvega odstavka tega člena davčni organ določi tudi davčno osnovo od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, pripisano zavezancu v skladu z 72. členom ZDoh-2, ter obračunano in odtegnjeno akontacijo dohodnine, pripisano tem dohodkom v skladu s 129. členom ZDoh-2.«.

V 5. točki 395. člena se besedilo »drugi odstavek 297. člena« nadomesti z besedilom »tretji odstavek 297. člena«.

397. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če:
1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (tretji do peti odstavek 51. člena, 297., 297.a, 297.b člen in 356. do 369. člen);
2. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti, peti in deveti odstavek 57. člena, 284., 336. člen, drugi in tretji odstavek 352. člena, drugi odstavek 353. člena, 374. člen);
3. ne predloži izjave oziroma ne navede ali ne navede pravilno količine finančnih instrumentov (peti odstavek 58. člena);
4. izjave ne hrani do poteka predpisanega roka (šesti odstavek 58. člena in četrti odstavek 383.c člena);
5. prejemnik izjave ne dostavi davčnemu organu podatkov o prenosu obveznosti plačnika davka ali podatkov ne dostavi v zakonsko določenem roku (sedmi odstavek 58. člena);
6. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59., 260. člen, prvi odstavek 283. člena, 285. člen, prvi odstavek 305. člena, četrti odstavek 313. člena, prvi odstavek 317. člena, prvi odstavek 321. člena, prvi, tretji in četrti odstavek 325. člena, drugi in tretji odstavek 352. člena, 353., 374. člen, drugi odstavek 383.c člena in drugi odstavek 383.e člena);
7. ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti odstavek 61. člena in 306. člen);
8. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena);
9. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti (31. in 32. člen);
10. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (tretji odstavek 31. člena);
11. ne obvesti davčnega organa, kje se po prenehanju davčnega zavezanca hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo (šesti odstavek 32. člena);
12. ne navede davčne številke na davčni napovedi ali obračunu davka (34. člen);
13. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke, oziroma ne zagotovi potrebnih podatkov o nerezidentu (drugi in šesti odstavek 35. člena);
14. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov (prvi odstavek 36. člena);
15. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov oziroma ne zagotoviti elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan način ali ne zagotovi pristnosti izdanih dokumentov izdajatelja ter celovitosti vsebine izdanih dokumentov (prvi do peti odstavek 38. člena);
16. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na razpolago dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc ali ne dokumentira vsake spremembe elektronske rešitve v časovnem zaporedju na predpisan način (šesti in sedmi odstavek 38. člena);
17. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba (prvi in drugi odstavek 39. člena in 40. člen);
18. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen);
19. davčnemu organu ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor (četrti odstavek 129. člena in prvi odstavek 138. člena);
20. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne in neresnične podatke (147. člen);
21. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);
22. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (prvi in tretji odstavek 186. člena);
23. odtuji, poškoduje, uniči ali kako drugače onemogoči unovčitev zarubljene premičnine (drugi odstavek 187. člena);
24. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu v skladu z zakonom (drugi odstavek 298. člena in sedmi odstavek 371. člena);
25. ne priglasi začetka ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom oziroma ga ne priglasi v predpisanem roku (tretji odstavek 304. člena) ali ne priglasi sprememb članov kmečkega gospodinjstva, uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev ali jih ne priglasi v predpisanem roku (šesti odstavek 304. člena);
26. osebi, ki so ji v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka, ne predloži potrdila o načinu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (prvi odstavek 310. člena);
27. ne prijavi parcelne številke zemljišč pod vinogradi, katerih pridelek se porabi za lastno proizvodnjo vina, oziroma parcelnih številk oljčnikov, oziroma ne prijavi sprememb v zakonsko določenem roku (prvi in drugi odstavek 312. člena);
28. uveljavlja oprostitev od katastrskega dohodka v nasprotju z odločbo davčnega organa ali ne sporoči razlogov za prenehanje oprostitve od katastrskega dohodka (šesti odstavek 314. člena);
29. zavezanca ne obvesti pisno o tem, da odlog ugotavljanja davčne obveznosti po zakonu, ki ureja dohodnino, ni odobren (sedmi odstavek 331. člena);
30. zavezanca ne obvesti pisno o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti (deveti odstavek 331. člena);
31. lastnikom ne pošlje vseh podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje njihovih morebitnih davčnih obveznosti iz preoblikovanja (332. člen);
32. davčnemu zavezancu ob unovčitvi investicijskega kupona podsklada pri krovnem skladu oziroma ob prejemu izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase ob likvidaciji podsklada ne dostavi izpisa iz evidence spremljanja prehodov med podskladi istega krovnega sklada s potrebnimi podatki (332.a člen);
33. davčnemu organu ali davčnemu zavezancu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine, ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način ali v dostavljenih podatkih navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena, osmi odstavek 331. člena, prvi, drugi, četrti in sedmi odstavek 337. člena, 338. člen ter prvi in tretji odstavek 339. člena);
34. kot plačilni zastopnik ne ugotovi identitete in rezidentstva upravičenega lastnika v skladu z zakonom (349. člen);
35. kot plačilni zastopnik davčnemu organu ne dostavi predpisanih podatkov ali ne dostavi predpisanih podatkov na predpisan način oziroma v predpisanem roku (350. člen);
36. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi in tretji odstavek 353. člena);
37. davčnega organa ne obvesti o nameravani spremembi davčnega obdobja (prvi in drugi odstavek 372. člena);
38. davčnemu organu ne predloži dokazil in dokumentov ali jih ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi odstavek 375. člena);
39. davčni obračun zavezanca iz 376.a člena ne vsebuje vseh dokazil in potrdil iz tega člena (376.a člen);
40. ne predloži dokumentacije o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen oziroma tega ne predloži na predpisan način oziroma v določenih rokih (382. člen).
(2) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 800 do 4.000 eurov.«.

398. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se v primeru, če je znesek premalo plačanega davka višji od 5.000 eurov, z globo v višini 20% od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.200 eurov in ne več kot 50.000 eurov, kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo v višini 30% od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.500 eurov in ne več kot 150.000 eurov, se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo v višini 45% od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 2.000 eurov in ne več kot 300.000 eurov.
(2) Z globo v višini od 500 do 5.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo v višini od 700 do 5.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 900 do 5.000 eurov.«.

V 147. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 110/09 in 1/10 – popr.) se besedilo »najkasneje 1. januarja 2015« nadomesti z besedilom »1. januarja 2012«.

Ne glede na četrti odstavek 97. člena zakona se preveč plačani davek po posamezni vrsti davka, ki znaša do vključno 1 eura, odpiše po stanju na dan 31. decembra 2010.

Postopki v zvezi z dovolitvijo odlogov in obročnih plačil davkov, ki do dneva uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se končajo po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS, 125/08, 20/09 – ZDoh-2D, 110/09, 1/10 – popr. in 43/10).

(1) Ne glede na peti odstavek 304. člena zakona se mora davčna osnova začeti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto 2013.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se mora ne glede na tretji odstavek 304. člena zakona priglasitev opraviti najpozneje do 31. oktobra 2012, če skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva v letu 2011 preseže znesek, določen v drugem odstavku 47. člena ZDoh-2.
(3) Ne glede na tretji in četrti odstavek 304. člena zakona se priglasitev in določitev nosilca dejavnosti v primeru, ko želijo člani kmečkega gospodinjstva prostovoljno začeti ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov z letom 2011, opravita najkasneje do 31. januarja 2011.
(4) Davčni organ na podlagi priglasitve nosilcu izda odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v 15 dneh od dneva prejema popolne priglasitve. Na podlagi priglasitve nosilec kot zavezanec za dohodke iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmečkega gospodinjstva začne z ugotavljanjem davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov s 1. januarjem 2011.

Ne glede na 281. člen zakona in ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, davčni odtegljaj ne odtegne in ne plača, če so po uveljavitvi tega zakona ti dohodki izplačani na podlagi odločitev v zvezi z vloženim pravnim sredstvom ali sproženim upravnim sporom zoper odločitve o višini teh dohodkov, izdanih v upravnih postopkih, začetih pred 1. januarjem 2010.

(1) Ne glede na 315. člen zakona se za leto 2010 akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 ugotovi z odločbo davčnega organa na podlagi podatkov, ki so kot podatki, potrebni za izračun akontacije od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, določeni v 313. členu zakona, ter podatkov izplačevalcev drugih dohodkov o izplačanih dohodkih članom kmečkega gospodinjstva.
(2) Z odločbo se odmeri akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 za leto 2010, poračunata prvi in drugi obrok akontacije dohodnine od teh dohodkov za leto 2010 ter določita dva obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za tekoče davčno leto.
(3) Kot prvi in drugi obrok akontacije dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 se štejeta prvi in drugi obrok akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, kot sta bila zavezancu določena z odločbo o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2009.
(4) Za določitev prvega in drugega obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj se upoštevata podatka o katastrskem dohodku in pavšalni oceni dohodka na panj brez povprečnih zneskov subvencij.
(5) Nerezidentu odločbo o akontaciji dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 za leto 2010 izda davčni organ.
(6) Odločbi iz prvega in petega odstavka tega člena morata biti izdani do 30. marca 2011.

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2011, razen 8. člena tega zakona, ki začne veljati 1. julija 2011.