Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 28. septembra 2010 je Državni zbor na seji dne 23. novembra 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o bančništvu, ki obsega:
– Zakon o bančništvu – ZBan-1 (Uradni list RS, št. 131/06 z dne 14. 12. 2006),
– Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o bančništvu – ZBan-1A (Uradni list RS, št. 1/08 z dne 4. 1. 2008),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu – ZBan-1B (Uradni list RS, št. 109/08 z dne 19. 11. 2008),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu – ZBan-1C (Uradni list RS, št. 19/09 z dne 13. 3. 2009),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu – ZBan-1D (Uradni list RS, št. 98/09 z dne 4. 12. 2009) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu – ZBan-1E (Uradni list RS, št. 79/10 z dne 8. 10. 2010).
Št. 450-03/10-43/2
Ljubljana, dne 23. novembra 2010
EPA 1384-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik
Z A K O N
O BANČNIŠTVU
uradno prečiščeno besedilo (ZBan-1-UPB5)
1. poglavje: Splošne določbe
1.1. Vsebina zakona
1. člen
(predmet zakona)
Ta zakon ureja:
1. pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje kreditnih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji in
2. pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedežem zunaj Republike Slovenije opravljajo bančne storitve, vzajemno priznane finančne storitve in storitve izdaje elektronskega denarja na območju Republike Slovenije.
2. člen
(prenos direktiv EU)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskega parlamenta in Sveta:
1. Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1-200), spremenjena z Direktivo Komisije 2007/18/ES z dne 27. marca 2007 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja nekaterih institucij iz področje njene uporabe ali njihove vključitve v področje njene uporabe ter glede obravnave izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank (UL L št. 87 z dne 28. marca 2007, str. 9-10), Direktivo 2007/44/ES z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L št. 274 z dne 21. septembra 2007, str. 1-16), Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L št. 319 z dne 15. novembra 2007, str. 1-36), Direktivo 2008/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2006/48/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 81 z dne 20. marca 2008, str. 38-39), Direktivo 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L št. 267 z dne 10. oktobra 2009, str. 7-17), Direktivo 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (UL L št. 302 z dne 17. novembra 2009, str. 97-119) in Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15-16),
2. Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 201), spremenjena z Direktivo 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (UL L št. 302 z dne 17. novembra 2009, str. 97),
3. Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih letnih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L št. 372, z dne 31. decembra 1986, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o spremembah direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic (UL L št. 178 z dne 17. julija 2003, str. 16),
4. Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L št. 135 z dne 31. maja 1994, str. 5), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o spremembah Direktive 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog glede stopnje kritja in rokov za izplačilo (UL L št. 68 z dne 13. 3. 2009, str. 3),
5. Direktiva 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (UL L št. 275 z dne 27. oktobra 2000, str. 39),
6. Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. 5. 2001, str. 15),
7. Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznosti podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. februarja 1989, str. 40).
1.2. Opredelitve pojmov in kratic
1.2.1. Splošne določbe
3. člen
(namen opredelitve pojmov)
(1) V pododdelkih 1.2.2., 1.2.3. in 1.2.4. tega zakona je opredeljen pomen pojmov za namen njihove uporabe v tem zakonu, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
(2) V oddelku 4.1. tega zakona je opredeljen pomen pojmov za namen njihove uporabe pri določitvi pravil o upravljanju s tveganji v določbah 4. poglavja tega zakona in v določbah drugih poglavij tega zakona, ki se sklicujejo na pravila o upravljanju s tveganji, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
4. člen
(kratice drugih zakonov in predpisov EU)
(1) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
1. ZFK je Zakon o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06),
2. ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo),
3. ZIN je Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo),
4. ZPPDFT je Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07, 47/09 in 19/10),
5. ZTFI je Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07, 100/07 – popr., 69/08 in 40/09),
6. ZISDU-1 je Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 68/05 – odločba US, 92/07, 109/07 – popr. in 65/08),
7. ZUP je Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10),
8. ZUS-1 je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06),
9. ZPlaSS je Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09 in 34/10).
(2) V tem zakonu so za predpise EU uporabljeni naslednji skrajšani naslovi:
1. Direktiva 85/611/EGS je Direktiva Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1985, str. 3), nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L 79, 24. 3. 2005, str. 3),
2. Direktiva 2004/39/ES je Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. 4. 2004, str. 1).
5. člen
(pojmi, ki so uporabljeni v pomenu, opredeljenem v drugem zakonu)
(1) Ti pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v naslednjih določbah ZPlaSS:
1. elektronski denar v 4. členu,
2. plačilna storitev v 5. členu,
3. storitve upravljanja plačilnih sistemov v prvem odstavku 166. člena.
(2) Ti pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v naslednjih določbah ZTFI:
1. investicijske storitve in posli v prvem odstavku 8. člena,
2. kolektivni naložbeni podjem v prvem odstavku 26. člena.
(3) Ti pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v naslednjih določbah ZFK:
1. zavarovalnica v 2. točki 2. člena,
2. pozavarovalnica v 3. točki 2. člena,
3. družba za upravljanje v 6. točki 2. člena.
1.2.2. Pojmi v zvezi s finančnimi storitvami
6. člen
(finančne storitve)
Finančne storitve so:
1. bančne storitve,
2. vzajemno priznane finančne storitve,
3. dodatne finančne storitve in
4. druge finančne storitve.
7. člen
(bančne storitve)
Bančne storitve so sprejemanje depozitov od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.
8. člen
(sprejemanje depozitov od javnosti)
(1) Sprejemanje depozitov od javnosti je sprejemanje depozitov od nepoučenih oseb.
(2) Depozit za namen opredelitve sprejemanja depozitov je vsako vplačilo denarnih sredstev ene osebe (v nadaljnjem besedilu: vplačnik) v korist druge osebe (v nadaljnjem besedilu: prejemnik vplačila), ki je opravljeno na podlagi pogodbe o denarnem depozitu ali na podlagi drugega pravnega posla, pri katerem vplačnik pridobi pravico od prejemnika vplačila zahtevati vrnitev vplačanih denarnih sredstev v določenih rokih.
(3) Nepoučena oseba po prvem odstavku tega člena je fizična ali pravna oseba, ki nima ustreznih strokovnih znanj in izkušenj, potrebnih za presojo tveganj, povezanih z vplačevanjem depozitov.
(4) Šteje se, da je nepoučena oseba po prvem odstavku tega člena vsaka fizična ali pravna oseba, če prejemnik vplačila ne dokaže drugače.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena se šteje, da države in centralne banke ter finančne družbe in njihove podrejene družbe niso nepoučene osebe, in nasproten dokaz ni dovoljen.
(6) Za sprejemanje depozitov od javnosti se ne šteje sprejemanje denarnih vplačil za izdajo elektronskega denarja, če je za vplačana denarna sredstva takoj ob vplačilu izdan elektronski denar.
9. člen
(pomožne storitve)
(1) Pomožne bančne storitve so upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev ene ali več kreditnih institucij.
(2) Pomožne investicijske storitve so upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev ene ali več investicijskih podjetij.
(3) Pojem pomožne storitve je uporabljen kot skupni pojem za pomožne bančne in investicijske storitve.
10. člen
(vzajemno priznane finančne storitve)
Vzajemno priznane finančne storitve so:
1. sprejemanje depozitov,
2. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
– potrošniške kredite,
– hipotekarne kredite,
– odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring),
– financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting),
3. finančni zakup (leasing): dajanje sredstev v zakup, katerega trajanje je približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstev ter prevzame celotno tveganje posla,
4. plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja,
5. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic), v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz 4. točke tega člena,
6. izdajanje garancij in drugih jamstev,
7. trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
– z instrumenti denarnega trga,
– s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,
– s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,
– z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,
– s prenosljivimi vrednostnimi papirji,
8. sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem,
9. svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij,
10. denarno posredništvo na medbančnih trgih,
11. upravljanje z naložbami in svetovanje v zvezi s tem,
12. hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo,
13. kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti,
14. oddajanje sefov ter
15. investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve iz prvega odstavka 10. člena ZTFI.
11. člen
(dodatne finančne storitve)
(1) Dodatne finančne storitve so:
1. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo,
2. storitve upravljanja plačilnih sistemov,
3. upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
4. skrbniške storitve, za katere drug zakon določa, da jih opravlja banka, in storitve, povezane s temi skrbniškimi storitvami,
5. kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih,
6. druge storitve ali posli, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je banka pri opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot vzajemno priznane finančne storitve ali storitve iz 1. do 4. točke tega odstavka.
(2) Banka Slovenije lahko predpiše podrobnejše značilnosti storitev iz 6. točke prvega odstavka tega člena.
12. člen
(druge finančne storitve)
Druge finančne storitve so:
1. opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo,
2. storitve pokojninskih družb po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
3. zavarovalno zastopništvo ali posredništvo po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, in
4. upravljanje investicijskih skladov po zakonu, ki ureja investicijske sklade.
1.2.3. Pojmi v zvezi z osebami, ki opravljajo finančne storitve, in drugimi osebami
13. člen
(banka, hranilnica in kreditna institucija)
(1) Banka je pravna oseba, ki opravlja bančne storitve na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev.
(2) Družba za izdajo elektronskega denarja je pravna oseba, ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev.
(3) Pojem »kreditna institucija« je uporabljen kot skupni pojem za banko, hranilnico.
(4) Pojem banka, ki ne vsebuje dodatka »države članice« ali »tretje države«, je v tem zakonu uporabljen za banko s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev. Ne glede na prvi stavek tega odstavka, je v določbah pododdelka 7.9.3. pojem »podrejena banka« uporabljen za vsako banko iz prvega odstavka tega člena, ki ima položaj podrejene banke, ne glede na državo njenega sedeža.
(5) Hranilnica je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja bančne storitve na podlagi dovoljenja Banke Slovenije in za katero veljajo enaka pravila kot za banke, če ni v 11. poglavju tega zakona določeno drugače.
(6) Določbe tega zakona se za SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d. Ljubljana (v nadaljevanju SID banka) uporabljajo v obsegu, kot ga določa Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (Uradni list RS, št. 56/08 in 20/09; v nadaljevanju: ZSIRB) ali drug zakon.
(7) SID banka je pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka po ZSIRB, ki ne sme sprejemati depozitov od javnosti.
14. člen
(investicijsko podjetje in institucija)
(1) Investicijsko podjetje je oseba, ki je upravičena opravljati investicijske storitve in posle na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev, razen naslednjih oseb:
1. kreditne institucije,
2. lokalnega podjetja in
3. podjetij:
– ki so upravičena opravljati samo storitve investicijskega svetovanja in storitve sprejemanja in posredovanja naročil strank, ne da bi bila hkrati upravičena sprejeti v hrambo denarno dobroimetje ali finančne instrumente strank, in
– ki se ne smejo zadolževati pri svojih strankah.
(2) Lokalno podjetje po 2. točki prvega odstavka tega člena je podjetje, ki opravlja samo naslednje posle:
1. trguje na trgih izvedenih finančnih instrumentov in na denarnih trgih:
– za svoj račun izključno z namenom varovanja svojih pozicij na teh trgih izvedenih finančnih instrumentov oziroma
– za račun drugih članov teh trgov in
2. za obveznosti tega podjetja iz teh poslov jamčijo poravnalni člani teh trgov tako, da prevzemajo odgovornost za izpolnitev pogodb, ki jih je sklenilo lokalno podjetje.
(3) Pojem »institucija« je uporabljen kot skupni pojem za kreditno institucijo in investicijsko podjetje.
15. člen
(finančna institucija in finančna družba)
(1) Finančna institucija je pravna oseba:
1. ki ni kreditna institucija in
2. katere izključna ali pretežna dejavnost je:
– pridobivanje kapitalskih deležev ali
– opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev iz 2. do 12. in 15. točke 10. člena tega zakona.
(2) Posebna finančna institucija države članice je finančna institucija države članice iz prvega odstavka 101. člena tega zakona.
(3) Druga finančna družba je zavarovalnica, pozavarovalnica, družba za upravljanje, pokojninska družba, kolektivni naložbeni podjem, investicijska družba ali druga pravna oseba:
1. ki ni kreditna institucija in
2. ki opravlja dodatne ali druge finančne storitve.
(4) Pokojninska družba je pravna oseba, ki opravlja dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(5) Pojem finančna družba je uporabljen kot skupni pojem za kreditne in finančne institucije ter druge finančne družbe.
(6) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojna za finance, predpiše merila za ugotavljanje pretežnega opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
16. člen
(holding)
(1) Finančni holding je finančna institucija:
1. ki ni mešani finančni holding in
2. kateri so izključno ali pretežno podrejene te družbe:
– kreditne institucije ali
– finančne institucije, med katerimi je vsaj ena kreditna institucija.
(2) Mešani poslovni holding je nadrejena družba:
1. ki ni finančni holding, kreditna institucija ali mešani finančni holding in
2. kateri je podrejena vsaj ena kreditna institucija.
(3) Mešani finančni holding je mešani finančni holding po 7. členu ZFK.
(4) Pojem zavarovalni holding ima pomen, opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
17. člen
(družba za pomožne storitve)
(1) Družba za pomožne bančne storitve je družba, ki opravlja pomožne bančne storitve.
(2) Družba za pomožne investicijske storitve je družba, ki opravlja pomožne investicijske storitve.
(3) Pojem družba za pomožne storitve je uporabljen kot skupni pojem za družbo za pomožne bančne storitve in družbo za pomožne investicijske storitve.
18. člen
(osebe po državni pripadnosti)
(1) Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3).
(2) Tretja država je država, ki ni država članica.
(3) Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi bivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.
19. člen
(nadzorni organ, konsolidacijski nadzorni organ, nadzorovana finančna družba in dovoljenje za opravljanje bančnih storitev)
(1) Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad katero opravlja nadzor nadzorni organ države te družbe.
(2) Nadzorni organ po prvem odstavku tega člena je organ posamezne države, ki je na podlagi zakonov ali drugih predpisov te države pristojen za nadzor nad finančnimi družbami.
(3) Pojem nadzorni organ je v določbah tega zakona uporabljen za nadzorni organ, pristojen za nadzor nad kreditnimi institucijami, razen če je v posamezni določbi tega zakona določeno, da se ta določba nanaša na nadzorni organ, pristojen za nadzor nad drugimi finančnimi družbami.
(4) Pojem konsolidacijski nadzorni organ je v določbah tega zakona uporabljen za nadzorni organ, pristojen za nadzor na konsolidirani podlagi EU nadrejene banke iz tretjega odstavka 26. člena ali kreditne institucije, ki je podrejena EU nadrejenemu finančnemu holdingu iz četrtega odstavka 26. člena tega zakona.
(5) Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev je pravni akt, ki ga v kakršni koli obliki izda nadzorni organ države članice ali tretje države sedeža banke in na podlagi katerega ta banka pridobi pravico opravljati bančne storitve.
20. člen
(država sedeža in država gostiteljica)
(1) Država sedeža finančne družbe je država, v kateri je finančna družba pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje finančnih storitev.
(2) Država gostiteljica finančne družbe je država:
1. ki ni država sedeža te družbe in
2. v kateri je ta družba ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja finančne storitve.
(3) Odbor evropskih bančnih nadzornikov je neodvisna svetovalna skupina za bančni nadzor v Skupnosti, ustanovljena s Sklepom Komisije 2009/78/ES z dne 23. januarja 2009 o ustanovitvi Odbora evropskih bančnih nadzornikov (UL L št. 25 z dne 29. januarja 2009, str. 23).
21. člen
(centralne banke)
Pojem centralna banka vključuje tudi Evropsko centralno banko, če v posameznem primeru ni drugače določeno.
22. člen
(organi Evropske unije)
(1) Komisija je Komisija Evropskih skupnosti.
(2) Evropski bančni odbor je svetovalna skupina Komisije o bančnih storitvah v EU, ustanovljena s Sklepom Komisije z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L št. 3 z dne 7. januarja 2004, str. 36).
1.2.4. Kvalificirani delež, obvladovanje in razmerja povezanosti
23. člen
(kvalificirani delež)
Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:
1. bodisi najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe,
2. bodisi delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar mu že ta omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.
24. člen
(udeležba)
Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:
1. bodisi najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe,
2. bodisi delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 20 odstotkov, vendar je bil pridobljen z namenom imetniku omogočiti, da na podlagi vzpostavitve trajne povezave s to pravno osebo vpliva na njeno upravljanje.
25. člen
(nadrejena oseba in podrejena družba)
(1) Nadrejena družba (v nadaljnjem besedilu: nadrejena družba) je družba, ki v razmerju do druge družbe (v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
1. ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,
2. ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov oziroma članic uprave (v nadaljnjem besedilu: član uprave) ali članov oziroma članic nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: član nadzornega sveta) ali drugega organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je hkrati družbenik oziroma delničar te družbe,
3. ima pravico izvajati prevladujoč vpliv nad podrejeno družbo na podlagi podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja ali
4. je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.
(2) Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno nadrejena drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki imajo položaj podrejene družbe te druge družbe.
(3) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.
(4) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic, katerih zakoniti imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1. družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba, ali
2. družba je delnice pridobila:
– kot zavarovanje za svojo terjatev in navedene pravice uresničuje v skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe, ali
– v zvezi z odobritvijo posojila pri opravljanju svoje običajne poslovne dejavnosti in glasovalne pravice uresničuje v interesu osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.
(5) Pri uporabi 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena se za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice iz delnic, katerih imetnik je:
1. ta družba sama,
2. podrejena družba te družbe ali
3. druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(6) Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka tega člena.
(7) Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.
(8) Pri uporabi 131. člena in določb pododdelka 4.5.5. tega zakona se za nadrejeno družbo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi družba, ki po mnenju Banke Slovenije dejansko izvaja prevladujoč vpliv nad drugo družbo.
26. člen
(nadrejena banka in finančni holding)
(1) Nadrejena banka posamezne države članice je banka:
1. katere podrejena družba je druga kreditna ali finančna institucija ali ki je udeležena v drugi kreditni ali finančni instituciji in
2. ki sama ni podrejena družba druge kreditne institucije te države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v tej državi članici.
(2) Nadrejeni finančni holding posamezne države članice je finančni holding, ki ni podrejena družba kreditne institucije te države članice ali drugega finančnega holdinga, ustanovljenega v tej državi članici.
(3) EU nadrejena banka je nadrejena banka posamezne države članice, ki ni podrejena družba kreditne institucije katere koli druge države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli drugi državi članici.
(4) EU nadrejeni finančni holding je nadrejeni finančni holding posamezne države članice, ki ni podrejena družba kreditne institucije katere koli druge države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli drugi državi članici.
27. člen
(obvladovanje)
Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno družbo.
28. člen
(tesna povezanost)
Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezane na enega od naslednjih načinov:
1. tako, da je ena od njiju posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerega je udeležena pri upravljanju druge osebe ali v kapitalu druge osebe z najmanj 20-odstotnim deležem,
2. z obvladovanjem,
3. tako, da jih vse obvladuje ista tretja oseba.
29. člen
(družbe, povezane s skupnim vodenjem)
Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj niso v položaju tesne povezanosti, vendar med njimi obstaja ena od naslednjih povezav:
1. upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali statutarnimi določbami ali
2. večina članov oziroma članic njihovih organov vodenja ali nadzora so iste osebe.
30. člen
(skupina povezanih oseb in ožji družinski član)
(1) Skupina povezanih oseb je:
1. skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb ki, če se ne dokaže drugače, za banko pomenijo eno tveganje, ker ena od njih neposredno ali posredno obvladuje druge,
2. skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki med seboj niso v položaju obvladovanja, vendar za banko pomenijo eno tveganje, ker so med seboj povezane tako, da je verjetno, da bodo zaradi finančnih težav ene od njih, zlasti težav s financiranjem ali odplačilom dolga, imele težave s financiranjem ali odplačilom dolga tudi druge osebe.
(2) Ožji družinski član posamezne osebe je:
1. njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
2. otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz 1. točke tega odstavka, ki nima polne poslovne sposobnosti,
3. druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in ji je dodeljena v skrbništvo.
31. člen
(bančna skupina)
Bančna skupina je skupina po 14. točki 2. člena ZFK, znotraj katere ima vsaj ena družba položaj:
1. kreditne institucije, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi kreditni ali finančni instituciji,
2. kreditne institucije, ki je z drugo kreditno ali finančno institucijo povezana s skupnim vodenjem, ali
3. nadrejenega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija.
32. člen
(posredno imetništvo)
(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je podrejena družba pridobila delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, za račun svoje nadrejene družbe ali druge nadrejene osebe.
1.3. Temeljna pravila o opravljanju storitev in sprejemanju depozitov od javnosti
33. člen
(opravljanje bančnih storitev)
Na območju Republike Slovenije lahko bančne storitve opravlja:
1. banka, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije,
2. banka ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije,
3. podružnica banke tretje države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev.
34. člen
(območje opravljanja storitev)
(1) Šteje se, da banka neposredno opravlja bančne storitve na območju določene države:
1. če na območju te države sklepa pravne posle, katerih predmet so bančne storitve, ali
2. če na območju te države osebam iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona, ki imajo bivališče oziroma sedež na območju te države, ponuja storitve na enega od naslednjih načinov:
– prek reklamnih sporočil, poslanih tem osebam po pošti ali na drug način,
– prek svojih zastopnikov oziroma posrednikov.
(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vzajemno priznane finančne storitve in storitve izdaje elektronskega denarja.
35. člen
(prepoved sprejemanja depozitov od javnosti)
Nihče drug, razen oseb iz 33. člena tega zakona, ne sme sprejemati depozitov od javnosti.
36. člen
(opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja)
Na območju Republike Slovenije lahko storitve izdaje elektronskega denarja opravlja:
1. banka ali družba za izdajo elektronskega denarja, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije,
2. banka ali družba za izdajo elektronskega denarja države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati storitve izdaje elektronskega denarja na območju Republike Slovenije,
3. podružnica banke ali družbe za izdajo elektronskega denarja tretje države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev.
37. člen
(prepoved opravljanja storitev izdaje elektronskega denarja)
Nihče drug, razen oseb iz 36. člena tega zakona, ne sme opravljati storitev izdaje elektronskega denarja.
2. poglavje: Statusni ustroj banke
2.1. Splošne določbe
38. člen
(organiziranost kot delniška družba)
Banka mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe.
39. člen
(uporaba določb Zakona o gospodarskih družbah)
Za banko se uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za delniške družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.
2.2. Dejavnost banke
40. člen
(opravljanje bančnih storitev)
(1) Banka opravlja bančne storitve.
(2) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede banka, kreditna institucija ali hranilnica ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev.
41. člen
(druge dejavnosti, ki jih sme opravljati banka)
(1) Banka sme poleg bančnih storitev opravljati:
1. vzajemno priznane in dodatne finančne storitve ter
2. pomožne storitve.
(2) Če ta ali drug zakon določa pogoje za opravljanje vzajemno priznanih ali dodatnih finančnih storitev, lahko banka opravlja te storitve samo, če izpolnjuje te pogoje.
(3) Banka ne sme opravljati drugih dejavnosti, razen bančnih storitev in storitev iz prvega odstavka tega člena.
2.3. Osnovni kapital in delnice banke
42. člen
(osnovni kapital banke)
Najnižji znesek osnovnega kapitala banke je 5.000.000 eurov.
43. člen
(delnice banke)
(1) Delnice banke se lahko glasijo le na ime.
(2) Delnice banke se lahko vplačajo samo v denarju.
(3) Delnice banke morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
(4) Delnice banke morajo biti izdane v nematerializirani obliki.
(5) Banka ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je banka udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem.
(6) Za kreditiranje iz petega odstavka tega člena se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.
(7) Prepoved iz petega odstavka tega člena velja tudi za druge finančne instrumente, katerih izdajatelj je banka oziroma družbe, v katerih je banka udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem, in ki se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke oziroma teh družb.
(8) Drugi odstavek tega člena ne velja:
1. ob ustanovitvi banke ali povečanju osnovnega kapitala banke zaradi izvedbe združitve ali delitve,
2. ob povečanju osnovnega kapitala banke s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge banke, če banka za tako povečanje pridobi dovoljenje Banke Slovenije, in
3. ob povečanju osnovnega kapitala banke po 262.a členu tega zakona.
(9) Za dovoljenje iz 2. točke osmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev oziroma delitev.
2.4. Delničarji banke
44. člen
(črtan)
45. člen
(dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Oseba, ki namerava pridobiti delnice banke, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).
(2) Banka Slovenije v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:
1. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov,
2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od 1/3,
3. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji od 1/3 in manjši od 50 odstotkov,
4. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji od 50 odstotkov,
5. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba banke.
(3) Kvalificirani imetnik mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(4) Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale usklajeno pri pridobivanju delnic banke ali izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: skupni kvalificirani imetniki) in nameravajo pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle kvalificirani delež, morajo pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so se sporazumeli in da pri pridobitvi delnic banke ali izvrševanju upravljalskih upravičenj iz teh delnic usklajeno delujejo:
1. člani poslovodstva ali nadzornega sveta s pravnimi osebami, v katerih opravljajo to funkcijo,
2. osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani,
3. družba za upravljanje in investicijski skladi, ki jih upravlja ta družba za upravljanje
4. osebe,
– ki so skupščini banke predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se po ZGD-1 sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, in
– ki so z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.
(6) Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic banke, na podlagi katere njihov skupni delež preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(7) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena, 46. do 56. člena in 58. člena tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za skupne kvalificirane imetnike. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se namesto pojma »kvalificirani imetnik« uporabi pojem »skupni kvalificirani imetniki.
45.a člen
(ugotavljanje kvalificiranega deleža)
(1) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice banke z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali po statutu banke v skladu z zakonom.
(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne osebe (v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:
1. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun,
2. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja banke,
3. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo odplačno začasno prenesel uresničevanje glasovalnih pravic,
4. ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot zavarovanje, če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in izrazi namero, da jih bo uresničeval,
5. glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka,
6. katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz 2. do 5. točke tega odstavka,
7. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil te tretje osebe,
8. katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega kvalificiranega imetnika,
9. iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne pravice kot pooblaščenec in ki jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.
(3) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi udeležbe v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen osnovni kapital banke, vključno z lastnimi delnicami.
(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo 1., 2., 3., 5., 6. in 8. točka drugega odstavka tega člena.
45.b člen
(izjeme pri ugotavljanju kvalificiranega deleža)
(1) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne upoštevajo:
1. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja, in
2. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih ima, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.
(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih pod pogoji, določenimi v ZISDU-1 oziroma Direktivi 85/611/EGS, upravlja družba za upravljanje, v delnice banke, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.
(3) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja, če:
1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic banke z glasovalno pravico, ki jih upravlja družba za upravljanje, in
2. družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z ZTFI oziroma Direktivo 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, se ne upoštevajo deleži iz naložb v delnice banke, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, opredeljenem v četrtem odstavku 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti iz 4. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI in
2. investicijsko podjetje:
– bodisi lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice banke z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega sredstva,
– bodisi je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v ZISDU-1 oziroma Direktivi 85/611/EGS, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in
3. investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.
(5) Četrti odstavek tega člena se ne uporablja, če:
1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic banke z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje, in
2. investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(6) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke, banke države članice ali investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je ta banka, banka države članice ali investicijsko podjetje pridobilo pri opravljanju storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje je v skladu z ZTFI oziroma Direktivo 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI,
2. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, in ne izvršuje drugih upravljavskih upravičenj iz delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov banke, in
3. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje delnice odtuji v enem letu po pridobitvi.
46. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža mora obsegati:
1. višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik,
2. druge podatke iz prvega odstavka 373. člena tega zakona, ki jih mora obsegati vsaka zahteva.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti dokumentacijo in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 48. člena tega zakona, ki jih predpiše Banka Slovenije.
47. člen
(posvetovanje s pristojnimi nadzornimi organi)
(1) Banka Slovenije se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1. kreditna institucija te države članice,
2. zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje te države članice ali
3. oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(2) Banka Slovenije se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnim nadzornim organom Republike Slovenije, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1. zavarovalnica, pozavarovalnica, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje Republike Slovenije ali
2. oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. točke tega odstavka.
(3) Banka Slovenije se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic in Republike Slovenije posvetuje in izmenjuje informacije glede primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za presojo, ali bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 48. člena tega zakona.
(4) Če bi bodoči kvalificirani imetnik s pridobitvijo deleža, na katerega se nanaša njegova zahteva za izdajo dovoljenja, pridobil položaj nadrejene osebe banke, se Banka Slovenije s pristojnim nadzornim organom države članice ali Republike Slovenije posvetuje tudi o izpolnjevanju zahtev iz petega odstavka 289. člena tega zakona.
(5) Če se mora Banka Slovenije po prvem ali drugem odstavku tega člena pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnimi nadzornimi organi, mora obrazložitev odločbe, s katero odloči o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ali zavrne zahtevo za izdajo tega dovoljenja, poleg vsebin, ki jih mora obsegati vsaka obrazložitev odločbe, obsegati tudi stališča Banke Slovenije o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.
(6) Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovana finančna družba tretje države, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.
48. člen
(presoja primernosti bodočega kvalificiranega imetnika)
(1) Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje banke, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, mora Banka Slovenije pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ob upoštevanju vpliva, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje banke, če pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, presojati primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:
1. ugleda bodočega kvalificiranega imetnika,
2. ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati banko ali drugače vplivati na poslovanje banke, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve,
3. finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje banka,
4. verjetnih posledic, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnosti banke ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4. poglavju tega zakona, in zahteve iz petega odstavka 289. člena tega zakona.
(2) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 4. točke prvega odstavka tega člena mora Banka Slovenije presoditi tudi organizacijski ustroj, procese in sisteme znotraj skupine, katere del bo postala banka, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, in verjetne posledice za možnost izvajanja učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.
(3) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika mora Banka Slovenije presoditi tudi, ali obstajajo razlogi za sum:
1. da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT, ali izveden poskus tega dejanja, ali
2. da bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT.
(4) Primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Banka Slovenije ne sme presojati z vidika gospodarskih potreb trga.
(5) Če Banka Slovenije hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti banki, mora vse bodoče kvalificirane imetnike obravnavati nediskriminatorno.
49. člen
(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža samo:
1. če bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona,
2. če na podlagi meril iz 48. člena tega zakona presodi, da je verjetno, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve:
– bodisi, da bo ogrožena sposobnost banke ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4. poglavju tega zakona, in zahteve iz petega odstavka 289. člena tega zakona,
– bodisi, da bo ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi,
3. če obstajajo razlogi za sum:
– da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT, ali izveden poskus tega dejanja, ali
– da bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT,
4. če bodoči kvalificirani imetnik v roku, določenem z zahtevo iz šestega ali sedmega odstavka 377.a člena tega zakona, ne predloži vse dokumentacije in informacij, potrebnih za presojo njegove primernosti po merilih iz 48. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države tudi, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.
50. člen
(rok za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje)
(1) Banka Slovenije lahko z odločbo o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ali kasneje bodočemu kvalificiranemu imetniku naloži, da mora v roku, ki ga določi, pridobiti delnice banke, na podlagi katerih doseže razpon, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok iz prvega stavka tega odstavka ne sme biti krajši od šestih mesecev od vročitve odločbe, s katero je Banka Slovenije določila ta rok.
(2) Banka Slovenije lahko na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prvega odstavka tega člena.
(3) Bodoči kvalificirani imetnik mora zahtevo za podaljšanje roka za pridobitev deleža vložiti pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena.
51. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Če je Banka Slovenije po prvem odstavku 50. člena tega zakona določila rok za pridobitev delnic banke in bodoči kvalificirani imetnik v tem roku ne pridobi delnic banke, na podlagi katerih bi dosegel kvalificirani delež, dovoljenje preneha veljati v celoti.
(2) Če je Banka Slovenije po prvem odstavku 50. člena tega zakona določila rok za pridobitev delnic banke in kvalificirani imetnik v tem roku doseže kvalificirani delež, ne doseže pa razpona, za katerega je izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga je imetnik dosegel.
(3) Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice banke tako, da njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke ne dosega več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.
(4) Tretji odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi, če se delež kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj banke.
(5) O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izda Banka Slovenije ugotovitveno odločbo.
52. člen
(glasovalne pravice iz delnic banke, pridobljenih v nasprotju z zakonom)
(1) Imetnik iz delnic banke, ki jih je pridobil ali ki jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), nima glasovalnih pravic.
(2) Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko uresničuje glasovalne pravice, se izračuna:
1. če imetnik na podlagi delnic dosega ali presega 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto: tako, da se od števila delnic, ki predstavlja 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, odšteje ena delnica,
2. če imetnik na podlagi delnic presega razpon, za katerega velja dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža: tako, da je število enako številu delnic, ki predstavlja zgornjo mejo razpona, za katerega ima imetnik veljavno dovoljenje.
(3) Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic banke.
(4) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve vloži zahtevo za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža in če Banka Slovenije to dovoljenje izda, z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža imetnik pridobi glasovalne pravice iz delnic do števila delnic, ki predstavljajo zgornjo mejo razpona, za katerega je izdano to dovoljenje.
(5) Banka neupravičenemu imetniku ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka tega člena.
(6) Določbe prvega do petega odstavka tega člena ter 53. in 54. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se delež kvalificiranega imetnika poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj banke. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka enomesečni rok za vložitev zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža teče od dneva, ko kvalificirani imetnik zve ali bi lahko zvedel, da se je njegov delež povečal zaradi korporacijskega dejanja banke.
53. člen
(odredba o odsvojitvi delnic)
(1) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic banke ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mu Banka Slovenije z odredbo naloži, da delnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji (v nadaljnjem besedilu: odredba o odsvojitvi delnic). V odredbi o odsvojitvi delnic mora Banka Slovenije določiti rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
(2) Neupravičeni imetnik mora do izteka roka, določenega v odredbi o odsvojitvi delnic, Banki Slovenije predložiti:
1. poročilo o odsvojitvi delnic, ki mora obsegati podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in
2. dokaze o odsvojitvi.
(3) Banka Slovenije lahko od pridobitelja delnic iz drugega odstavka tega člena zahteva, da se izjasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Banka Slovenije lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prvega stavka tega odstavka tega člena se smiselno uporablja 375. člen tega zakona.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi:
1. če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in je ta zahteva zavrnjena, zavržena ali umaknjena,
2. če je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5) Za odredbo o odsvojitvi delnic se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.
54. člen
(odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic)
(1) Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Banka Slovenije v postopku po tretjem odstavku 53. člena tega zakona ugotovi, da ima pridobitelj delnice, ki so bile predmet odredbe o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni pridobitelj), izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic banke, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove banki, da bi navedenim osebam na kakršen koli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic).
(2) Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna s smiselno uporabo drugega odstavka 52. člena tega zakona.
(3) Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic mora obsegati:
1. podatke o neupravičenem imetniku, in če je imetnik delnice odsvojil neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju ali pridobiteljih,
2. število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.
(4) Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic banke se vroči tudi banki. Banka od vročitve odločbe neupravičenemu imetniku in neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se odločba nanaša, ne sme omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.
(5) Če je banka v obdobju od vročitve odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, mora banka dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplačati novemu imetniku v osmih dneh potem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.
55. člen
(odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Banka Slovenije lahko odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža:
1. če imetnik kvalificiranega deleža, ki ima položaj nadrejene banke, nadrejenega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega holdinga, krši svoje obveznosti, določene v pododdelku 7.9.3. tega zakona, in teh kršitev kljub odredbi Banke Slovenije oziroma nadzornega organa druge države članice, pristojnega za nadzor na konsolidirani podlagi, ne odpravi ali
2. če nastopijo druge okoliščine iz prvega ali drugega odstavka 49. člena tega zakona.
(2) Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz 52. člena tega zakona.
56. člen
(obvestila kvalificiranega imetnika Banki Slovenije)
(1) Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.
(2) Kvalificirani imetnik mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, in o vsaki drugi statusni spremembi.
(3) Nadrejeni finančni holding in mešani poslovni holding, ki ima v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj banki nadrejene družbe, mora Banko Slovenije obvestiti tudi o vsaki spremembi članov oziroma članic njegovega poslovodstva.
57. člen
(delničarski sporazum)
(1) Delničarji banke, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v banki, in ki sklenejo sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), morajo v osmih dneh po sklenitvi o tem sporazumu obvestiti Banko Slovenije.
(2) Delničarji banke, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v banki, in ki nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), morajo pred sklenitvijo tega sporazuma pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za pridobitev kvalificiranega deleža.
(3) Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic banke, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(4) Tretji odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi:
1. če h kvalificiranemu delniškemu sporazumu namerava pristopiti nov udeleženec ali
2. če bi po sklenitvi delniškega sporazuma iz prvega odstavka tega člena zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v banki.
(5) Določbe 45. do 56. člena tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za udeležence kvalificiranega delniškega sporazuma. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se namesto pojma »kvalificirani imetnik« uporabi pojem »udeleženci kvalificiranega delniškega sporazuma«.
58. člen
(drugi primeri pridobitve položaja nadrejene osebe banke)
(1) Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila položaj nadrejene osebe banke, mora pred sklenitvijo tega pravnega posla pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz 2. točke drugega odstavka 45. člena tega zakona, in sicer ne glede na to, ali je hkrati delničar banke oziroma kakšen delež delnic banke ima.
(2) Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 45. do 56. člena tega zakona. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se:
1. namesto pojma »pravice iz delnic banke« uporabi pojem »pravice iz prvega odstavka 25. člena tega zakona« in
2. namesto pojma »odsvojitev delnic banke« uporabi pojem »odsvojitev ali odpoved pravicam iz prvega odstavka 25. člena tega zakona«.
59. člen
(predpis o kvalificiranih imetnikih)
Banka Slovenije predpiše:
1. podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 48. člena tega zakona,
2. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,
3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 56. člena tega zakona.
2.5. Organi vodenja ali nadzora banke
2.5.1. Skupne določbe
60. člen
(sistem upravljanja banke)
(1) Banka lahko izbere dvotirni sistem upravljanja banke z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja banke z upravnim odborom.
(2) Za upravni odbor banke z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 61. in 71. do 75. člen in druge določbe tega zakona o nadzornem svetu banke, za izvršne direktorje pa tudi 62. do 70. člen in druge določbe tega zakona o upravi banke.
(3) Za izvršne direktorje oziroma izvršne direktorice (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) in druge člane oziroma članice upravnega odbora (v nadaljnjem besedilu: član upravnega odbora) banke z enotirnim sistemom upravljanja veljajo naslednja posebna pravila:
1. upravni odbor banke mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja,
2. za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora banke,
3. člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov banke.
(4) Za banko se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, glede predstavnikov delavcev v upravi in nadzornem svetu banke.
61. člen
(predpis o članih uprave in nadzornega sveta)
Banka Slovenije predpiše:
1. podrobnejša pravila o ravnanjih članov uprave in članov nadzornega sveta banke pri opravljanju te funkcije v skladu s standardi ustrezne profesionalne skrbnosti,
2. podrobnejšo vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave banke dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 63. člena tega zakona.
2.5.2. Uprava banke
62. člen
(uprava banke)
(1) Uprava banke mora imeti najmanj dva člana, ki banko skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od članov uprave banke oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje banke za celoten obseg poslov iz dejavnosti banke.
(2) Člani uprave banke morajo opravljati posle vodenja banke za polni delovni čas.
(3) Najmanj en član uprave banke mora imeti zadostno znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave banke.
(4) Uprava mora voditi posle banke v Republiki Sloveniji.
63. člen
(pogoji za člana uprave banke)
(1) Za člana uprave banke je lahko imenovana samo oseba:
1. ki je ustrezno strokovno usposobljena ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov banke, in
2. ki ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti ter kaznivih dejanj iz drugega odstavka 217. člena KZ-1 oziroma petega odstavka 245. člena KZ-1 in obsodba še ni bila izbrisana.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov.
(3) Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Banka Slovenije od kandidata za člana uprave banke, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.
64. člen
(sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave banke)
(1) Nadzorni svet mora odločiti o imenovanju določene osebe za člana uprave banke, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.
(2) Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana uprave banke učinkuje:
1. pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije, in
2. pod razveznim pogojem, ki nastopi:
– če ta oseba v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave banke ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali če tako zahtevo umakne ali
– če Banka Slovenije zavrže ali zavrne zahtevo te osebe za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.
65. člen
(dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke)
(1) Funkcijo člana uprave posamezne banke lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave te banke (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke).
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke mora kandidat za člana uprave priložiti:
1. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 63. člena tega zakona in
2. sklep nadzornega sveta banke o imenovanju za člana uprave banke.
(3) Banka Slovenije lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov banke.
(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave banke.
(5) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke:
1. če kandidat ne izpolnjuje pogojev iz 63. člena tega zakona ali
2. če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih kandidat za člana uprave opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je storil, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.
(6) Banka Slovenije lahko podatke, potrebne za presojo, ali obstajajo okoliščine iz petega odstavka tega člena, pridobi od pristojnih državnih organov.
(7) Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke preneha veljati, če osebi preneha funkcija člana uprave banke, na katero se dovoljenje nanaša.
(8) Nadzorni svet banke mora Banko Slovenije obvestiti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave banke, v petih delovnih dneh po prenehanju funkcije.
(9) Če dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke preneha veljati, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.
66. člen
(dolžnosti in odgovornosti članov uprave)
(1) Člani uprave banke morajo zagotoviti, da banka posluje v skladu:
1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
2. z drugimi zakoni, ki urejajo opravljanje finančnih storitev, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi,
3. z drugimi pravili poslovnofinančne in bančne stroke.
(2) Člani uprave banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti iz prvega odstavka tega člena, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke.
67. člen
(obveščanje nadzornega sveta)
(1) Uprava banke mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet banke:
1. če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost banke,
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona,
3. če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,
4. o nastanku vsake velike izpostavljenosti in
5. o ugotovitvah Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko.
(2) Član uprave banke mora nadzorni svet nemudoma pisno obvestiti:
1. o tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
2. o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež, oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
68. člen
(odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2. če uprava, katere član je, krši obveznosti iz 173. člena tega zakona,
3. če član uprave huje krši druge obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 66. člena tega zakona,
4. če je član uprave pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona,
5. če nastopijo okoliščine iz petega odstavka 65. člena tega zakona.
(2) Kršitev obveznosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena ima značilnost hujše kršitve:
1. če je zaradi te kršitve ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost banke ali
2. če član uprave stori kršitev enakih značilnosti že drugič v obdobju treh let.
69. člen
(pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave lahko Banka Slovenije hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če član uprave v preizkusnem obdobju, ki ga določi Banka Slovenije in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.
(2) Banka Slovenije prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če član uprave v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.
70. člen
(opomin)
Banka Slovenije izreče članu uprave banke opomin, če član uprave krši obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 66. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.
2.5.3. Nadzorni svet banke
71. člen
(člani nadzornega sveta banke)
(1) Funkcije člana nadzornega sveta banke ne more opravljati oseba, ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo, v kateri ima banka več kot 5-odstotni delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in ki nima položaja podrejene družbe znotraj skupine iz 14. točke 2. člena ZFK.
(2) Ne glede na četrto alinejo prvega odstavka 273. člena ZGD-1 lahko oseba, ki opravlja funkcijo člana nadzornega sveta ali drugega organa nadzora samo v bankah in drugih družbah, ki so vključene v skupino iz 14. točke 2. člena ZFK, to funkcijo opravlja:
1. če jo opravlja v okviru redne zaposlitve v članici te skupine in za opravljanje te funkcije razen rednih prejemkov na podlagi zaposlitve ne prejema posebnega plačila: v neomejenem številu nadzornih svetov bank in drugih družb, vključenih v to skupino,
2. v drugih primerih: v skupno sedmih nadzornih svetih bank in drugih družb, vključenih v to skupino.
72. člen
(pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke)
(1) Za člana nadzornega sveta banke je lahko imenovana le oseba:
1. ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov banke, in
2. ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz 2. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona in kazen še ni bila izbrisana.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov.
(3) Banka Slovenije lahko zahteva od uprave banke, da skliče skupščino banke in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta banke:
1. če član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta,
2. če obstaja ali nastopi ovira za imenovanje člana nadzornega sveta iz 71. člena tega zakona ali
3. če član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
73. člen
(pristojnosti nadzornega sveta banke)
Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD-1, ima nadzorni svet banke tudi naslednje pristojnosti:
1. daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke,
2. daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta banke,
3. daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol,
4. daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela službe notranje revizije,
5. odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.
74. člen
(dolžnosti članov nadzornega sveta banke)
(1) Člani nadzornega sveta banke morajo:
1. nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja službe notranje revizije,
2. obravnavati ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko,
3. preveriti letna in druga finančna poročila in o tem izdelati pisno poročilo skupščini delničarjev banke,
4. obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu službe notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.
(2) Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke nadzora nad upravljanjem banke.
(3) Član nadzornega sveta banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti:
1. o tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
2. o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
75. člen
(revizijska komisija)
Nadzorni svet banke mora imenovati revizijsko komisijo.
2.6. Redna likvidacija banke
76. člen
(sklep skupščine o likvidaciji banke)
(1) Skupščina banke lahko sprejme sklep o prenehanju banke in začetku likvidacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o likvidaciji).
(2) Skupščina banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, lahko sprejme sklep iz prvega odstavka šele po pridobitvi mnenja Banke Slovenije.
(3) Banka Slovenije v mnenju iz drugega odstavka tega člena oceni ustreznost jamstev za zavarovanje terjatev upnikov banke. Banka Slovenije mora mnenje dati v roku 30 dni po prejemu zahteve za mnenje. Če Banka Slovenije mnenja ne da v roku 30 dni, lahko skupščina banke takoj po izteku tega roka sprejme sklep o likvidaciji.
(4) Za likvidacijo banke na podlagi sklepa o likvidaciji se uporabljajo določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v oddelku 2.6. tega zakona drugače določeno.
(5) Za likvidacijo banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi drugi odstavek 267. člena in 273. do 276. člen tega zakona, če ni v šestem ali sedmem odstavku tega člena določeno drugače.
(6) Sklep o likvidaciji v obliki povzetka v Uradnem listu EU in dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico, mora objaviti likvidacijski upravitelj.
(7) Po sprejemu sklepa o likvidaciji sme banka opravljati samo posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.
77. člen
(likvidacijski upravitelj banke)
(1) Za likvidacijskega upravitelja banke je lahko imenovana le oseba, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je lahko za likvidacijskega upravitelja banke imenovana oseba, ki nima dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki, če pred imenovanjem pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke.
(3) Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave banke. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke velja samo za likvidacijo tiste banke, v zvezi s katero je bilo pridobljeno.
78. člen
(omejitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)
(1) Uprava banke mora obvestiti Banko Slovenije o likvidaciji naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.
(2) Banka Slovenije na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, s katero:
1. omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije banke,
2. določi, v kakšnem obsegu se za banko v likvidaciji uporabljajo pravila tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(3) Po vročitvi odločbe iz drugega odstavka tega člena lahko banka opravlja samo še tiste posle, ki so določeni s to odločbo, in druge posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.
(4) Če Banka Slovenije izda odločbo iz drugega odstavka tega člena banki, ki ima podružnico v državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti nadzorni organ te države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(5) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe.
79. člen
(ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)
(1) Če skupščina banke odloči, da banka deluje dalje, lahko banka ponovno začne opravljati bančne storitve samo, če ponovno pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
(2) Predlogu za vpis sklepa iz prvega odstavka tega člena v sodni register je treba priložiti novo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
80. člen
(prenehanje opravljanja bančnih storitev zaradi spremembe dejavnosti banke)
(1) Določbe oddelka 2.6. tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če skupščina banke sprejme sklep, s katerim se dejavnost banke spremeni tako, da banka ne opravlja več bančnih storitev.
(2) Pri smiselni uporabi se namesto:
1. »sklep o likvidaciji« uporabi »sklep o spremembi dejavnosti«,
2. »posli, ki so potrebni za izvedbo likvidacije« uporabi »posli, ki so potrebni za izpolnitev obveznosti iz že sklenjenih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev«.
3. poglavje: Opravljanje bančnih in finančnih storitev
3.1. Splošne določbe
81. člen
(upravičenost banke opravljati bančne in finančne storitve)
(1) Banka sme opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje bančnih storitev).
(2) Banka sme opravljati vzajemno priznane oziroma dodatne finančne storitve ali pomožne storitve na območju Republike Slovenije:
1. v primeru storitev iz prvega odstavka 88. člena tega zakona: če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev,
2. v primeru drugih storitev: če o tem predhodno obvesti Banko Slovenije.
(3) Banka sme bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati na območju Republike Slovenije po prvem oziroma drugem odstavku tega člena, opravljati tudi:
1. na območju druge države članice: bodisi prek podružnice bodisi neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 3.2.2. tega zakona,
2. na območju tretje države: samo prek podružnice, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev te podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice banke v tretji državi).
82. člen
(predpisi o opravljanju storitev)
Banka Slovenije predpiše:
1. podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevam za izdajo dovoljenj, o katerih je pristojna odločati po določbah 3. poglavja tega zakona, in
2. podrobnejšo vsebino informacij iz drugega odstavka 91. člena tega zakona.
3.2. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank
3.2.1. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank na območju Republike Slovenije
83. člen
(dovoljenje za opravljanje bančnih storitev)
Banka mora pridobiti dovoljenje za opravljanje bančnih storitev pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register.
84. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev je treba priložiti:
1. statut banke v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa,
2. poslovni načrt banke za prva tri leta poslovanja, ki mora obsegati tudi:
– opis poslov, ki jih namerava banka opravljati,
– opis sistema upravljanja iz 124. člena tega zakona,
3. seznam delničarjev, ki mora za vsakega delničarja obsegati njegove osebne podatke in podatek o številu in deležu delnic, ki jih je prevzel ob ustanovitvi banke,
4. druge dokaze, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.
85. člen
(združitev postopka odločanja o dovoljenjih)
Banka Slovenije mora hkrati odločiti o naslednjih zahtevah za izdajo dovoljenj:
1. o zahtevi banke za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev,
2. o zahtevah bodočih kvalificiranih imetnikov delnic banke iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,
3. o zahtevah kandidatov za člane uprave te banke iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke,
4. o zahtevi banke za opravljanje finančnih storitev iz prvega odstavka 88. člena tega zakona, če je banka vložila tako zahtevo hkrati z zahtevo iz 1. točke tega člena.
86. člen
(odločanje o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev)
(1) Banka Slovenije izda banki dovoljenje za opravljanje bančnih storitev:
1. če je statusni ustroj banke v skladu z določbami 2. poglavja tega zakona,
2. če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev vsem kvalificiranim imetnikom,
3. če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave banke vsem članom uprave te banke in
4. če je načrtovani sistem upravljanja iz 124. člena tega zakona ustrezen in primeren za upravljanje s tveganji, ki jim bo banka pri opravljanju načrtovanih poslov izpostavljena.
(2) Če načrtovani sistem upravljanja iz 124. člena tega zakona ni ustrezen oziroma primeren za upravljanje z vsemi tveganji, ki bi jim lahko bila banka izpostavljena pri opravljanju vseh poslov, obseženih z bančnimi storitvami, lahko Banka Slovenije omeji dovoljenje za opravljanje bančnih storitev na določene vrste oziroma obseg poslov ali veže dovoljenje na druge pogoje.
87. člen
(prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)
(1) Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev preneha:
1. če banka ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,
2. če banka preneha z opravljanjem bančnih storitev za več kot šest mesecev ali
3. z izdajo odločbe Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka oziroma o začetku prisilne likvidacije nad banko.
(2) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
(3) Banka ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih ali drugih storitev:
1. v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka, z iztekom katerega dovoljenje preneha veljati,
2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko je banki vročena odločba Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja oziroma o začetku prisilne likvidacije.
88. člen
(dovoljenje za opravljanje finančnih storitev)
(1) Banka mora za vsako od teh storitev pridobiti dovoljenje Banke Slovenije:
1. za storitve iz 1. do 12. in 15. točke 10. člena tega zakona in
2. za storitve iz 1. do 4. in 6. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Za dovoljenje za opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 83. člen, 2. točka 84. člena, 4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 86. člena in 87. člen tega zakona, za odvzem tega dovoljenja pa 250. do 252. člen tega zakona.
(3) V izreku odločbe, s katero Banka Slovenije odloči o dovoljenju za opravljanje finančnih storitev, morajo biti navedene storitve, za opravljanje katerih se dovoljenje izdaja.
(4) Če drug zakon za opravljanje posamezne storitve iz prvega odstavka tega člena določa dodatne pogoje:
1. mora banka zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev priložiti tudi dokaze o izpolnjevanju teh pogojev in
2. Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev, če banka teh pogojev ne izpolnjuje.
(5) Banka države članice, ki je na območju Republike Slovenije upravičena opravljati bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve, bodisi prek podružnice bodisi neposredno, mora za vsako od storitev iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
89. člen
(obvestitev Banke Slovenije o začetku opravljanja drugih storitev)
(1) Banka mora, preden začne opravljati posamezno od teh storitev, o tem obvestiti Banko Slovenije:
1. storitve iz 13. ali 14. točke 10. člena tega zakona,
2. storitve iz 5. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona in
3. pomožne storitve.
(2) Obvestilu iz prvega odstavka tega člena mora banka priložiti poslovni načrt glede storitev, ki so predmet obvestila, z vsebino iz 2. točke 84. člena tega zakona.
90. člen
(dovoljenje za združitev oziroma delitev)
(1) Če je banka udeležena pri združitvi ali delitvi družb, mora pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za to združitev oziroma delitev.
(2) Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo določbe 83. do 86. člena tega zakona.
(3) Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova družba, ki bo opravljala bančne storitve, mora ta nova družba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena banka.
(5) Zahtevi za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev je treba priložiti tudi listine, kot jih za ta namen določa ZGD-1:
1. za združitev:
– pogodbo o združitvi,
– poročilo ali poročila uprav bank oziroma poslovodstev družb, ki so udeležene pri združitvi, o združitvi,
– poročilo ali poročila o reviziji združitve,
– predlog objave sklica skupščine ali skupščin, ki bodo odločale o soglasju za združitev,
– pisno poročilo nadzornega sveta.
2. za delitev:
– delitveni načrt,
– poročilo uprave banke o delitvi,
– poročilo o reviziji delitve,
– predlog objave sklica skupščine banke, ki bo odločala o soglasju za delitev,
– pisno poročilo nadzornega sveta.
3.2.2. Opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev bank na območju države članice
91. člen
(obvestilo o nameri ustanovitve podružnice banke v državi članici)
(1) Banka, ki namerava ustanoviti podružnico v državi članici, mora o tem obvestiti Banko Slovenije, in navesti državo članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico.
(2) Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice mora banka priložiti naslednje informacije:
1. poslovni načrt, ki med drugim obsega vrste in obseg poslov, ki jih namerava opravljati prek podružnice, in organizacijski ustroj podružnice,
2. naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici,
3. podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice.
(3) Šteje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena obsega zahtevo, da Banka Slovenije obvestilo s prilogami posreduje nadzornemu organu države članice, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico (v nadaljnjem besedilu: zahteva za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice).
92. člen
(posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice)
(1) Banka Slovenije zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če ob upoštevanju obsega in vrste poslov, ki jih namerava banka opravljati prek podružnice, obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja banke.
(2) Če Banka Slovenije ne zavrne zahteve po prvem odstavku tega člena, mora v treh mesecih po prejemu obvestila banke s prilogami iz 91. člena tega zakona to obvestilo s prilogami posredovati nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.
(3) Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora Banka Slovenije nadzornemu organu države članice posredovati tudi podatke o višini kapitala banke in kapitalski ustreznosti.
(4) Če Banka Slovenije v roku iz drugega odstavka tega člena ne obvesti banke o posredovanju obvestila nadzornemu organu države članice oziroma ji ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve za posredovanje tega obvestila, se šteje, da je zahtevo za posredovanje obvestila zavrnila.
93. člen
(začetek poslovanja podružnice v državi članici)
Banka lahko začne opravljati posle prek podružnice:
1. z dnem, ko prejme obvestilo nadzornega organa države članice o pogojih, v skladu s katerimi mora zaradi zaščite javnih koristi opravljati posle v državi članici, oziroma
2. z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je nadzorni organ države članice prejel obvestilo Banke Slovenije v skladu z 92. členom tega zakona, če do izteka tega roka ne prejme obvestila nadzornega organa države članice iz 1. točke tega člena.
94. člen
(obvestilo o spremembah glede podružnice v državi članici)
(1) Če namerava banka spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 91. člena tega zakona, mora o tem obvestiti Banko Slovenije in nadzorni organ države članice en mesec pred izvršitvijo take spremembe.
(2) Za spremembo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 91. do 93. člen tega zakona, le da se roka iz drugega odstavka 92. člena in iz 2. točke 93. člena tega zakona skrajšata na en mesec.
95. člen
(neposredno opravljanje storitev v državi članici)
(1) Banka, ki namerava začeti neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, mora o tem obvestiti Banko Slovenije in navesti državo članico, v kateri namerava začeti neposredno opravljati te storitve.
(2) Banka Slovenije mora v enem mesecu po prejemu obvestila banke iz prvega odstavka tega člena to obvestilo posredovati nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.
(3) Banka lahko začne neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve, navedene v obvestilu iz prvega odstavka tega člena, v državi članici z dnem, ko nadzorni organ te države članice prejme obvestilo Banke Slovenije iz drugega odstavka tega člena.
3.2.3. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank na območju tretje države
96. člen
(dovoljenje za ustanovitev podružnice banke v tretji državi)
(1) Za dovoljenje za ustanovitev podružnice banke v tretji državi se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 91. člena, prvi odstavek 92. člena in 94. člen tega zakona.
(2) Banka Slovenije lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tretji državi tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
3.3. Opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev bank in posebnih finančnih institucij držav članic
97. člen
(opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev bank držav članic)
(1) Banka države članice sme bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati v državi članici svojega sedeža, opravljati tudi na območju Republike Slovenije bodisi prek podružnice bodisi neposredno pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
(2) Za banko države članice, ki opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve na območju Republike Slovenije, se uporabljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z njihovim izvrševanjem:
1. 214. in 215. člen tega zakona in
2. smiselno 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena, drugi odstavek 210. člena, šesti odstavek 213. člena, 224. in 311. člen tega zakona.
(3) Za banko države članice, ki opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve na območju Republike Slovenije prek podružnice, se uporabljajo tudi naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z njihovim izvrševanjem:
1. 194. in 234. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na poročila in informacije, potrebne za izvrševanje pristojnosti in nalog Banke Slovenije na področju denarne politike, spremljanja likvidnostnih tveganj, statistike in uresničevanja jamstva za vloge,
2. tretji odstavek 204. člena, drugi odstavek 210. člena ter 213., 224. in 311. člen tega zakona.
(4) Pri uporabi 224. člena tega zakona za banko iz tretjega odstavka tega člena se poleg merila bilančne vsote podružnice upošteva tudi merilo sorazmernosti obsega nadzora nad podružnico.
98. člen
(opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev prek podružnice)
(1) Banka države članice sme ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji in začeti opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve prek te podružnice z iztekom dveh mesecev od dneva, ko Banka Slovenije od nadzornega organa države članice sedeža te banke prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 91. člena in iz tretjega odstavka 92. člena tega zakona.
(2) Če namerava banka države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 91. člena tega zakona, mora o tem obvestiti Banko Slovenije en mesec pred izvršitvijo take spremembe.
(3) Vloge pri podružnici banke države članice so vključene v sistem zajamčenih vlog v državi članici sedeža banke.
(4) Podružnica banke države članice se lahko za dopolnitev ravni oziroma obsega jamstva, ki presega raven oziroma višino zajamčene vloge v sistemu zajamčenih vlog v državi članici njenega sedeža, vključi v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.
99. člen
(neposredno opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev)
Banka države članice sme začeti neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v Republiki Sloveniji, ko Banka Slovenije od nadzornega organa države članice sedeža te banke prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega odstavka 95. člena tega zakona.
100. člen
(uporaba določb za družbe za izdajo elektronskega denarja)
Določbe tega zakona o opravljanju bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki Sloveniji se smiselno uporabljajo tudi za družbo za izdajo elektronskega denarja države članice.
101. člen
(opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev posebnih finančnih institucij držav članic)
(1) Določbe tega zakona o opravljanju bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki Sloveniji se smiselno uporabljajo tudi za finančno institucijo države članice, ki izpolnjuje naslednje pogoje (v nadaljnjem besedilu: posebna finančna institucija):
1. ki ni kreditna institucija,
2. katere nadrejena družba je kreditna institucija ali več kreditnih institucij skupaj, ki so po svojem statutu ali drugih pravilih inkorporacije upravičene opravljati vzajemno priznane finančne storitve, in
3. ki izpolnjuje naslednje dodatne pogoje:
– njene nadrejene družbe so pridobile dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v državi članici sedeža posebne finančne institucije,
– v državi svojega sedeža dejansko opravlja vzajemno priznane finančne storitve, ki jih namerava opravljati v Republiki Sloveniji,
– kreditne institucije, ki so ji nadrejene, so skupaj imetnice njenih delnic, iz katerih izhaja najmanj 90 odstotkov glasovalnih pravic,
– kreditne institucije, ki so ji nadrejene, po oceni nadzornega organa države članice sedeža posebne finančne institucije upravljajo to institucijo z ustrezno skrbnostjo in so s soglasjem nadzornega organa države svojega sedeža prevzele solidarno odgovornost za vse obveznosti posebne finančne institucije,
– posebna finančna institucije je glede vzajemno priznanih finančnih storitev, ki jih opravlja, vključena v konsolidirani nadzor nadrejene kreditne institucije, in sicer zlasti glede določitve minimalnih kapitalskih zahtev in nadzora velikih izpostavljenosti.
(2) Obvestilo nadzornega organa države članice sedeža posebne finančne institucije iz prvega odstavka 98. člena oziroma iz 99. člena tega zakona mora obsegati tudi podatke o kapitalu posebne finančne institucije in o kapitalski ustreznosti kreditne institucije, ki je nadrejena družba te posebne finančne institucije, na konsolidirani podlagi.
(3) Če nadzorni organ države članice sedeža posebne finančne institucije obvesti Banko Slovenije, da je ta institucija prenehala izpolnjevati katerega od pogojev iz prvega odstavka tega člena, se zanjo prenehajo uporabljati določbe tega zakona o opravljanju bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki Sloveniji.
3.4. Opravljanje bančnih in vzajemno priznanih finančnih storitev bank tretjih držav
3.4.1. Podružnica banke tretje države
102. člen
(opravljanje bančnih storitev banke tretje države)
Banka tretje države sme bančne storitve oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati v državi svojega sedeža, opravljati tudi na ozemlju Republike Slovenije, vendar samo prek podružnice in pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
103. člen
(dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države)
(1) Banka tretje države lahko v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države).
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države je treba priložiti:
1. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko,
2. statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke,
3. podatke o članih oziroma članicah poslovodnih in nadzornih organov matične banke,
4. revidirana letna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja,
5. če iz izpiska iz 1. točke niso razvidni podatki o imetnikih delnic matične banke: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje imetnike delnic in njihove deleže pri upravljanju matične banke,
6. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so imetnice kvalificiranih deležev v matični banki,
7. opis bančnih storitev oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih storitev, ki jih bo opravljala podružnica, ter poslovni načrt za prva tri leta poslovanja,
8. dovoljenje za opravljanje bančnih oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih storitev, ki ga je matični banki izdal nadzorni organ države njenega sedeža,
9. dovoljenje nadzornega organa matične banke za ustanovitev podružnice oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države te banke ni potrebno,
10. izjavo banke tretje države, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje, v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice ter vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
11. podrobnejši opis sistema jamstva za vloge, ki velja v državi sedeža matične banke,
12. drugo dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere se nanaša zahteva.
(3) Banka Slovenije lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države zahteva, da matična banka v Republiki Sloveniji deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje, kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih v Republiki Sloveniji.
(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, oceni, da je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona.
(5) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža matične banke oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
(6) Banka tretje države, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice opravlja bančne storitve in tiste druge vzajemno priznane finančne storitve, navedene v dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države.
(7) Če namerava banka tretje države v Republiki Sloveniji prek podružnice začeti opravljati tudi druge vzajemno priznane finančne storitve, ki niso navedene v že izdanem dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države, mora predhodno pridobiti dodatno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev.
(8) Za dodatno dovoljenje iz sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 7. in 11. točka drugega odstavka ter četrti in peti odstavek tega člena.
104. člen
(uporaba določb)
(1) Za banko tretje države, ki je v Republiki Sloveniji ustanovila podružnico, se smiselno uporabljajo 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena, drugi odstavek 210. člena in šesti odstavek 213. člena tega zakona.
(2) Za banko iz prvega odstavka tega člena oziroma njeno podružnico in za poslovodje te podružnice se uporabljajo:
1. določbe 4., 5., 6., 7. in 14. poglavja tega zakona,
2. določbe drugih zakonov, ki se uporabljajo za banke s sedežem na območju Republike Slovenije,
3. v primeru iz tretjega odstavka 105. člena tega zakona: določbe 8. poglavja tega zakona,
4. določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb zakonov iz 1. do 3. točke tega odstavka.
(3) Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi banke.
(4) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države tudi:
1. če je nadzorni organ sedeža banke tretje države tej banki odvzel dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,
2. če podružnica v primeru iz tretjega odstavka 105. člena tega zakona ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za vloge.
105. člen
(sistem zajamčenih vlog pri podružnici banke tretje države)
(1) Podružnica banke tretje države je vključena v sistem jamstva za vloge v državi, kjer ima sedež njena matična banka.
(2) Raven in obseg jamstva za vloge pri podružnici banke tretje države ne sme presegati ravni in obsega, določenega s tem zakonom.
(3) Če sistem jamstva za vloge v državi, v kateri ima sedež banka tretje države, ne obstaja oziroma je obseg jamstva za zajamčene vloge manjši kot v Republiki Sloveniji, se mora podružnica te banke vključiti v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve podružnice banke tretje države v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji določi Banka Slovenije z dovoljenjem za ustanovitev podružnice.
3.4.2. Predstavništvo banke tretje države
106. člen
(predstavništvo banke tretje države)
(1) Banka tretje države lahko predstavlja in posreduje informacije o svojih storitvah prek predstavništva kot svojega organizacijskega dela v Republiki Sloveniji.
(2) Predstavništvo ni pravna oseba.
(3) Predstavništvo banke tretje države v Republiki Sloveniji ne sme opravljati nobenih poslov.
107. člen
(dovoljenje za ustanovitev predstavništva banke tretje države)
(1) Za ustanovitev predstavništva mora banka tretje države pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti:
1. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko,
2. statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke,
3. revidirana letna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja,
4. seznam oseb, ki bodo vodile predstavništvo.
(3) Banka Slovenije vodi register predstavništev.
(4) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za ustanovitev predstavništva banke tretje države, če to predstavništvo ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 106. člena tega zakona.
4. poglavje: Upravljanje s tveganji
4.1. Pojmi v zvezi z upravljanjem s tveganji
108. člen
(upravljanje s tveganji)
Upravljanje s tveganji obsega ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.
109. člen
(kreditno tveganje)
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
110. člen
(tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev)
Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev je tveganje, da bo znesek terjatve, do katerega je upravičen upnik, zmanjšan zaradi uspešno uveljavljenih ugovorov dolžnika, ki izvirajo iz pravnega razmerja s prejšnjim upnikom, na podlagi katerega je nastala ta terjatev.
111. člen
(tržna tveganja)
(1) Za ta tveganja se uporablja skupni pojem tržna tveganja:
1. pozicijsko tveganje,
2. tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke,
3. tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja,
4. valutno tveganje in
5. tveganje spremembe cen blaga.
(2) Pozicijsko tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi spremembe cen finančnih instrumentov. Pozicijsko tveganje obsega posebno in splošno pozicijsko tveganje.
(3) Posebno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta zaradi dejavnikov v zvezi z njegovim izdajateljem oziroma pri izvedenem finančnem instrumentu v zvezi z izdajateljem osnovnega finančnega instrumenta.
(4) Splošno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta pri dolžniškem finančnem instrumentu zaradi spremembe ravni obrestnih mer oziroma pri lastniškem finančnem instrumentu cenovnih gibanj na kapitalskem trgu, ki niso povezana s posebnimi lastnostmi posameznih finančnih instrumentov.
(5) Tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na podlagi postavk trgovalne knjige.
(6) Tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja je tveganje nastanka izgube zaradi preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja do posamezne osebe.
(7) Valutno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi spremembe tečaja valut.
(8) Tveganje spremembe cen blaga je tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cene blaga, na katerega se nanaša izvedeni finančni instrument.
112. člen
(operativno tveganje)
Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin:
1. zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih procesov,
2. zaradi drugih nepravilnih ravnanj ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero pravne osebe,
3. zaradi neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero pravne osebe, ali
4. zaradi zunanjih dogodkov ali dejanj.
113. člen
(izpostavljenost)
(1) Izpostavljenost banke je vsaka postavka sredstev ali zunajbilančna postavka.
(2) Izpostavljenost banke do posamezne osebe je vsota vseh postavk sredstev in zunajbilančnih postavk, ki izkazujejo:
1. terjatve in pogojne terjatve banke do te osebe in
2. naložbe banke v finančne instrumente in kapitalske deleže te osebe.
114. člen
(pomemben učinek, izguba ali strošek)
(1) Pomemben učinek, izguba ali strošek je učinek, izguba ali strošek, ki ima pomembne posledice za finančni položaj banke oziroma za tveganja, ki jim je banka pri svojem poslovanju izpostavljena.
(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za druga pomembna dejstva oziroma okoliščine.
115. člen
(pojmi v zvezi z izračunom kapitalske zahteve za kreditno tveganje na podlagi notranjih bonitetnih sistemov)
(1) Verjetnost neplačila je verjetnost, da bo v naslednjem enoletnem obdobju nastopil položaj neplačila nasprotne pogodbene stranke.
(2) Položaj iz prvega odstavka tega člena obstaja:
1. če je po oceni banke majhna verjetnost, da bo nasprotna pogodbena stranka v celoti poravnala svoje kreditne obveznosti do banke, njene nadrejene družbe ali katere koli njene podrejene družbe, ne da bi bilo za poplačilo treba uresničiti kreditno zavarovanje ali druge ukrepe prisilne izterjatve te obveznosti,
2. če nasprotna pogodbena stranka več kot 90 dni zamuja s plačilom katere koli pomembne kreditne obveznosti do banke, njene nadrejene družbe ali katere koli njene podrejene družbe.
(3) Izguba je premoženjska izguba, ki vključuje:
1. pomembne učinke diskontiranja denarnih tokov na trenutek nastopa neplačila ter
2. pomembne neposredne in posredne stroške, povezane z izterjavo terjatve.
(4) Izguba ob neplačilu je razmerje med zneskom izgube pri posamezni izpostavljenosti banke zaradi neplačila nasprotne stranke in vrednostjo izpostavljenosti po stanju ob neplačilu.
(5) Konverzijski količnik je razmerje med nečrpanim zneskom prevzete obveznosti banke po stanju ob izdelavi ocene, ki bo po oceni banke črpan in ne bo poravnan ob nastanku neplačila, in celotnim nečrpanim zneskom prevzete obveznosti banke po stanju ob izdelavi ocene. Prevzeta obveznost banke po prvem stavku tega odstavka je obveznost, ki jo je banka prevzela na podlagi odobrenega kredita, izdane garancije ali drugega pravnega posla.
(6) Pričakovana izguba je razmerje med zneskom, za katerega se pričakuje, da bo izgubljen pri posamezni izpostavljenosti banke zaradi morebitnega neplačila nasprotne stranke ali zaradi uresničitve tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljene denarne terjatve v naslednjem enoletnem obdobju, in vrednostjo izpostavljenosti po stanju ob neplačilu.
116. člen
(kreditno zavarovanje)
(1) Kreditno zavarovanje je način zmanjševanja kreditnega tveganja, povezanega z eno ali več izpostavljenostmi banke.
(2) Kreditna zavarovanja so stvarna in osebna.
(3) Stvarno kreditno zavarovanje je vrsta zmanjševanja kreditnega tveganja, pri kateri je kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo banke, zmanjšano zato, ker ima banka v primeru neizpolnitve nasprotne pogodbene stranke ali ob nastopu drugih pogodbeno določenih dogodkov, povezanih z nasprotno stranko, najmanj eno od naslednjih pravic:
1. pravico prodati določeno premoženje zaradi poplačila svoje terjatve,
2. pravico zagotoviti prenos ali pridobitev določenega premoženja,
3. pravico obdržati določeno nedenarno premoženje ali denarne zneske,
4. pravico zmanjšati oziroma pobotati znesek izpostavljenosti za znesek terjatve nasprotne stranke do banke,
5. pravico nadomestiti znesek izpostavljenosti z zneskom v višini razlike med zneskom izpostavljenosti in zneskom terjatve nasprotne stranke do banke.
(4) Osebno kreditno zavarovanje je vrsta zmanjševanja kreditnega tveganja, pri kateri je kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo banke, zmanjšano zato, ker se je tretja oseba zavezala, da bo plačala dolgovani znesek v primeru neizpolnitve nasprotne pogodbene stranke (kreditojemalca) ali ob nastopu drugih pogodbeno določenih dogodkov, povezanih z nasprotno stranko.
(5) Med stvarna kreditna zavarovanja spadajo tudi posli začasne prodaje oziroma nakupa in posli posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, če imajo značilnosti, določene v tretjem odstavku tega člena.
117. člen
(posel začasne prodaje oziroma odkupa)
(1) Posel začasne prodaje oziroma odkupa je vsaka pogodba:
1. pri kateri prenositelj na prejemnika prenese:
– bodisi vrednostne papirje ali blago,
– bodisi zajamčene pravice glede vrednostnih papirjev ali blaga, v zvezi s katerimi je jamstvo izdala priznana borza, ki je imetnik pravic glede teh vrednostnih papirjev ali blaga,
2. po kateri prenositelj teh vrednostnih papirjev, blaga ali pravic ni upravičen prenesti na ali zastaviti več kot eni osebi hkrati in
3. s katero se pogodbena stranka zaveže, da bo istovrstne vrednostne papirje, blago ali pravice iz 1. točke,
– če je bila prenositelj: ponovno odkupila od nasprotne (pogodbene) stranke, ali
– če je bila prejemnik: ponovno prodala nasprotni (pogodbeni) stranki
na dan v prihodnosti, določen s pogodbo, ali na zahtevo prenositelja, za ceno, določeno v pogodbi.
(2) Pri poslu začasne prodaje ima banka položaj prenositelja.
(3) Pri poslu začasnega odkupa ima banka položaj prejemnika.
118. člen
(posoja oziroma izposoja vrednostnih papirjev ali blaga)
(1) Posoja oziroma izposoja vrednostnih papirjev ali blaga je posojilna pogodba:
1. pri kateri posojilodajalec na posojilojemalca proti ustreznemu zavarovanju prenese vrednostne papirje ali blago in
2. s katero se posojilojemalec zaveže vrniti vrednostne papirje ali blago enake vrste na dan v prihodnosti, določen s pogodbo, ali na zahtevo posojilodajalca.
(2) Posel posoje vrednostnih papirjev ali blaga je posel iz prvega odstavka tega člena, pri katerem ima banka položaj posojilodajalca.
(3) Posel izposoje vrednostnih papirjev ali blaga je posel iz prvega odstavka tega člena, pri katerem ima banka položaj posojilojemalca.
119. člen
(denarju podoben instrument)
Denarju podoben instrument je potrdilo o vlogi ali drug instrument podobnih značilnosti, ki ga izda banka.
120. člen
(listinjenje in povezani pojmi)
(1) Listinjenje je posel ali shema, pri katerem se kreditno tveganje, povezano s posamezno izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, razdeli na segmente kreditnega tveganja in ki ima naslednje značilnosti:
1. plačila v tem poslu ali shemi so odvisna od izpolnjevanja obveznosti dolžnikov pri tej izpostavljenosti ali skupini izpostavljenosti in
2. podrejenost segmentov kreditnega tveganja je podlaga za določitev porazdelitve izgub med trajanjem tega posla ali sheme.
(2) Tradicionalno listinjenje je listinjenje, ki obsega premoženjski prenos izpostavljenosti, ki so predmet listinjenja, na pravno osebo s posebnim namenom listinjenja, ki v zvezi s tem izda vrednostne papirje. To se opravi tako, da originator neposredno ali prek soudeležbe prenese imetništvo olistinjenih izpostavljenosti. Vrednostni papirji, ki se izdajo, ne vsebujejo denarne obveznosti originatorja.
(3) Sintetično listinjenje je listinjenje, pri katerem se razdelitev kreditnega tveganja na segmente kreditnega tveganja doseže s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali garancijami, skupina izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja, pa se ne prenese in se izkazuje v bilanci stanja originatorja.
(4) Segment kreditnega tveganja je pogodbeno določen segment kreditnega tveganja, povezan s posamezno izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, pri katerem pozicija v tem segmentu pomeni prevzem tveganja kreditne izgube, ki je večja ali manjša od tveganja glede enakega zneska pri poziciji v vsakem drugem takem segmentu kreditnega tveganja, ne da bi bilo pri tem upoštevano kreditno zavarovanje, ki ga dajejo tretje osebe neposredno imetnikom pozicije v tem ali drugih segmentih kreditnega tveganja.
(5) Položaj v listinjenju je izpostavljenost v listinjenju.
(6) Izvorna banka je ena od obeh:
1. banka, ki je bila bodisi sama bodisi prek povezanih oseb, neposredno ali posredno, subjekt izvorne pogodbe, na podlagi katere so nastale obveznosti ali pogojne obveznosti dolžnika ali morebitnih dolžnikov, ki so podlaga izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja, ali
2. banka, ki odkupi izpostavljenost druge osebe tako, da jo izkazuje v svoji bilanci stanja, in ki to izpostavljenost kasneje olistini.
(7) Sponzor je banka:
1. ki ni originator in
2. ki ustanovi in upravlja program komercialnih vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem ali drugo shemo listinjenja in ki odkupuje izpostavljenosti od drugih oseb.
(8) Kreditna izboljšava je pogodbeno razmerje, pri katerem se kreditna kvaliteta pozicije v listinjenju izboljša glede na kvaliteto pozicije, če kreditne izboljšave ne bi bilo. Kreditna izboljšava vključuje izboljšavo z zagotovitvijo segmentov kreditnega tveganja z višjim vrstnim redom poplačila in druge oblike kreditne zaščite.
(9) Pravna oseba s posebnim namenom listinjenja je pravna oseba, ki ima naslednje značilnosti:
1. ni kreditna institucija,
2. ustanovljena je za izvajanje enega ali več listinjenj,
3. njeno delovanje je omejeno na posle za uresničitev namena iz 2. točke tega odstavka,
4. njena organizacijska struktura ima namen ločiti njene obveznosti od obveznosti originatorja in
5. osebe, ki so imetniki upravičenj v tej pravni osebi, imajo neomejeno pravico zastaviti ali zamenjati ta upravičenja.
121. člen
(finančni instrumenti in s tem povezani pojmi)
(1) Finančni instrument je vsak pravni posel, na podlagi katerega nastaneta tako finančno premoženje ene stranke kakor tudi finančna obveznost ali lastniški instrument druge stranke. Pojem finančni instrument obsega tako osnovni finančni instrument kakor tudi izvedeni finančni instrument in vključuje najmanj vse finančne instrumente po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(2) Opcija je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu, prodaji ali zamenjavi, katere predmet je osnovni instrument.
(3) Zamenljivi vrednostni papir je vrednostni papir, ki vsebuje opcijo, z uresničitvijo katere njegov imetnik doseže zamenjavo za drug vrednostni papir.
(4) Nakupni bon je vrednostni papir:
1. ki vsebuje opcijo do nakupa osnovnega instrumenta za določeno ceno do dneva izteka veljavnosti te opcije ali na ta dan in
2. pri katerem se izpolnitev obveznosti, ki nastane z uresničitvijo opcije, lahko opravi bodisi z izročitvijo osnovnega instrumenta bodisi z denarnim plačilom.
(5) Izvedeni finančni instrument je finančni instrument iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ter vsak drug finančni instrument, katerega vrednost je odvisna od cene osnovnega finančnega instrumenta ali tečaja ali indeksa ali cene drugega osnovnega premoženja.
122. člen
(organizirani trg)
Organizirani trg je multilateralni sistem, ki ga vodi oziroma upravlja upravljavec organiziranega trga in ki ima naslednje značilnosti:
1. omogoča, da se v tem sistemu in v skladu z vnaprej določenimi pravili srečajo interesi glede prodaje ali nakupa finančnih instrumentov številnih tretjih oseb tako, da to povzroči sklenitev pravnega posla glede finančnega instrumenta, ki je uvrščen v trgovanje po njegovih pravilih oziroma sistemih tega trga,
2. ima dovoljenje pristojnega nadzornega organa,
3. deluje redno in v skladu s pogoji, ki jih za njegovo delovanje določajo ustrezni predpisi.
123. člen
(priznana borza)
Priznana borza je borza, ki jo Banka Slovenije prizna kot tako in ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. trgovanje na njej poteka redno,
2. ima pravila:
– ki jih je izdal ali odobril ustrezen nadzorni organ države sedeža borze in
– ki določajo pogoje poslovanja borze, pogoje za pristop na borzo in pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvedeni finančni instrument za uvrstitev v trgovanje na borzi,
3. ima mehanizem poravnave, po katerem je treba za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti zagotoviti zahtevana dnevna kritja, ki po oceni Banke Slovenije dajejo ustrezno zavarovanje.
4.2. Temeljna pravila o upravljanju s tveganji
124. člen
(trden in zanesljiv sistem upravljanja)
(1) Banka mora vzpostaviti in uresničevati trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki mora obsegati:
1. jasen organizacijski ustroj z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti,
2. učinkovite postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,
3. ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje ustrezne administrativne in računovodske postopke.
(2) Organizacijski ustroj, postopki in sistemi iz prvega odstavka tega člena morajo biti jasno in razumljivo opredeljeni in sorazmerni značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja banka.
125. člen
(kapitalska ustreznost banke)
Banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (kapitalska ustreznost).
126. člen
(strategije in procesi ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala)
(1) Banka mora vzpostaviti in uresničevati primerne, učinkovite in celostne strategije in procese za stalno ocenjevanje in zagotavljanje zneskov, vrst in razporeditve notranjega kapitala, ki ga ocenjuje kot potrebno kritje glede na značilnosti in ravni tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.
(2) Strategije in procesi iz prejšnjega odstavka morajo biti predmet rednih notranjih pregledov, da se zagotovi, da ostanejo jasno in celovito opredeljeni in sorazmerni značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja banka.
127. člen
(poslovanje v skladu z omejitvami)
Banka mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je izpostavljena pri posameznih oziroma vseh vrstah poslov, ki jih opravlja, nikoli ne presežejo omejitev največjih dopustnih izpostavljenosti, omejitve naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja ali drugih omejitev, določenih s tem zakonom in s predpisi o upravljanju s tveganji.
128. člen
(zagotavljanje plačilne sposobnosti banke)
Banka mora poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (v nadaljnjem besedilu: likvidnost) ter, da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti.
129. člen
(predpisi o upravljanju s tveganji)
Banka Slovenije predpiše:
1. podrobnejša pravila o obsegu in načinu konsolidacije za namen izpolnjevanja obveznosti na konsolidirani podlagi ter pogojih za pridobitev dovoljenja iz sedmega odstavka 297. člena tega zakona,
2. v zvezi z izračunom kapitala banke:
– lastnosti in vrste sestavin, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala za namen pokrivanja vseh ali posameznih kapitalskih zahtev,
– razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami pri izračunu kapitala za namen pokrivanja vseh ali posameznih kapitalskih zahtev,
– podrobnejše pogoje za pridobitev dovoljenja iz 134.a člena tega zakona,
– način in obdobje usklajevanja posameznih finančnih instrumentov iz 133. in 134. člena tega zakona z omejitvami pri izračunu kapitala za namen pokrivanja vseh ali posameznih kapitalskih zahtev,
3. v zvezi z vrednotenjem postavk za izračun kapitalskih zahtev in omejitev:
– podrobnejša pravila o vrednotenju teh postavk za namene vseh ali posameznih kapitalskih zahtev in omejitev,
– način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu posameznih vrst kapitalskih zahtev oziroma omejitev,
4. v zvezi z izračunavanjem kapitalske zahteve za kreditno tveganje in za tveganje zmanjšanja vrednostni odkupljenih terjatev:
– vrste in značilnosti kategorij izpostavljenosti,
– podrobnejša pravila o izračunu tveganjem prilagojenih zneskov posameznih vrst izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub,
– podrobnejša merila za priznanje zunanje bonitetne institucije kot primerne ter za razveljavitev odločbe o priznanju zunanje bonitetne institucije kot primerne in način javne dostopnosti podatkov v zvezi z zunanjimi bonitetnimi institucijami, ki jih je Banka Slovenije priznala kot primerne, ter njihove obveznosti poročanja Banki Slovenije o okoliščinah iz drugega odstavka 142. člena tega zakona,
– podrobnejša pravila o načinu uporabe zunanje bonitetne ocene za izračun tveganju prilagojenih zneskov izpostavljenosti,
– pri pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov: podrobnejše pogoje za uporabo, način in obseg uporabe ter način in pogoje postopnega uvajanja ter za stalna izvzetja,
– podrobnejša merila za primernost kreditnih zavarovanj in minimalne zahteve za njihovo uresničitev pri izračunu njihovih učinkov,
– podrobnejša pravila o načinu upoštevanja listinjenja,
5. v zvezi z izračunom kapitalskih zahtev za tržna tveganja:
– podrobnejše značilnosti postavk trgovalne knjige,
– podrobnejša pravila o pristopih, pogojih za uporabo pristopov ter o načinu izračuna kapitalskih zahtev za posamezne vrste tržnih tveganj,
– glede notranjih modelov: pogoje za njihovo uporabo ter obseg in način njihove uporabe,
6. v zvezi z izračunom kapitalske zahteve za operativno tveganje:
– pogoje za uporabo standardiziranega oziroma naprednega pristopa in za kombinirano uporabo pristopov,
– podrobnejša pravila o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje z uporabo posameznih pristopov,
7. v zvezi z velikimi izpostavljenostmi podrobnejša pravila o:
– izračunu izpostavljenosti,
– izvzetjih in upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj,
– spremljanju izpostavljenosti,
– ugotavljanju obstoja skupine povezanih oseb,
– obravnavi velikih posrednih kreditnih izpostavljenosti,
– pogojih za pridobitev dovoljenja iz četrtega odstavka 165. člena tega zakona,
8. v zvezi z naložbami v kvalificirane deleže v osebe nefinančnega sektorja: podrobnejša pravila:
– o izračunavanju omejitev teh naložb in
– o obravnavi preseganja teh omejitev,
– pogojih za pridobitev dovoljenja iz tretjega odstavka 172. člena tega zakona,
9. podrobnejša pravila o upravljanju s tveganji,
10. podrobnejša pravila v zvezi z likvidnostno pozicijo,
11. v zvezi s poročanjem:
– podrobnejšo vsebino poročil in obvestil,
– roke in način poročanja,
12. ustrezne ukrepe za upravljanje z obrestnim tveganjem, ki nastopi zaradi nenadnih in nepričakovanih sprememb obrestnih mer, vendar le za banke, katerih izguba, nastala zaradi sprememb teh obrestnih mer, presega 20 odstotkov njihovega kapitala,
13. merila za primerne izvozne agencije,
14. podrobnejša pravila v zvezi z ocenjevanjem ustreznega notranjega kapitala in
15. podrobnejša pravila glede izpolnjevanja pogojev, pod katerimi je banka lahko izpostavljena prenesenemu kreditnemu tveganju oziroma ima pozicije v listinjenju.
4.3. Raven izpolnjevanja obveznosti
130. člen
(izpolnjevanje obveznosti na posamični podlagi)
(1) Banka mora izpolnjevati naslednje obveznosti na posamični podlagi:
1. obveznosti glede sistemov in standardov upravljanja, določene v 124. členu in v oddelku 4.6. tega zakona,
2. obveznosti glede minimalnega kapitala, določene v 136. členu tega zakona, in
3. obveznosti glede izpostavljenosti, določene v pododdelku 4.5.5. tega zakona.
(2) Banka, ki v Republiki Sloveniji nima položaja niti podrejene niti nadrejene banke, in banka, ki ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, mora na posamični podlagi izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:
1. obveznosti glede naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja, določene v pododdelku 4.5.6. tega zakona, in
2. obveznosti glede strategij in procesov ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala, določene v 126. členu tega zakona.
(3) Banka, ki nima položaja niti podrejene niti nadrejene banke, in banka, ki ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, mora na posamični podlagi izpolnjevati tudi obveznosti glede razkritij, določene v 207. do 209. členu tega zakona.
131. člen
(izpolnjevanje obveznosti na konsolidirani podlagi)
(1) Nadrejena banka Republike Slovenije mora na ravni Republike Slovenije izpolnjevati naslednje obveznosti na konsolidirani podlagi:
1. obveznosti glede minimalnega kapitala, določene v 136. členu tega zakona,
2. obveznosti glede naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja, določene v pododdelku 4.5.6. tega zakona,
3. obveznosti glede strategij in procesov ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala, določene v 126. členu tega zakona,
4. obveznosti glede izpostavljenosti, določene v pododdelku 4.5.5. tega zakona.
(2) Banka, ki je podrejena finančnemu holdingu Republike Slovenije, mora na ravni Republike Slovenije izpolnjevati obveznosti iz prvega odstavka tega člena na podlagi konsolidiranega položaja tega finančnega holdinga.
(3) Banka, ki ima položaj EU nadrejene banke, mora na ravni Evropske unije izpolnjevati obveznosti glede razkritij, določene v 207. do 209. členu tega zakona, na podlagi njenega konsolidiranega finančnega položaja.
(4) Banka, ki je podrejena EU nadrejenemu finančnemu holdingu, mora na ravni Evropske unije izpolnjevati obveznosti iz tretjega odstavka tega člena na podlagi konsolidiranega finančnega položaja tega finančnega holdinga.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena, lahko Banka Slovenije podrejeni banki, ki je pomembna za bančni sistem Republike Slovenije, z odločbo naloži izpolnjevanje obveznosti iz 3. in 4. točke prvega odstavka 207. člena tega zakona, in sicer:
1. če ima položaj nadrejene družbe bančne podskupine znotraj Republike Slovenije: na konsolidirani podlagi,
2. v drugih primerih: na posamični podlagi.
(6) Podrejena banka, ki je bodisi sama bodisi njen nadrejeni finančni holding nadrejena ali udeležena v drugi kreditni instituciji, finančni instituciji ali družbi za upravljanje s sedežem v tretji državi, mora izpolnjevati obveznosti iz prvega odstavka tega člena na konsolidirani podlagi na ravni podskupine.
(7) Da se zagotovi, da so organizacijski ustroj, procesi in sistemi znotraj bančne skupine dosledni in dobro integrirani, tako da je omogočena nemotena priprava vseh podatkov in informacij, pomembnih za nadzor, mora nadrejena banka v bančni skupini izpolnjevati obveznosti iz 124. člena tega zakona na konsolidirani podlagi na ravni skupine ali podskupine.
(8) Drugi oziroma četrti odstavek tega člena se ne uporabljata za banko, katere nadrejeni finančni holding Republike Slovenije oziroma nadrejeni EU finančni holding ima položaj investicijskega podjetja, ki izpolnjuje obveznosti na konsolidirani podlagi.
4.4. Kapital banke
132. člen
(kapital banke)
(1) Kapital banke se zaradi ugotavljanja izpolnjevanja obveznosti banke glede upravljanja s tveganji (v nadaljnjem besedilu: kapital banke) izračuna na način, določen v oddelku 4.4. tega zakona in v predpisih o upravljanju s tveganji.
(2) Pri izračunu kapitala banke je treba ustrezno upoštevati:
1. lastnosti posameznih sestavin kapitala,
2. odbitne postavke, ki se odštevajo od posameznih sestavin kapitala,
3. razmerja med posameznimi sestavinami kapitala in
4. namen posameznih sestavin kapitala.
133. člen
(temeljni kapital banke)
(1) Pri izračunu temeljnega kapitala banke se upoštevajo naslednje sestavine:
1. vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in kapitalskih rezerv, oblikovanih v zvezi s temi delnicami,
2. rezerve iz dobička,
3. preneseni čisti poslovni izid,
4. instrumenti, ki imajo lastnosti iz prvega odstavka 133.a člena tega zakona in lastnosti, ki jih opredeljuje podzakonski predpis, izdan na podlagi 2. točke 129. člena tega zakona (hibridni instrumenti) in
5. druge postavke, ki so po svojih lastnostih podobne postavkam iz 1. do 3. točke tega odstavka.
(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
1. lastne delnice,
2. neopredmetena dolgoročna sredstva,
3. čista izguba poslovnega leta,
4. druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne sestavinam iz 1. do 3. točke tega odstavka.
133.a člen
(lastnosti temeljnega kapitala banke)
(1) Sestavine temeljnega kapitala iz prvega odstavka 133. člena tega zakona morajo imeti vsaj naslednje lastnosti:
1. stalnost: sestavine so brez možnosti odpoklica na zahtevo imetnika in brez kakor koli določene ali nakazane dospelosti, razen v primeru hibridnih instrumentov iz 4. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona, pri katerih je rok dospelosti najmanj 30 let;
2. neomejeno razpoložljivost za pokrivanje izgub: sestavine so neomejeno razpoložljive za takojšnje pokrivanje tveganj in izgub v času rednega poslovanja;
3. fleksibilnost izplačil: banka mora imeti možnost omejiti izplačilo donosov.
(2) V primeru stečaja ali likvidacije banke se vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz 1. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona smejo izplačati šele po poravnavi vseh obveznosti in po izplačilu vseh ostalih finančnih instrumentov.
134. člen
(dodatni kapital banke)
(1) Dodatni kapital banke je sestavljen iz dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II.
(2) Pri izračunu dodatnega kapitala I se upoštevajo naslednje sestavine:
1. osnovni kapital, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in kapitalske rezerve, oblikovane v zvezi s temi delnicami,
2. podrejene obveznosti,
3. druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne sestavinam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(3) Pri izračunu dodatnega kapitala II se upoštevajo podrejene obveznosti in druge sestavine, ki so po svojih lastnostih in namenu primerne za pokrivanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalske zahteve za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke.
134.a člen
(dovoljenje za upoštevanje finančnih instrumentov pri izračunu kapitala banke)
(1) Banka lahko pri izračunu kapitala upošteva finančne instrumente iz 133. in 134. člena tega zakona, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Ne glede na prejšnji stavek lahko banka pri izračunu kapitala upošteva vplačani osnovni kapital na podlagi navadnih delnic in prednostnih kumulativnih delnic brez dovoljenja Banke Slovenije.
(2) Banka mora za izplačilo ali odkup pred datumom dospelosti in v drugih podobnih primerih, ki imajo za posledico, da se finančni instrumenti iz 133. in 134. člena tega zakona ne upoštevajo več pri izračunu kapitala, pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
4.5. Kapitalske zahteve in omejitve
4.5.1. Skupne določbe
135. člen
(vrednotenje postavk za izračun kapitalskih zahtev in omejitev)
Če v tem zakonu in predpisih o upravljanju s tveganji niso določena posebna pravila o vrednotenju postavk sredstev in zunajbilančnih postavk za namen izračuna kapitalskih zahtev in omejitev, se za vrednotenje teh postavk za namen izračuna kapitalskih zahtev in omejitev uporabljajo splošna pravila o vrednotenju postavk v računovodskih izkazih bank.
136. člen
(minimalni kapital banke)
(1) Kapital banke mora biti vedno najmanj enak seštevku naslednjih kapitalskih zahtev:
1. glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, razen postavk trgovalne knjige: kapitalske zahteve za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev (v nadaljnjem besedilu: kapitalska zahteva za kreditno tveganje),
2. glede postavk trgovalne knjige kapitalske zahteve za ta tržna tveganja:
– za pozicijsko tveganje,
– za tveganja poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke,
– če banka preseže omejitve največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja: za tveganje preseganja teh omejitev,
3. glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, kapitalske zahteve za ta tržna tveganja:
– za valutna tveganja in
– za tveganja spremembe cen blaga,
4. glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, kapitalske zahteve za operativno tveganje.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, kapital banke ne sme biti nikoli nižji od najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 42. člena tega zakona.
4.5.2. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje
4.5.2.1. Skupne določbe
137. člen
(kapitalska zahteva za kreditno tveganje)
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje znaša 8 odstotkov vsote tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti.
138. člen
(pristopi za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje)
Banka mora za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti uporabiti:
1. standardizirani pristop ali
2. pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, če za uporabo tega pristopa dobi dovoljenje Banke Slovenije.
4.5.2.2. Standardizirani pristop
139. člen
(določitev vrednosti izpostavljenosti)
Za namen izračuna tveganjem prilagojenih izpostavljenosti je:
1. vrednost izpostavljenosti, ki ima značilnosti postavke sredstev, enaka njeni knjigovodski vrednosti,
2. vrednost izpostavljenosti, ki ima značilnost zunajbilančne postavke, enaka ustreznemu odstotku njene knjigovodske vrednosti, zmanjšane za oblikovane rezervacije.
140. člen
(razvrstitev izpostavljenosti v kategorije izpostavljenosti)
Banka mora vsako izpostavljenost razvrstiti v ustrezno kategorijo izpostavljenosti glede na stopnjo tveganja, ki je povezana s to izpostavljenostjo.
141. člen
(uporaba uteži za tehtanje tveganj)
(1) Banka mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti uporabiti ustrezne uteži za tehtanje tveganj.
(2) Banka mora izbirati utež za tehtanje tveganj vsake izpostavljenosti na podlagi:
1. kategorije izpostavljenosti, v katero je razvrščena ta izpostavljenost, in
2. kreditne kvalitete te izpostavljenosti, če je ta razvrščena v kategorijo izpostavljenosti, za katero se ugotavlja stopnja kreditne kvalitete.
(3) Tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti se izračuna tako, da se vrednost izpostavljenosti pomnoži z ustrezno utežjo za tehtanje tveganj.
142. člen
(uporaba zunanje bonitetne ocene za določitev kreditne kvalitete)
(1) Banka lahko za določanje kreditne kvalitete posamezne izpostavljenosti uporabi bonitetno oceno, ki jo je izdelala zunanja bonitetna institucija, če je Banka Slovenije to bonitetno institucijo priznala kot primerno za te namene, ali primerna izvozna agencija (v nadaljnjem besedilu: zunanja bonitetna ocena).
(2) Banka Slovenije prizna zunanjo bonitetno institucijo kot primerno, če je metodologija ocenjevanja, ki jo uporablja, v skladu s standardi objektivnosti, neodvisnosti, neprekinjenega preverjanja in preglednosti, in če so bonitetne ocene, ki so rezultat metodologije ocenjevanja, v skladu s standardi verodostojnosti in preglednosti. Če je zunanja bonitetna institucija registrirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 z dne 16. septembra 2009 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah, se šteje, da metodologija ocenjevanja izpolnjuje standarde iz prejšnjega stavka.
(3) Banka Slovenije razveljavi odločbo, s katero je priznala zunanjo bonitetno institucijo kot primerno:
1. če metodologija ocenjevanja, ki jo zunanja bonitetna institucija uporablja, ni več v skladu s standardi objektivnosti, neodvisnosti, neprekinjenega preverjanja in preglednosti,
2. če njene bonitetne ocene, ki so rezultat metodologije ocenjevanja, niso več v skladu s standardi verodostojnosti in preglednosti, ali
3. če je zunanji bonitetni instituciji razveljavljena registracija po uredbi iz drugega odstavka tega člena ali če nastopijo druge okoliščine, iz katerih izhaja, da zunanja bonitetna institucija ni več primerna.
4.5.2.3. Pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov
143. člen
(pogoji za uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov)
(1) Banka Slovenije izda banki na njeno zahtevo dovoljenje za uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, če so sistemi upravljanja in merjenja kreditnega tveganja, ki jih uporablja banka, primerni in se izvajajo celovito, in zlasti, če ustrezajo naslednjim zahtevam:
1. notranji bonitetni sistemi, ki jih uporablja banka, zagotavljajo ustrezno oceno značilnosti dolžnika in posla, ustrezno diferenciacijo tveganj ter natančne in dosledne kvantitativne ocene tveganj,
2. notranji bonitetni sistemi ter ocene položaja neplačila in izgub, ki jih banka uporablja pri izračunu kapitalske zahteve, in s tem povezani sistemi in postopki imajo ključno vlogo pri naslednjih poslovnih funkcijah banke:
– pri upravljanju s tveganji in v postopku odločanja ter
– pri odločanju o odobritvi kreditov, razporeditvi notranjega kapitala in pri funkcijah korporacijskega upravljanja,
3. znotraj banke je organizirana in deluje posebna organizacijska enota za nadzor kreditnega tveganja:
– ki odgovarja za bonitetne sisteme,
– je neodvisna in
– nanjo ni mogoče izvrševati vplivov, ki so v nasprotju z opravljanjem neodvisnega nadzora kreditnega tveganja,
4. banka zbira in hrani vse podatke, potrebne za učinkovito podporo merjenja oziroma ocenjevanja tveganj in postopka upravljanja s tveganji,
5. banka dosledno dokumentira svoje bonitetne sisteme in razloge za njihovo oblikovanje ter zagotavlja redno preverjanje in potrditev primernosti svojih bonitetnih sistemov.
(2) Banka, ki namerava pri kategorijah izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank, do institucij in do podjetij uporabljati lastne ocene izgub ob neplačilu oziroma konverzijskih količnikov, mora poleg dovoljenja iz prvega odstavka tega člena pridobiti še posebno dovoljenje Banke Slovenije za uporabo lastnih ocen.
144. člen
(obseg in način uporabe pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov)
(1) Banka mora uporabljati pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za vse izpostavljenosti.
(2) Banka lahko uporabo notranjih bonitetnih sistemov uvaja postopno, če za tako postopno uvajanje pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
(3) Banka mora vsako izpostavljenost razvrstiti v ustrezno kategorijo izpostavljenosti. Metodologija, ki jo banka uporablja za razvrščanje izpostavljenosti v različne kategorije izpostavljenosti, mora zagotavljati ustrezno in dosledno oblikovanje kategorij izpostavljenosti.
(4) Banka mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti uporabiti ustrezne uteži za tehtanje tveganj.
(5) Banka mora izračunati ustrezno utež za tehtanje tveganj vsake izpostavljenosti glede na kategorijo izpostavljenosti, v katero je razvrščena ta izpostavljenost.
(6) Banka mora izračunavati zneske pričakovanih izgub za vsako izpostavljenost glede na kategorijo izpostavljenosti, v katero je razvrščena ta izpostavljenost.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko banka za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub za določene izpostavljenosti ali kategorije izpostavljenosti uporablja standardizirani pristop.
4.5.2.4. Upoštevanje kreditnih zavarovanj pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje
145. člen
(upoštevanje kreditnih zavarovanj)
(1) Banka lahko pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub ustrezno upošteva kreditna zavarovanja, katerih predmet so te izpostavljenosti.
(2) Banka lahko v skladu s prvim odstavkom tega člena upošteva samo kreditna zavarovanja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. so primerna za zmanjšanje kreditnega tveganja in
2. ustrezajo minimalnim zahtevam glede njihove uresničitve.
(3) Stvarna kreditna zavarovanja so primerna za zmanjšanje kreditnega tveganja:
1. če so dovolj likvidna in
2. če je njihova vrednost v času stabilna, tako da zagotavlja zadostno gotovost glede poplačila.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena se šteje, da stvarno kreditno zavarovanje, katerega predmet so deleži ali delnice gospodarske družbe, katerih pridobitev je predmet prevzemne ponudbe in neposrednega ali posrednega financiranja oziroma refinanciranja z bančnim posojilom, ni primerno za zmanjšanje kreditnega tveganja. Ta določba se smiselno uporablja tudi za vrednostne papirje, ki dajejo imetniku nakupno delniško opcijo.
(5) Primernost osebnih kreditnih zavarovanja se presoja po kreditni boniteti njihovih dajalcev.
(6) Pri presoji minimalnih zahtev glede uresničitve kreditnih zavarovanj se upoštevajo zlasti naslednja merila:
1. njihova pravna učinkovitost in izvršljivost po pravu, ki velja zanje,
2. njihova kvaliteta glede učinkov za zmanjšanje kreditnega tveganja in
3. operativne zahteve za učinkovito uresničevanje kreditnih zavarovanj, ki jih izpolnjuje banka.
(7) Izračun učinkov kreditnih zavarovanj za zmanjšanje kreditnega tveganja mora odražati njihovo sedanjo vrednost, pričakovane spremembe te vrednosti v času trajanja zavarovanja ter druge lastnosti teh zavarovanj.
(8) Banka mora ustrezno obravnavati tudi tveganja, povezana z uresničitvijo posameznega kreditnega zavarovanja.
(9) Določbe tega člena, razen določb četrtega odstavka, se ne uporabljajo za banke, ki uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov z lastnimi ocenami izgub ob neplačilu oziroma konverzijskih količnikov.
4.5.2.5. Obravnava listinjenja
146. člen
(obravnava listinjenja)
Originator, sponzor ali druga banka, udeležena v listinjenju, mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v zvezi s svojo pozicijo v listinjenju ustrezno upoštevati značilnosti tega listinjenja in vlogo, ki jo prevzema v tem listinjenju.
4.5.3. Kapitalske zahteve za tržna tveganja
147. člen
(trgovalna knjiga)
(1) Banka mora v trgovalni knjigi voditi vse postavke v zvezi z naložbami v finančne instrumente in blago, ki jih ima:
1. z namenom trgovanja ali
2. z namenom varovanja drugih postavk trgovalne knjige, ki so:
– bodisi proste vseh omejitev za trgovanje,
– bodisi imajo značilnosti, potrebne za varovanje pred tveganji.
(2) Naložbe, ki jih ima banka z namenom trgovanja, so naložbe, ki jih ima banka:
1. da bi jih prodala v kratkem roku oziroma
2. da bi dosegla dobiček
– na podlagi dejanskih ali pričakovanih kratkoročnih razlik med nakupnimi in prodajnimi cenami ali
– na podlagi sprememb drugih cen ali obrestnih mer.
(3) Med postavkami trgovalne knjige mora banka izkazovati vse naložbe, ki jih ima v svojem imenu in za svoj račun ali ki jih je pridobila v svojem imenu pri opravljanju storitev za račun strank ali pri opravljanju storitev vzdrževanja trga finančnih instrumentov oziroma blaga.
(4) Namen trgovanja mora temeljiti na ustreznih strategijah, politikah in postopkih, ki jih je banka uvedla z namenom upravljanja naložb ali portfeljev.
(5) Banka mora vzpostaviti in vzdrževati ustrezne sisteme in kontrole za upravljanje naložb trgovalne knjige.
148. člen
(izjema pri uporabi pravil o kapitalskih zahtevah za tržna tveganja)
Banka lahko namesto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, za tveganje poravnave in za kreditno tveganje nasprotne stranke, ki se izračunavajo za postavke trgovalne knjige, izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje tudi glede postavk trgovalne knjige, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. posli njene trgovalne knjige običajno ne presegajo 5 odstotkov vseh njenih poslov,
2. vsota postavk njene trgovalne knjige običajno ne presega 15.000.000 eurov,
3. posli njene trgovalne knjige nikoli ne presežejo 6 odstotkov vseh njenih poslov in
4. vsota postavk njene trgovalne knjige nikoli ne preseže 20.000.000 eurov.
149. člen
(vrednotenje postavk trgovalne knjige in ugotavljanje neto pozicije)
(1) Banka mora zagotoviti, da vrednost, po kateri izkazuje postavke trgovalne knjige, ustrezno odražajo njihovo trenutno tržno vrednost. Ta vrednost mora obsegati ustrezno stopnjo gotovosti ob upoštevanju
1. dinamične narave postavk trgovalne knjige,
2. zahtev po preudarni previdnosti in
3. načina delovanja ter namena kapitalskih zahtev v zvezi s postavkami trgovalne knjige.
(2) Postavke trgovalne knjige mora banka ustrezno prevrednotiti najmanj dnevno.
(3) Presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij banke nad njenimi kratkimi (dolgimi) pozicijami v istovrstnih lastniških, dolžniških in zamenljivih finančnih instrumentih ter enakih izvedenih finančnih instrumentih je njena neto pozicija v vsakem od teh različnih instrumentov. Pri izračunavanju neto pozicije se pozicije v izvedenih finančnih instrumentih obravnavajo kot pozicije v osnovnih finančnih instrumentih. Lastni dolžniški finančni instrumenti banke se pri izračunavanju posebnega pozicijskega tveganja ne upoštevajo.
150. člen
(kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje)
(1) Banka mora izračunavati kapitalsko zahtevo za pozicijsko tveganje na podlagi njenih neto pozicij v posamezni vrsti finančnega instrumenta, če ni za posamezno vrsto finančnega instrumenta drugače določeno.
(2) Kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje v zvezi s finančnim instrumentom se izračuna kot vsota kapitalske zahteve za posebno in za splošno pozicijsko tveganje v zvezi s tem instrumentom.
151. člen
(izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje v dolžniških finančnih instrumentih)
(1) Banka mora kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje v dolžniških finančnih instrumentih izračunavati tako, da vsako svojo neto pozicijo:
1. razvrsti v ustrezno kategorijo dolžniških finančnih instrumentov glede na:
– izdajatelja oziroma zavezanca iz tega instrumenta,
– zunanjo in notranjo bonitetno oceno tega instrumenta in
– preostalo zapadlost tega instrumenta,
2. jo pomnoži z ustrezno utežjo glede na kategorijo tega instrumenta.
(2) Banka mora kapitalsko zahtevo za splošno pozicijsko tveganje v dolžniških finančnih instrumentih izračunavati z uporabo bodisi pristopa, ki temelji na zapadlosti, bodisi pristopa, ki temelji na trajanju. Izbrani pristop mora banka uporabljati dosledno.
152. člen
(izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje v lastniških finančnih instrumentih)
(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje v lastniških finančnih instrumentih tako, da svojo skupno bruto pozicijo v teh instrumentih pomnoži z ustrezno utežjo.
(2) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za splošno pozicijsko tveganje v lastniških finančnih instrumentih tako, da svojo skupno neto pozicijo v teh instrumentih pomnoži z ustrezno utežjo.
153. člen
(kapitalska zahteva za tveganje poravnave)
(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje poravnave od razlike med ceno finančnih instrumentov, valut oziroma blaga, ki je nastala v obdobju zamude z izpolnitvijo nasprotne stranke in je v breme banke.
(2) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje posamezne poravnave tako, da znesek razlike iz prvega odstavka tega člena med dogovorjeno ceno poravnave in trenutno tržno ceno finančnega instrumenta, tuje valute oziroma blaga pomnoži z ustrezno utežjo.
154. člen
(kapitalska zahteva za kreditno tveganje nasprotne stranke)
(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje nasprotne stranke, če obstaja časovna neusklajenost med njeno izpolnitvijo in izpolnitvijo nasprotne stranke.
(2) Za izračun vrednosti izpostavljenosti in tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti se uporabljajo pravila o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje.
(3) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje nasprotne stranke tako, da vsoto vseh tveganjem prilagojenih zneskov teh izpostavljenosti pomnoži z ustrezno utežjo.
155. člen
(kapitalska zahteva za valutno tveganje)
(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za valutno tveganje, če njena skupna neto pozicija naložb v tujih valutah in neto pozicija naložb v zlatu presegata 2 odstotka njenega kapitala.
(2) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za valutno tveganje tako, da vsoto svojih neto pozicij v tujih valutah in neto pozicije v zlatu pomnoži z 8 odstotki.
156. člen
(kapitalska zahteva za tveganje spremembe cen blaga)
Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje spremembe cen blaga z uporabo:
1. pristopa lestvice zapadlosti ali
2. enostavnega pristopa.
157. člen
(uporaba notranjih modelov za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje oziroma tveganje spremembe cen blaga)
Banka lahko za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje oziroma tveganje spremembe cen blaga uporablja notranje modele, če za njihovo uporabo pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
158. člen
(kapitalska zahteva za tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja)
Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja na podlagi tistih posameznih postavk iz trgovanja do posameznih oseb ali skupine povezanih oseb, ki presegajo omejitve iz 165. člena tega zakona:
1. za katere je treba izračunati najvišjo kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje oziroma najvišjo kapitalsko zahtevo za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke ter
2. vsota katerih je enaka znesku preseženih izpostavljenosti iz trgovanja.
4.5.4. Kapitalska zahteva za operativno tveganje
159. člen
(pristopi za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje)
(1) Banka mora za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporabiti:
1. enostavni pristop,
2. standardizirani pristop ali
3. napredni pristop, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za uporabo naprednega pristopa.
(2) Banka, ki uporablja standardizirani pristop, lahko preide na uporabo enostavnega pristopa samo iz utemeljenih razlogov in če pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
(3) Banka, ki uporablja napredni pristop, lahko preide na uporabo enostavnega ali standardiziranega pristopa samo iz utemeljenih razlogov in če pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
(4) Banka lahko kombinirano uporablja pristope iz prvega odstavka tega člena, če za tako uporabo pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
160. člen
(enostavni pristop)
Kapitalska zahteva za operativno tveganje, izračunana po enostavnem pristopu, je enaka ustreznemu odstotku od triletnega povprečja zneska čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov.
161. člen
(standardizirani pristop)
(1) Za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu mora banka posle, ki jih opravlja, razvrstiti v ustrezna poslovna področja.
(2) Za vsako poslovno področje mora banka izračunati kapitalsko zahtevo, ki je enaka ustreznemu odstotku od triletnega povprečja zneska čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za to poslovno področje.
(3) Kapitalska zahteva za operativno tveganje, izračunana po standardiziranem pristopu, je enaka vsoti kapitalske zahteve za operativno tveganje za vsa poslovna področja.
162. člen
(napredni pristop)
Izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem pristopu temelji na lastnih sistemih banke za merjenje teh tveganj.
4.5.5. Velike izpostavljenosti
163. člen
(pojem velike izpostavljenosti)
Velika izpostavljenost banke do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb je izpostavljenost banke do te osebe ali skupine povezanih oseb, ki dosega ali presega 10 odstotkov kapitala banke.
164. člen
(osebe v posebnem razmerju z banko)
Osebe v posebnem razmerju z banko so:
1. član uprave banke,
2. član nadzornega sveta banke,
3. prokurist banke,
4. pravna oseba, ki ni banka in katere član uprave oziroma prokurist je oseba iz 1., 2. oziroma 3. točke tega člena, ali v kateri je oseba iz 1., 2. ali 3. točke tega člena ali njen ožji družinski član posredno ali neposredno imetnik delnic, na podlagi katerih ima najmanj 10 odstotkov glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu,
5. fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik delnic banke, na podlagi katerih ima najmanj 5 odstotkov glasovalnih pravic ali najmanj 5-odstotni delež v kapitalu banke,
6. pravna oseba, ki ni banka, in ki je posredno ali neposredno imetnik delnic banke, na podlagi katerih ima najmanj 10 odstotkov glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu banke,
7. ožji družinski člani oseb iz 1. do 3. točke in iz 5. točke tega člena,
8. član uprave, član nadzornega sveta, član drugega organa vodenja ali nadzora oziroma prokurist pravne osebe iz 6. točke tega člena.
165. člen
(največja dopustna izpostavljenost)
(1) Izpostavljenost banke do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, zmanjšana za izvzetja in učinke kreditnih zavarovanj, ne sme presegati 25 odstotkov njenega kapitala.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena izpostavljenost banke do institucije ali skupine povezanih oseb, ki vključuje eno ali več institucij, ne sme presegati višjega izmed zneskov 25 odstotkov kapitala banke ali 100 milijonov eurov, pod pogojem, da vsota izpostavljenosti do vseh povezanih oseb v skupini, ki niso institucije, ne presega 25 odstotkov kapitala banke.
(3) Izpostavljenost iz drugega odstavka tega člena, ki presega 25 odstotkov kapitala banke, ne sme presegati 100 odstotkov kapitala banke oziroma manjšega odstotka, ki ga določi banka z namenom obravnave, spremljanja in nadzora tveganja koncentracije, ob upoštevanju politik in procesov iz 188. člena tega zakona.
(4) V posameznih primerih izpostavljenost banke iz drugega odstavka tega člena lahko preseže 100 odstotkov njenega kapitala, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije, vendar izpostavljenost ne sme presegati zneska 100 milijonov eurov.
166. člen
(črtan)
167. člen
(soglasje nadzornega sveta)
(1) Za sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega bi ob upoštevanju celotne izpostavljenosti banke nastala velika izpostavljenost banke do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke. Soglasje nadzornega sveta je potrebno tudi za sklenitev pravnega posla, zaradi katerega se velika izpostavljenost banke do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb poveča tako, da doseže oziroma preseže 15 odstotkov njenega kapitala in vsakih nadaljnjih 5 odstotkov njenega kapitala.
(2) Za sklenitev pravnega posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju z banko, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke, če izpostavljenost banke do te osebe ali skupine povezanih oseb presega ali bo na podlagi tega posla presegla 100.000 eurov.
168. člen
(prekoračitev omejitev izpostavljenosti)
(1) Če banka preseže omejitve največje dopustne izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb zaradi združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more vplivati, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti).
(2) Obvestilo o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti mora obsegati opis ukrepov, ki jih bo banka opravila zaradi uskladitve z omejitvami iz 165. člena tega zakona, in roke, v katerih bo te ukrepe opravila.
(3) Banka Slovenije lahko v primeru iz prvega odstavka tega člena banki z odredbo naloži:
1. rok za uskladitev z omejitvami iz 165. člena tega zakona,
2. način izvedbe ukrepov, ki jih predlaga banka v obvestilu o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti, ali izvedbo drugih ukrepov,
3. način obravnavanja prekoračitev omejitev izpostavljenosti.
(4) Za odredbo iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.
4.5.6. Naložbe v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja
169. člen
(osebe nefinančnega sektorja)
Osebe nefinančnega sektorja so vse pravne osebe, razen naslednjih oseb:
1. kreditne ali finančne institucije,
2. družbe za pomožne storitve,
3. zavarovalnice, pozavarovalnice, družbe za upravljanje ali pokojninske družbe.
170. člen
(omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja)
(1) Vrednost kvalificiranega deleža banke v posamezni osebi nefinančnega sektorja ne sme presegati 15 odstotkov njenega kapitala.
(2) Vsota vseh kvalificiranih deležev banke v osebah nefinančnega sektorja ne sme presegati 60 odstotkov njenega kapitala.
171. člen
(izjeme od omejitve naložb)
Pri izračunu omejitev iz 170. člena tega zakona se ne upoštevajo naslednje naložbe:
1. v prvih treh letih od pridobitve: naložbe, ki jih je banka pridobila začasno namesto izpolnitve denarne obveznosti pravne osebe v postopku finančnega prestrukturiranja te osebe,
2. delnice, ki jih je banka pridobila zaradi izvedbe storitev prve prodaje teh delnic za izdajatelja ali ki jih je pridobila za račun stranke pri opravljanju storitev za to stranko,
3. deleži v kapitalu pravnih oseb, ki jih je banka pridobila z namenom nadaljnje prodaje.
172. člen
(odbitna postavka za preseganje omejitve naložb)
(1) Banka lahko preseže omejitve naložb iz 170. člena tega zakona, če zagotovi kapital za pokrivanje tega preseganja.
(2) Znesek preseganja omejitev iz prvega odstavka tega člena je odbitna postavka pri izračunu kapitala banke.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena znesek preseganja omejitev naložb iz 170. člena tega zakona ni odbitna postavka pri izračunu kapitala banke, če banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
4.6. Splošni standardi upravljanja s tveganji
4.6.1. Skupne določbe
173. člen
(odgovornost uprave za spoštovanje pravil o upravljanju s tveganji)
Uprava mora zagotoviti, da banka posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji, in mora v zvezi s tem zlasti:
1. določiti natančno opredeljena, pregledna in dosledna notranja razmerja glede odgovornosti, ki:
– zagotavljajo jasno razmejitev pristojnosti in nalog v banki in
– preprečujejo nastanek nasprotja interesov,
2. odobriti in redno preverjati strategije in politike banke za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, vključno s tveganji, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v katerem posluje banka, glede na položaj v poslovnem ciklusu, v katerem je banka.
174. člen
(načrtovanje in izvajanje ukrepov upravljanja s tveganji)
(1) Banka mora za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, ki so povezana s poslovanjem banke, določiti načrt ukrepov upravljanja s tveganji, ki obsega:
1. notranje postopke za upravljanje s tveganji,
2. ukrepe za upravljanje s tveganji in notranje postopke za izvajanje teh ukrepov,
3. notranje postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za upravljanje s tveganji.
(2) Ukrepi za upravljanje s tveganji in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov morajo biti v načrtu iz prvega odstavka tega člena določeni za vsako vrsto tveganja, ki jim je banka izpostavljena pri posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri vseh poslih, ki jih opravlja.
(3) Banka mora določiti in izvajati ukrepe za upravljanje s tveganji, določene s tem zakonom oziroma predpisom o upravljanju s tveganji, in druge ukrepe, ki so glede na značilnosti in vrsto tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, potrebni za upravljanje s temi tveganji.
175. člen
(notranji postopki za upravljanje s tveganji)
(1) Banka mora vzpostaviti in dosledno uresničevati primerne administrativne in računovodske postopke in ustrezen sistem notranjih kontrol:
1. za ugotavljanje in merjenje tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, in za izračunavanje in preverjanje izpolnjevanja kapitalske zahteve za ta tveganja ter
2. za ugotavljanje in spremljanje velikih izpostavljenosti in njihovih sprememb in za preverjanje njihove skladnosti s politikami banke glede teh izpostavljenosti.
(2) Banka mora organizirati svoje poslovanje in tekoče voditi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence, tako da je mogoče kadar koli preveriti, ali posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.
176. člen
(oslabitve in rezervacije)
Banka mora oblikovati ustrezne oslabitve in rezervacije glede na posebna tveganja, ki izhajajo iz posameznih poslov oziroma skupin posameznih poslov.
4.6.2. Upravljanje s kreditnim tveganjem
177. člen
(politike in postopki upravljanja s kreditnim tveganjem)
(1) Banka mora oblikovati in izvajati ustrezne politike in postopke za merjenje in upravljanje vseh pomembnih dejavnikov in učinkov kreditnega tveganja.
(2) Odločanje banke o odobritvi kreditov mora temeljiti na primernih in jasno opredeljenih merilih.
(3) Banka mora jasno opredeliti postopke odločanja o odobritvi, spremembi, obnovitvi in refinanciranju kreditov.
(4) Pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke, mora banka oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu tega zavarovanja.
(5) Banka mora ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje osebe in kvaliteto zavarovanja terjatev banke.
178. člen
(sistemi spremljanja portfeljev)
(1) Banka mora vzpostaviti učinkovite sisteme za redno upravljanje in spremljanje različnih portfeljev, povezanih s kreditnim tveganjem, in izpostavljenosti banke, ki vključujejo:
1. ugotavljanje in upravljanje problematičnih izpostavljenosti ter
2. oblikovanje ustreznih oslabitev in rezervacij.
(2) Razpršitev kreditnih portfeljev banke mora biti v skladu z njenimi ciljnimi trgi in njenimi splošnimi kreditnimi politikami.
179. člen
(obravnava preostalega tveganja)
Če se izkaže, da so priznana kreditna zavarovanja, ki jih uporablja banka, manj učinkovita za zmanjšanje kreditnega tveganja, kot je bilo pričakovano, mora banka obravnavati in upravljati s preostalim tveganjem v skladu z vnaprej določenimi politikami in postopki.
4.6.3. Upravljanje s tržnimi tveganji
180. člen
(politike in postopki upravljanja s tržnimi tveganji)
Banka mora oblikovati in izvajati ustrezne politike in postopke za merjenje in upravljanje vseh pomembnih dejavnikov in učinkov tržnih tveganj.
181. člen
(obravnava obrestnega tveganja)
Banka mora vzpostaviti ustrezne sisteme za ocenjevanje in upravljanje s tveganji zaradi morebitnih sprememb obrestnih mer, ki vplivajo na njene druge posle, razen poslov trgovalne knjige.
182. člen
(uskladitev naložb)
Banka mora naložbe, zaradi katerih je izpostavljena tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut, spremembe cen oziroma drugim tržnim tveganjem, ustrezno uskladiti z obveznostmi banke, katerih višina je odvisna od enakih sprememb, in ustrezno upravljati s tveganji, povezanimi z neusklajenimi postavkami.
4.6.4. Upravljanje z likvidnostnim tveganjem
183. člen
(gospodarjenje z viri in naložbami)
Banka mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje dospele obveznosti.
184. člen
(zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije)
(1) Likvidnostna pozicija je predvidena potreba banke po likvidnih sredstvih, izražena kot razmerje med dejanskimi in potencialnimi viri likvidnosti ter dejansko in potencialno porabo likvidnostnih sredstev v istem obdobju.
(2) Banka mora v vsakem trenutku zagotavljati ustrezno likvidnostno pozicijo.
185. člen
(politike in postopki upravljanja z likvidnostnim tveganjem)
(1) Banka mora vzpostaviti in uresničevati zanesljive strategije, politike, postopke in sisteme za upravljanje z likvidnostnim tveganjem zaradi zagotavljanja ustreznih ravni likvidnostnih rezerv. Te strategije in politike, ki jih potrdi uprava banke, morajo obsegati zlasti:
1. načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje ob upoštevanju normalnega teka poslovanja in morebitnih položajev likvidnostnih kriz,
2. redno spremljanje in upravljanje likvidnosti za ustrezne nize časovnih obdobij, vključno s časovnim obdobjem znotraj enega dne,
3. opredelitev ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za likvidnostne primanjkljaje.
Strategije, politike, postopki in sistemi iz prvega stavka tega odstavka morajo biti sorazmerni značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja banka, vključno s še sprejemljivo mero tveganja, ki jo določi uprava banke in ki upošteva pomembnost banke za bančni sistem.
(2) Banka mora redno preverjati pravilnost in ustreznost predpostavk, ki so bile uporabljene pri določitvi politik upravljanja z likvidnostjo.
(3) Banka mora sprejeti krizni načrt in zagotoviti pogoje za uresničitev tega načrta za preprečitev oziroma odpravo vzrokov likvidnostnih kriz.
4.6.5. Upravljanje z operativnim tveganjem
186. člen
(politike in procesi upravljanja z operativnim tveganjem)
(1) Banka mora oblikovati in izvajati ustrezne politike in procese za ocenjevanje in upravljanje z operativnim tveganjem, ki morajo vključevati tudi opis pristopov k obravnavi redkih, vendar zelo resnih dogodkov, ki pomenijo pomembno operativno tveganje.
(2) Za namen ustreznega oblikovanja in izvajanja politik in procesov iz prvega odstavka tega člena mora banka določno in ustrezno podrobno opredeliti dejavnike operativnega tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena.
187. člen
(krizni načrt in načrt neprekinjenega poslovanja)
Banka mora izdelati krizni načrt in načrt neprekinjenega poslovanja, ki zagotavlja ustrezne pogoje, da tudi ob nastopu hudih poslovnih motenj nadaljuje s poslovanjem in da se ustrezno omejijo izgube banke zaradi teh motenj.
4.6.6. Upravljanje z drugimi tveganji
188. člen
(tveganje koncentracije)
Banka mora določiti in izvajati ustrezne politike in procese za obravnavo, spremljanje in nadzor naslednjih tveganj koncentracije:
1. tveganj na podlagi izpostavljenosti do posamezne osebe, skupine povezanih oseb in oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganja, kot so:
– isti gospodarski sektor oziroma geografsko območje,
– istovrstni posli oziroma blago,
2. tveganj uporabe kreditnih zavarovanj ter še posebej tveganj, povezanih z veliko posredno kreditno izpostavljenostjo (na primer do posameznega dajalca osebnega zavarovanja).
189. člen
(tveganja, povezana z listinjenjem)
Banka mora ocenjevati in obravnavati tveganja, ki izhajajo iz poslov listinjenja, pri katerih ima vlogo investitorja, originatorja, sponzorja ali drugega udeleženca, vključno s tveganjem ugleda (kakršno na primer nastane v povezavi s kompleksnimi strukturami ali produkti), na podlagi ustreznih politik in postopkov, zlasti zaradi zagotovitve, da se ekonomska vsebina posla ustrezno in v celoti odraža v vodstvenih odločitvah o oceni in upravljanju teh tveganj.
4.6.7. Drugi ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in likvidnosti banke
190. člen
(prepoved izplačila dobička)
(1) Banka ne sme izplačati dobička niti v obliki vmesne dividende oziroma dividende niti v obliki izplačila iz naslova udeležbe v dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih:
1. če je kapital banke manjši od minimalnega kapitala ali če bi se kapital banke zaradi izplačila dobička zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v 136. členu oziroma drugem odstavku 248. člena tega zakona,
2. če banka ne zagotavlja ustrezne likvidnostne pozicije ali če banka zaradi izplačila dobička ne bi več zagotavljala ustrezne likvidnostne pozicije ali
3. če je Banka Slovenije banki odredila odpravo kršitev v zvezi z napačnim izkazovanjem aktivnih oziroma pasivnih bilančnih oziroma zunajbilančnih postavk, katerih pravilno izkazovanje bi lahko pomembneje vplivalo na izkaz poslovnega izida banke.
(2) Prepoved iz prvega odstavka tega člena velja:
1. v primeru iz 1. točke: dokler banka ne zagotovi ustrezne višine minimalnega kapitala,
2. v primeru iz 2. točke: dokler banka ne zagotovi ustrezne likvidnostne pozicije,
3. v primeru iz 3. točke: dokler banka ne zagotovi pravilnega izkazovanja postavk, razen če na podlagi pravilnega izkazovanja nastopi razlog za prepoved iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena.
190.a člen
(prepoved izplačil, vezanih na hibridne instrumente)
(1) Banka ne sme izplačati obresti, dividend ali drugih oblik izplačil, vezanih na hibridne instrumente iz 4. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona, če je kapital banke manjši od minimalnega kapitala ali če bi se kapital banke zaradi izplačila zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v 136. členu oziroma drugem odstavku 248. člena tega zakona.
(2) Prepoved iz prvega odstavka tega člena velja, dokler banka ne zagotovi ustrezne višine minimalnega kapitala.
191. člen
(ukrepi uprave za zagotovitev minimalnega kapitala)
(1) Če kapital banke zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 136. členu tega zakona, mora uprava banke nemudoma sprejeti tiste ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma izdelati predlog tistih ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi banke.
(2) O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prvega odstavka tega člena mora uprava banke nemudoma poročati Banki Slovenije.
4.7. Izračunavanje kapitalskih zahtev in omejitev in poročanje Banki Slovenije
192. člen
(izračunavanje likvidnostne pozicije)
Banka mora redno izračunavati likvidnostno pozicijo.
193. člen
(ugotavljanje in merjenje tveganj)
Banka mora redno izračunavati in ugotavljati:
1. višino kapitala,
2. tveganja, ki jim je izpostavljena, vključno z obrestnim tveganjem,
3. kapitalsko zahtevo za vsako vrsto tveganj,
4. stanje in spremembe velikih izpostavljenosti ter
5. stanje in spremembe naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja.
194. člen
(poročila o merjenju tveganj)
(1) Banka mora Banki Slovenije poročati o izračunih iz 192. in 193. člena tega zakona in o podatkih, ki so podlaga za te izračune.
(2) Banka Slovenije pri določitvi obveznosti poročanja o izračunih iz 1. do 4. točke 193. člena tega zakona upošteva značilnosti, obseg in zapletenost poslov, ki jih opravlja banka.
195. člen
(poročila o posameznih dejstvih in okoliščinah)
(1) Banka mora poročati Banki Slovenije o naslednjih dejstvih in okoliščinah:
1. spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register,
2. sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini,
3. imetnikih delnic banke ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih deležev,
4. razrešitvi in imenovanju članov uprave,
5. nameravanem odprtju, preselitvi, zaprtju ali začasnem prenehanju podružnice ali predstavništva oziroma spremembah vrste poslov, ki jih opravlja podružnica,
6. poslih začasne prodaje oziroma odkupa in poslih posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, če nasprotna stranka svoje obveznosti ne izpolni ob njeni dospelosti,
7. vsaki načrtovani spremembi kapitala banke, ki dosega ali presega 25 odstotkov kapitala banke pred spremembo,
8. pridobitvi oziroma odtujitvi delnic, poslovnih deležev oziroma članskih pravic v pravnih osebah oziroma o drugih spremembah glede teh naložb,
9. pomembnejših spremembah v strukturi kapitala,
10. prenehanju opravljanja določenih storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona,
11. vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za presojo, ali je banka vključena v bančno skupino, ter o osebah in načinu povezav v bančni skupini, v katero je banka vključena,
12. vseh drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za presojo, ali banka posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.
(2) Uprava banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o naslednjih dogodkih:
1. če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost banke ali če banka na zahtevo vlagatelja ni izplačala njegove dospele vloge,
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona,
3. če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,
4. če je banka začela z obširnejšo prenovo informacijskih sistemov ali če je banka začela z razvojem nove ponudbe storitev, ki so pretežno podprte z informacijsko tehnologijo,
5. drugih dogodkih, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje banke v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.
196. člen
(obvestilo o pridobitvi kvalificiranega deleža v finančni družbi tretje države)
(1) Banka mora tri mesece pred pridobitvijo kvalificiranega deleža v finančni družbi tretje države, katerega vrednost presega 10 odstotkov kapitala banke, o tem obvestiti Banko Slovenije.
(2) Banka mora obvestiti Banko Slovenije tudi tri mesece pred vsako nadaljnjo pridobitvijo, na podlagi katere bo v finančni družbi tretje države iz prvega odstavka tega člena dosegla ali presegla 10-, 20-odstotni, enotretjinski ali 50-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te družbe ali delež, na podlagi katerega bo banka postala nadrejena oseba te družbe.
(3) Obvestilu iz prvega ali drugega odstavka tega člena je treba priložiti:
1. seznam imetnikov kvalificiranih deležev v finančni družbi tretje države s podatki o njihovih deležih ter prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za vsakega od njih,
2. prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za finančno družbo tretje države,
3. letno poročilo finančne družbe tretje države,
4. če je finančna družba tretje države po predpisih države svojega sedeža zavezana k revidiranju: revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za zadnje poslovno leto,
5. seznam oseb, ki so s finančno družbo v razmerju tesne povezanosti z opisom načina povezav,
6. strategijo upravljanja finančne družbe tretje države z oceno ekonomske učinkovitosti naložbe.
(4) Če namerava banka odtujiti delnice oziroma poslovne deleže v finančni družbi tretje države iz prvega odstavka tega člena, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.
4.8. Notranje revidiranje
197. člen
(služba notranje revizije)
(1) Banka mora organizirati službo notranje revizije kot samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi banke ter funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih organizacijskih delov banke.
(2) Namen, pomen in naloge službe notranje revizije morajo biti opredeljeni v ustreznem pisnem aktu, ki ga je odobrila uprava banke v soglasju z nadzornim svetom banke.
198. člen
(naloge notranje revizije)
(1) Notranje revidiranje obsega:
1. spremljanje in vrednotenje učinkovitosti sistemov upravljanja s tveganji ter pomoč pri upravljanju s tveganji,
2. pregled, vrednotenje in preizkušanje učinkovitosti sistemov notranjih kontrol,
3. presojo procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala glede na lastno oceno tveganj banke,
4. presojo zanesljivosti informacijskega sistema, vključno z elektronskim informacijskim sistemom in elektronskimi bančnimi storitvami,
5. presojo zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil,
6. preverjanje popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja v skladu s predpisi,
7. preverjanje skladnosti ravnanja banke s predpisi, internimi akti in ukrepi, sprejetimi na njihovi podlagi,
8. izvajanje posebnih preiskav.
(2) Služba notranje revizije opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s:
1. standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju,
2. kodeksom načel notranjega revidiranja in
3. kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev.
199. člen
(delavci službe notranje revizije)
(1) Za opravljanje nalog notranjega revidiranja mora biti v banki zaposlena najmanj ena oseba, ki je pridobila naziv revizor ali revizorka (v nadaljevanju: revizor) oziroma preizkušeni notranji revizor ali notranja revizorka (v nadaljevanju: notranji revizor) v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
(2) Osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja, v banki ne smejo opravljati nobenih drugih nalog.
(3) Nalog notranjega revidiranja ne smejo opravljati člani uprave banke.
200. člen
(letni načrt dela službe notranje revizije)
(1) Letni načrt dela službe notranje revizije mora biti zasnovan na oceni tveganj, pridobljeni najmanj enkrat letno.
(2) Uprava banke v soglasju z nadzornim svetom sprejme letni načrt dela službe notranje revizije.
(3) Letni načrt dela službe notranje revizije mora obsegati:
1. področja poslovanja, na katerih bo služba notranje revizije opravila pregled poslovanja, in
2. opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih.
201. člen
(poročilo o notranjem revidiranju)
(1) Služba notranje revizije mora najmanj za vsako polletje izdelati poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
1. opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja,
2. splošno oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja s tveganji,
3. primernost in učinkovitost delovanja sistemov notranjih kontrol,
4. kršitve in nepravilnosti, ki jih je služba notranje revizije ugotovila pri posameznem pregledu poslovanja, in predlog ukrepov za odpravo teh kršitev in nepravilnosti,
5. ugotovitve v zvezi z odpravo kršitev in nepravilnosti, ki jih je ugotovila služba notranje revizije.
(2) Služba notranje revizije mora izdelati letno poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
1. poročilo o uresničitvi letnega načrta dela,
2. povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja.
(3) Polletno in letno poročilo mora služba notranje revizije predložiti upravi in nadzornemu svetu.
(4) Uprava mora skupščini banke predložiti letno poročilo o notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta hkrati s predložitvijo letnega poročila banke in poročila nadzornega sveta iz 282. člena ZGD-1.
202. člen
(obveščanje uprave banke in nadzornega sveta)
(1) Če služba notranje revizije pri pregledu poslovanja ugotovi, da banka krši pravila o upravljanju s tveganji ter ji zaradi tega grozi nelikvidnost ali kapitalska neustreznost ali da je ogrožena varnost poslovanja in lahko nastopi možnost aktiviranja jamstva za zajamčene vloge, mora o tem nemudoma obvestiti upravo banke.
(2) Če služba notranje revizije pri pregledu poslovanja ugotovi, da uprava banke krši pravila o upravljanju s tveganji, mora o tem nemudoma obvestiti upravo in nadzorni svet.
5. poglavje: Poslovne knjige in letno poročilo
203. člen
(uporaba določb zakona o gospodarskih družbah in zakona o revidiranju)
(1) Če v 5. poglavju tega zakona in predpisu iz 204. člena tega zakona niso določena posebna pravila, se za poslovne knjige in letno poročilo bank ter za revidiranje uporabljajo splošna pravila, določena v osmem poglavju I. dela ZGD-1 in v zakonu, ki ureja revidiranje.
(2) Banka mora voditi poslovne knjige, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke in sestavljati poročila v skladu s predpisi iz prvega odstavka tega člena.
204. člen
(predpisi o poslovnih knjigah in letnih poročilih, revidiranju in razkritjih)
(1) Banka Slovenije v zvezi s poslovnimi knjigami in letnimi poročili banke predpiše:
1. kontni okvir za glavno knjigo za namen vodenja poslovnih knjig ter vrste in sheme računovodskih in konsolidiranih računovodskih izkazov banke,
2. podrobnejšo vsebino:
– računovodskega poročila in
– poslovnega poročila,
3. podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk in
4. podrobnejšo vsebino, obliko, način in roke za posredovanje mesečnih poročil iz 206. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije v zvezi z revidiranjem letnih poročil banke predpiše:
1. podrobnejši obseg in vsebino dodatnega revizijskega pregleda in dodatnega revizorjevega poročila o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji v banki iz prvega odstavka 211. člena tega zakona in
2. podrobnejši način objave revidiranega letnega poročila na javnih spletnih straneh banke.
(3) (črtan)
(4) Banka Slovenije v zvezi z razkritji banke iz 207. člena tega zakona predpiše:
1. merila za opredelitev bistvenih in zaupnih informacij ter poslovne skrivnosti,
2. podrobnejšo vsebino razkritij,
3. podrobnejša merila za opustitev razkritij,
4. podrobnejša pravila za preverjanje in način letne objave razkritij in
5. podrobnejša merila, roke in način za preverjanje in objavo razkritij pogosteje kot enkrat letno.
205. člen
(posebna pravila o letnih računovodskih izkazih banke)
(1) Poslovno leto za sestavo računovodskih in konsolidiranih računovodskih izkazov, ki sestavljajo letno poročilo banke, mora biti enako koledarskemu letu.
(2) Banka mora predložiti Banki Slovenije nerevidirane letne računovodske izkaze v enem mesecu po koncu koledarskega leta, nerevidirane letne konsolidirane računovodske izkaze pa v dveh mesecih po koncu koledarskega leta.
206. člen
(mesečno poročilo)
Banka mora Banki Slovenije predložiti mesečno poročilo o knjigovodskih postavkah.
207. člen
(razkritje dodatnih informacij)
(1) Banka mora razkriti naslednje informacije:
1. o ciljih in politikah upravljanja s tveganji banke,
2. o osebah, vključenih v razkritja,
3. o kapitalu za namen izpolnjevanja minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,
4. o izpolnjevanju kapitalskih zahtev in ocenjevanju ustreznega notranjega kapitala,
5. o izpostavljenosti banke kreditnemu tveganju nasprotne stranke,
6. o izpostavljenosti kreditnemu tveganju in tveganju zmanjšanja vrednosti odkupljenih terjatev,
7. o pristopu za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, ki ga uporablja banka,
8. o kapitalskih zahtevah za tržna tveganja ter notranjih modelih za izračun kapitalskih zahtev za ta tveganja,
9. o pristopih ter načinu in obsegu uporabe pristopov za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje,
10. o naložbah v lastniške instrumente, ki niso vključene v postavke trgovalne knjige,
11. o izpostavljenosti obrestnemu tveganju glede postavk, ki niso vključene v postavke trgovalne knjige,
12. o poslih listinjenja,
13. o kreditnih zavarovanjih.
(2) Banka mora oblikovati jasno politiko za izpolnjevanje zahtev glede razkritij iz prvega odstavka tega člena in vzpostaviti ter uresničevati politike za ocenjevanje ustreznosti teh razkritij, ki obsegajo tudi presojo in preverjanje ustreznosti vsebine in pogostnosti teh razkritij.
(3) Banka mora gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, ki je pri njej zaprosila za kredit, na njeno zahtevo razložiti svojo odločitev o bonitetni oceni in to razlago dati tudi v pisni obliki, če je tako navedeno v zahtevi. Administrativni stroški izdelave obrazložitve ocene morajo biti sorazmerni z višino kredita.
208. člen
(opustitev razkritja določenih informacij)
(1) Banka lahko opusti razkritje posameznih informacij iz prvega odstavka 207. člena tega zakona, če niso bistvene.
(2) Banka lahko opusti razkritje posameznih informacij iz prvega odstavka 207. člena tega zakona, če imajo te značilnost zaupnih informacij ali poslovne skrivnosti. V takem primeru mora navesti, da teh informacij ni razkrila, in razkriti splošnejšo informacijo o tem, razen če bi imelo tudi tako splošnejše razkritje značilnost zaupne informacije ali poslovne skrivnosti.
(3) Banka Slovenije lahko banki na njeno zahtevo dovoli, da v celoti ali deloma opusti razkritja informacij iz prvega odstavka 207. člena tega zakona, če te informacije razkrije nadrejena družba banke tretje države na konsolidirani podlagi in če so ta razkritja enakovredna razkritjem po tem zakonu.
209. člen
(pogostnost in način objave razkritij)
(1) Banka mora razkritja iz prvega odstavka 207. člena tega člena objaviti hkrati z objavo letnega poročila.
(2) Banka mora sama presojati, ali mora vse ali nekatere informacije iz prvega odstavka 207. člena tega zakona razkriti pogosteje kot enkrat letno. Pri tej presoji mora ustrezno upoštevati značilnosti svojega poslovanja.
(3) Banka Slovenije lahko z odredbo o odpravi kršitve banki naloži, da opravi pogostejša razkritja iz drugega odstavka tega člena, če so taka razkritja potrebna glede na značilnosti poslovanja banke.
(4) Banka mora razkritja iz prvega in drugega odstavka tega člena objaviti na svojih javnih spletnih straneh.
210. člen
(posebna pravila o revidiranju letnega poročila banke)
(1) Banka mora v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar ne kasneje kot v štirih mesecih po koncu koledarskega leta Banki Slovenije predložiti:
1. letno poročilo,
2. revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 in
3. dodatno revizorjevo poročilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji v banki iz prvega odstavka 211. člena tega zakona.
(2) Če mora banka pripraviti konsolidirano letno poročilo, se za predložitev, revidiranje in objavo konsolidiranega letnega poročila smiselno uporabljajo prvi odstavek tega člena in 211. do 213. člen tega zakona.
211. člen
(dodatna pravila o revizijskem pregledu)
(1) Revizijski pregled letnega poročila banke in revizorjevo poročilo mora poleg revidiranja in pregleda po prvem odstavku 57. člena ZGD-1 ter vsebine revizorjevega poročila po drugem odstavku 57. člena ZGD-1 obsegati tudi dodatno revidiranje ter dodatno revizorjevo poročilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji v banki.
(2) (črtan)
(3) Banka Slovenije lahko od pooblaščenega revizorja zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
(4) Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevo poročilo ali dodatno revizorjevo poročilo ni izdelano v skladu s prvim odstavkom tega člena oziroma s predpisom iz 204. člena tega zakona, lahko Banka Slovenije:
1. zahteva od pooblaščenega revizorja, da svoji poročili ustrezno popravi oziroma dopolni,
2. zavrne revizorjevi poročili in zahteva, da revizijski pregled opravi drug pooblaščeni revizor na stroške banke.
212. člen
(obveznosti pooblaščenega revizorja v razmerju do Banke Slovenije)
(1) Pooblaščeni revizor, ki opravlja naloge revidiranja letnega poročila banke, mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o vsakem dejstvu ali okoliščini, ki jo je ugotovil pri izvajanju nalog revidiranja in ki lahko pomeni enega od teh položajev:
1. pomembno kršitev predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega zakona,
2. ki lahko vpliva na nemoteno poslovanje banke ali
3. ki lahko privede do revizorjevega mnenja s pridržkom, odklonilnega mnenja ali zavrnitve izdelave mnenja.
(2) Obveznost iz prvega odstavka velja tudi za dejstva ali okoliščine v zvezi z družbo, ki je v razmerju tesne povezanosti z banko na podlagi obvladovanja.
(3) Pooblaščeni revizor mora Banki Slovenije na njeno zahtevo posredovati tudi druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje pri opravljanju nadzora nad banko v skladu s tem zakonom.
(4) Posredovanje podatkov Banki Slovenije po prvem do tretjem odstavku tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve obveznosti varovanja zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na podlagi pogodbe.
213. člen
(objava revidiranega letnega poročila banke)
(1) Banka mora v petih mesecih po koncu koledarskega leta na svojih javnih spletnih straneh objaviti letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1.
(2) Če letnega poročila do roka iz prvega odstavka tega člena še ni sprejel pristojni organ banke, mora banka v navedenem roku objaviti sestavljeno letno poročilo, ki ga mora uprava banke predložiti nadzornemu svetu po tretjem odstavku 272. člena ZGD-1 (v nadaljnjem besedilu: sestavljeno letno poročilo), in na to v objavi opozoriti.
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena mora banka v 15 dneh po dnevu, ko letno poročilo sprejme njen pristojni organ, objaviti tudi sprejeto letno poročilo. Če pristojni organ banke pri sprejetju letnega poročila ni spremenil sestavljenega letnega poročila, lahko banka namesto ponovne objave celotnega letnega poročila objavi samo informacijo, da je pristojni organ banke sprejel letno poročilo z vsebino sestavljenega letnega poročila.
(4) Banka mora zagotoviti, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi.
(5) Banka mora v 15 dneh po sprejemu letnega poročila, vendar najkasneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve zaradi javne objave v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZGD-1.
(6) Podružnica banke države članice ali banke tretje države mora na svojih spletnih straneh objaviti revidirane računovodske izkaze in revidirane konsolidirane računovodske izkaze banke države članice ali banke tretje države skupaj z mnenjema revizorja najpozneje v 15 dneh po izteku roka za javno objavo v državi sedeža banke.
6. poglavje: Varovanje zaupnih podatkov
214. člen
(zaupni podatki)
Banka mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na način, na katerega je pridobila te podatke.
215. člen
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)
(1) Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršen koli način dostopni zaupni podatki iz 214. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.
(2) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja:
1. če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
2. če te podatke potrebuje Banka Slovenije oziroma drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
3. v primerih posredovanja podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi v skladu z določbami pododdelka 7.9.3. tega zakona ali v skladu z ZFK,
4. za izmenjavo informacij o boniteti strank za namen upravljanja s kreditnim tveganjem:
– med bankami in finančnimi institucijami iz drugega odstavka 390.a člena tega zakona,
– znotraj bančne skupine ali
– z bankami držav članic ali sistemi za izmenjavo informacij o boniteti strank, organiziranih v drugih državah članicah, glede informacij o boniteti strank, ki so pravne osebe, in
5. v drugih primerih, ki jih določa zakon.
216. člen
(uporaba zaupnih podatkov)
Banka Slovenije oziroma drugi organi in osebe smejo podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka 215. člena tega zakona, uporabiti izključno za namen, za katerega so bili podatki pridobljeni.
7. poglavje: Nadzor nad bankami
7.1. Splošne določbe
217. člen
(pristojnost Banke Slovenije za nadzor nad bankami)
(1) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad banko glede vseh storitev in poslov, ki jih opravlja banka na območju Republike Slovenije, na območju države članice in na območju tretje države.
(2) Če je to potrebno za dosego namena nadzora nad banko, lahko Banka Slovenije od teh oseb zahteva ustrezna poročila in informacije ter opravi pregled njihovega poslovanja:
1. od oseb, ki so z banko v razmerju tesne povezanosti,
2. od oseb, na katere je banka prenesla pomemben del svojih poslovnih procesov, in
3. od imetnikov kvalificiranih deležev v banki.
(3) Če je za nadzor nad posamezno osebo iz drugega odstavka tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi Banka Slovenije pregled poslovanja te osebe v sodelovanju s tem nadzornim organom v skladu z določbami oddelka 7.2. tega zakona.
(4) Za dosego namena nadzora nad banko je Banka Slovenije pristojna in odgovorna tudi za nadzor:
1. nad člani uprave banke v obsegu, določenem v 68. do 70. členu tega zakona, in
2. nad imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v oddelku 2.4. tega zakona.
218. člen
(pristojnost Banke Slovenije za nadzor nad banko države članice in njeno podružnico)
Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad banko države članice glede storitev in poslov, ki jih ta opravlja na območju Republike Slovenije, in nad podružnico banke države članice, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, v obsegu, določenem v pododdelku 7.9.2. tega zakona.
219. člen
(pristojnost Banke Slovenije za nadzor nad podružnico banke tretje države)
Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad podružnico banke tretje države, ustanovljeno v Republiki Sloveniji.
220. člen
(pristojnost Banke Slovenije za nadzor nad drugimi osebami)
Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo, določeno v 35. členu tega zakona, sprejemajo depozite od javnosti, v obsegu, določenem v pododdelku 7.9.4. tega zakona.
221. člen
(uporaba določb o nadzoru)
(1) Za nadzor iz 218. in 219. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe 7. poglavja tega zakona o nadzoru nad banko, razen če zakon za posamezen primer drugače določa.
(2) Za nadzor iz drugega do četrtega odstavka 217. člena in iz 220. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe oddelkov 7.3. in 7.4. tega zakona, razen če zakon za posamezen primer drugače določa.
(3) Določbe tega poglavja o podrejeni banki, banki države članice oziroma banki tretje države se uporabljajo tudi za podrejeno družbo za izdajo elektronskega denarja, družbo za izdajo elektronskega denarja države članice oziroma družbo za izdajo elektronskega denarja tretje države.
222. člen
(namen in obseg nadzora nad bankami)
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad banko z namenom preverjanja, ali banka posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji in drugimi pravili, določenimi s tem zakonom, in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi zakoni, ki urejajo opravljanje finančnih storitev, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2) Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad banko:
1. preverja organizacijski ustroj, postopke in sisteme iz 124. člena tega zakona ter strategije in procese iz 126. člena tega zakona, ki jih je vzpostavila banka zaradi uskladitve svojega poslovanja s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
2. ocenjuje tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, in
3. ocenjuje finančni položaj in tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena zaradi razmerij z drugimi osebami v bančni skupini.
(3) Banka Slovenije opravlja preverjanje in ocenjevanje po drugem odstavku tega člena z namenom ugotoviti, ali organizacijski ustroj, postopki in sistemi iz 124. člena tega zakona ter strategije in procesi iz 126. člena tega zakona, ki jih je vzpostavila banka, in kapital banke zagotavljajo trden in zanesljiv sistem upravljanja in ustrezno pokrivanje tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.
(4) Banka Slovenije mora določiti pogostnost in podrobnost opravljanja preverjanja in ocenjevanja po drugem odstavku tega člena v posamezni banki ob upoštevanju velikosti in sistemske pomembnosti banke ter značilnosti, obsega in zapletenosti poslov, ki jih opravlja banka, in v skladu z načelom sorazmernosti.
(5) Preveritev in oceno po drugem odstavku tega člena mora Banka Slovenije za posamezno banko opraviti najmanj enkrat letno.
223. člen
(način opravljanja nadzora)
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad bankami:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil bank in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonov dolžne poročati Banki Slovenije oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah,
2. z opravljanjem pregledov poslovanja bank in
3. z izrekanjem ukrepov nadzora.
(2) Banka Slovenije lahko banki pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče naslednje ukrepe nadzora:
1. priporočilo in opozorilo,
2. odreditev odprave kršitve,
3. odreditev dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji,
4. odvzem dovoljenja,
5. postavitev izredne uprave,
6. začetek prisilne likvidacije,
7. odločitev o razlogih za stečaj banke.
(3) Banka Slovenije pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti na področju nadzora na podlagi informacij, ki so na voljo v tistem trenutku, ustrezno upošteva mogoč vpliv svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema držav članic, kar zlasti velja v izrednih finančnih razmerah.
(4) Banka Slovenije sodeluje pri dejavnostih Odbora evropskih bančnih nadzornikov z namenom približevanja nadzorniških metodologij in praks. Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti upošteva smernice, standarde in druga priporočila tega odbora, oziroma če jih ne upošteva, na njegovo zahtevo to obrazloži.
(5) Pristojnosti Banke Slovenije po tem in drugih zakonih ne smejo vplivati na izvajanje njenih nalog iz četrtega odstavka tega člena.
224. člen
(letno nadomestilo za nadzor)
(1) Za opravljanje nadzora iz 1. in 2. točke prvega odstavka 223. člena tega zakona plačujejo banke Banki Slovenije nadomestilo za nadzor, ki ga glede na minimalni kapital banke iz 136. člena oziroma drugega odstavka 248. člena tega zakona določa tarifa Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije lahko določi nadomestilo iz prvega odstavka tega člena največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačati vse banke za posamezno leto, ne preseže dejanskih stroškov nadzora v tem letu.
225. člen
(plačilo letnega nadomestila za nadzor)
(1) Banka plača letno nadomestilo za nadzor v dveh obrokih. Banka Slovenije izda račun za plačilo prvega obroka do 30. septembra v tekočem letu na podlagi načrtovanih stroškov nadzora za to leto, račun za drugi obrok pa do 31. marca naslednjega leta za preteklo leto ob upoštevanju dejanskih stroškov nadzora v preteklem letu.
(2) Če banka ne plača nadomestila za nadzor iz prvega odstavka tega člena v roku 15 dni po prejemu računa, Banka Slovenije banki z odločbo naloži plačilo.
(3) Odločba iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
226. člen
(predpisi o nadzoru)
Banka Slovenije predpiše:
1. vsebino obrazca za prijavo terjatev upnikov iz držav članic v postopku prisilne likvidacije banke,
2. podrobnejšo vsebino informacij in obvestil iz 289. člena tega zakona in način njihovega posredovanja,
3. podrobnejšo vsebino informacij in obvestil iz 299. člena tega zakona in način njihovega posredovanja,
4. podrobnejša pravila o nadzoru nad posli z mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami iz 300. člena tega zakona.
7.2. Sodelovanje med nadzornimi organi in izmenjava informacij
227. člen
(zbiranje in obdelava informacij)
(1) Banka Slovenije je pristojna zbirati in obdelovati informacije o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.
(2) Za informacije iz prvega odstavka tega člena se štejejo zlasti naslednje informacije:
1. o dovoljenjih za opravljanje bančnih storitev in drugih dovoljenjih, ki jih je izdala Banka Slovenije na podlagi tega zakona,
2. o članih uprave in nadzornih svetov bank, njihovi organizaciji in delovanju njihovih služb notranje revizije,
3. o podružnicah oziroma neposrednem opravljanju bančnih storitev bank v državah članicah in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju dejavnosti bank držav članic v Republiki Sloveniji,
4. o podružnicah bank v tretjih državah in podružnicah bank tretjih držav v Republiki Sloveniji,
5. o finančnem položaju in poslovanju bank in drugih oseb, nad katerimi je pristojna opravljati nadzor,
6. o imetnikih kvalificiranih deležev,
7. o ukrepih nadzora, ki jih je izrekla Banka Slovenije na podlagi tega zakona,
8. informacije, ki jih je pridobila v okviru izmenjave informacij od drugih nadzornih organov Republike Slovenije, držav članic oziroma tretjih držav.
(3) Za informacije, ki jih pridobiva iz registrov in evidenc, ki jih vodijo sodišča ali drugi državni organi, je Banka Slovenije oproščena plačila sodnih in upravnih taks.
228. člen
(obveznost varovanja zaupnih informacij)
(1) Zaposleni pri Banki Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki, ki so delali po pooblastilu Banke Slovenije, morajo vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju nadzora ali drugih poslov za Banko Slovenije, varovati kot zaupne (v nadaljnjem besedilu: zaupne informacije).
(2) Zaupnih informacij ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo.
(3) Prepoved iz drugega odstavka ne velja:
1. za zaupne informacije, ki so potrebne za izvedbo kazenskega postopka,
2. v primeru stečaja ali prisilne likvidacije banke, za zaupne informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do banke in druge potrebe v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ali s tema postopkoma povezanih pravdnih postopkih, razen tistih, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih finančne sanacije ali reorganizacije banke,
3. za informacije o izdanih dovoljenjih za opravljanje bančnih in finančnih storitev.
(4) Obveznost varovanja zaupnih informacij iz prvega do tretjega odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi ali organi, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge.
229. člen
(uporaba zaupnih informacij)
Banka Slovenije sme zaupne informacije uporabiti samo za naslednje namene:
1. da preveri pogoje za izdajo dovoljenj in soglasij, o katerih odloča na podlagi tega zakona, in da zagotovi nadzor na posamični in konsolidirani podlagi poslovanja bank, zlasti glede likvidnosti, kapitalske ustreznosti, velikih izpostavljenosti ter njihovih upravljavskih in računovodskih postopkov ter notranjih kontrolnih mehanizmov,
2. da izreka ukrepe nadzora in kazni za prekrške,
3. v postopku sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, in v drugih sodnih postopkih v zvezi s tem.
230. člen
(sodelovanje med nadzornimi organi Republike Slovenije)
(1) Banka Slovenije in nadzorni organi Republike Slovenije, ki so pristojni za nadzor drugih nadzorovanih finančnih družb, morajo na zahtevo posameznega nadzornega organa posredovati temu organu vse podatke glede banke oziroma druge nadzorovane finančne družbe, ki jih potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora nad to družbo, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj oziroma pri odločanju o drugih posamičnih zadevah.
(2) Nadzorni organi morajo drug drugega na lastno pobudo obveščati o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki jih ugotovijo pri opravljanju nadzora ali drugih svojih nalog in pristojnosti, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.
(3) Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja nadzornih organov določi minister, pristojen za finance, na podlagi predhodnega mnenja nadzornih organov.
(4) Nadzorni organi si v največji mogoči meri prizadevajo k poenotenju nadzorniških praks ter v tem okviru tudi k primerljivosti metodološkega pristopa pri nadzoru upravljanja s tveganji ter k čim boljši medsebojni izmenjavi informacij.
230.a člen
(sodelovanje z nadzornimi organi držav članic)
(1) Banka Slovenije mora sodelovati z nadzornimi organi drugih držav članic. Posredovati jim mora informacije, ki so ključne ali pomembne za izvajanje njihovih nalog nadzora. Za uresničitev tega namena mora drugemu nadzornemu organu:
1. na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, ki so ključne ali pomembne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa,
2. na lastno pobudo posredovati vse informacije, ki so ključne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa.
(2) Informacija se šteje za ključno po prvem odstavku tega člena, če bi lahko imela bistven vpliv za oceno finančne trdnosti nadzorovane finančne družbe druge države članice.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za sodelovanje Banke Slovenije in drugih nadzornih organov Republike Slovenije s pristojnim nadzornim organom države članice, če ta zahteva posvetovanje ali informacije pri odločanju o zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža v nadzorovani finančni družbi te države članice, ki jo je vložila:
1. kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji,
2. zavarovalnica, pozavarovalnica, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji ali
3. oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(4) Banka Slovenije s svojim delovanjem na področju nadzora bančnega poslovanja spodbuja sodelovanje med nadzornimi organi držav članic, zlasti izmenjavo vseh pomembnih informacij med nadzornimi organi države sedeža in države gostiteljice.
231. člen
(osebe, ki jim je dovoljeno razkriti zaupne informacije)
(1) Zaupne informacije sme Banka Slovenije posredovati naslednjim osebam Republike Slovenije ali druge države članice:
1. nadzornim organom, pristojnim za nadzor nadzorovanih finančnih družb,
2. sodišču in drugim organom, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku,
3. revizorjem, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih finančnih družb,
4. osebam ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge,
5. organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku,
6. organom, ki so pristojni za nadzor nad revizorji, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih finančnih družb,
7. sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji, če jih potrebuje v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
8. centralni banki Evropskega sistema centralnih bank ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot monetarne oblasti, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanimi zagotavljanjem likvidnosti, nadzorom plačil, klirinških sistemov in sistemov poravnave, ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema, oziroma drugemu organu, pristojnemu za nadzor plačilnih sistemov,
9. ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma državnemu organu druge države članice, pristojnemu za izvrševanje zakonov na področju nadzora nad kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji ali zavarovalnicami, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti,
10. centralni klirinškodepotni družbi ali drugi klirinški družbi oziroma poravnalnemu sistemu po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, v zvezi z opravljanjem storitev izravnave in poravnave poslov, sklenjenih na enem od trgov v Republiki Sloveniji, če Banka Slovenije oceni, da so te informacije potrebne, da se zagotovi ustrezno ukrepanje te družbe glede neizpolnitve oziroma morebitne neizpolnitve obveznosti udeležencev teh trgov,
11. članom kolegija iz 278.a in 294.a člena tega zakona ter članom kolegija, kjer je kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen nadzorni organ druge države članice, v okviru izvajanja nalog kolegija, ter
12. Odboru evropskih bančnih nadzornikov, v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog.
(2) Oseba, ki ji Banka Slovenije razkrije zaupne informacije po prvem odstavku tega člena, jih sme uporabiti samo za izvajanje svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prvega odstavka tega člena, in zanjo velja obveznost varovanja zaupnih informacij iz 228. člena tega zakona.
(3) Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije tudi osebam iz prvega odstavka tega člena, ki imajo položaj osebe posamezne tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če je s to tretjo državo sklenila dogovor o sodelovanju, s katerim je dogovorjena medsebojna izmenjava informacij med osebami iz prvega odstavka tega člena Republike Slovenije in te tretje države,
2. če se za osebe tretje države v tej državi uporabljajo pravila o obveznosti varovanja zaupnih informacij, z vsebino, določeno v 228. in 229. členu tega zakona, in
3. če je informacija, ki je predmet razkritja osebi tretje države, namenjena samo potrebam izvajanja pristojnosti nadzora oziroma nalog oseb iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če je Banka Slovenije zaupne informacije pridobila od nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice banke države članice po 284. členu tega zakona, sme te informacije razkriti samo s soglasjem nadzornega organa te države članice.
232. člen
(obveščanje organov EU)
(1) Banka Slovenije mora obvestiti Komisijo:
1. o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje bančnih storitev,
2. o zavrnitvi zahteve za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice iz 92. člena tega zakona,
3. o ukrepih nadzora, ki jih je izrekla banki države članice po tretjem odstavku 285. člena tega zakona,
4. o dogovoru o prenosu odgovornosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz 288. člena tega zakona,
5. o dogovoru o prenosu oziroma prevzemu odgovornosti za nadzor iz tretjega oziroma četrtega odstavka 294. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije mora obvestiti Komisijo in Evropski bančni odbor o vsakem dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države v Republiki Sloveniji.
(3) Banka Slovenije mora obveščati Komisijo, Evropski bančni odbor, Odbor evropskih bančnih nadzornikov oziroma druge organe EU tudi o drugih zadevah, če tako določajo pravila pravnega reda EU.
233. člen
(razkritje splošnih informacij o nadzoru)
(1) Banka Slovenije mora razkriti naslednje informacije:
1. besedilo zakonov in drugih predpisov in splošnih smernic, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji v zvezi s skrbnim nadzorom in upravljanjem s tveganji kreditnih institucij,
2. način uresničitve opcij in diskrecij, ki jih dajejo predpisi EU s področja skrbnega nadzora in upravljanja s tveganji kreditnih institucij,
3. splošna merila in metodologije, ki jih uporablja pri preverjanju in ocenjevanju po 222. členu tega zakona,
4. agregatne statistične podatke o ključnih vidikih uresničitve skrbnega nadzora in upravljanja s tveganji kreditnih institucij v Republiki Sloveniji.
(2) Razkritja iz prvega odstavka tega člena morajo biti zadostna, da omogočajo razumljivo primerjavo pristopov, ki jih uporabljajo nadzorni organi različnih držav članic.
(3) Banka Slovenije mora vsa razkritja iz prvega odstavka tega člena objaviti skupaj na svojih javnih spletnih straneh in jih redno dopolnjevati z vsemi spremembami.
7.3. Poročanje na zahtevo Banke Slovenije in pregled poslovanja
234. člen
(poročanje na zahtevo Banke Slovenije)
(1) Banka mora na zahtevo Banke Slovenije posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije.
(2) Poročila in informacije iz prvega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije zahteva tudi od članov uprave banke in oseb, zaposlenih pri banki.
(3) Banka Slovenije lahko osebe iz drugega odstavka tega člena pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni od dneva prejema poziva, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.
235. člen
(pooblaščene osebe Banke Slovenije)
(1) Pregled poslovanja banke opravi strokovni delavec Banke Slovenije, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti guverner Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpektor Banke Slovenije).
(2) Za izvajanje posameznih nalog v zvezi s pregledi poslovanja lahko guverner Banke Slovenije pooblasti pooblaščenega revizorja ali drugo strokovno usposobljeno osebo.
(3) Pooblaščene osebe iz drugega odstavka tega člena imajo pri opravljanju nalog pregleda poslovanja, za katere jih je pooblastil guverner Banke Slovenije, enake pristojnosti kot inšpektor Banke Slovenije.
236. člen
(obseg pregleda)
(1) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije omogočiti pregled vseh poslovnih knjig, spisov in druge dokumentacije.
(2) Banka mora na zahtevo pooblaščene osebe Banke Slovenije izročiti računalniške izpiske oziroma kopije evidenc oziroma drugih poslovnih knjig in dokumentacije.
(3) Člani uprave in zaposleni pri banki morajo pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.
(4) Pooblaščena oseba Banke Slovenije lahko opravi tudi pregled poslovanja oseb iz drugega odstavka 217. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi popolnega pregleda poslovanja banke.
237. člen
(pregled poslovanja)
(1) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo omogočiti, da opravi pregled poslovanja na sedežu banke in v drugih prostorih, v katerih banka oziroma druga oseba po njenem pooblastilu opravlja dejavnosti in posle, v zvezi s katerimi Banka Slovenije opravlja nadzor.
(2) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo omogočiti pregled poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, v obsegu, potrebnem za izvajanje posameznega nadzora.
(3) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo izročiti računalniške izpiske oziroma kopije poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc.
(4) Pregled poslovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena opravlja Banka Slovenije ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno, lahko Banka Slovenije opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med dnevi, ki niso delavniki.
(5) Banka Slovenije mora pregled poslovanja opravljati tako, da s tem ovira normalno poslovanje banke samo v taki meri, kot je nujno za dosego namena nadzora.
238. člen
(zahteva za pregled poslovanja)
(1) Zahteva za pregled poslovanja mora biti banki vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko pooblaščena oseba Banke Slovenije zahtevo za pregled poslovanja vroči šele ob začetku opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena posameznega nadzora.
(3) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki so predmet pregleda.
(4) V primeru iz tretjega odstavka 237. člena tega zakona mora zahteva za pregled poslovanja obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki jih je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij treba izročiti, in rok za predložitev.
(5) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati tudi pravni pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če banka ne bo ravnala v skladu z zahtevo za pregled poslovanja oziroma Banki Slovenije ne bo omogočila opravljanja pregleda poslovanja na način, določen v 237. členu tega zakona.
(6) Banka Slovenije lahko med opravljanjem pregleda poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
239. člen
(pogoji za opravljanje pregleda poslovanja)
(1) Banka mora pooblaščenim osebam Banke Slovenije zagotoviti ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb opravijo pregled poslovanja.
(2) Banka mora zagotoviti, da so v času, v katerem pooblaščene osebe Banke Slovenije opravljajo pregled poslovanja v prostorih iz prvega odstavka 237. člena tega zakona, v teh prostorih prisotne pooblaščene osebe banke, ki lahko na zahtevo pooblaščenih oseb Banke Slovenije dajo ustrezna pojasnila v zvezi s poslovnimi knjigami, poslovno dokumentacijo, poslovnimi dogodki ter administrativnimi oziroma poslovnimi evidencami, ki so predmet pregleda.
240. člen
(pogoji za pregled računalniško vodenih poslovnih knjig in evidenc)
(1) Banka, ki računalniško obdeluje podatke oziroma računalniško vodi poslovne knjige in druge evidence, mora na zahtevo pooblaščene osebe Banke Slovenije zagotoviti ustrezne pripomočke za pregled poslovnih knjig in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.
(2) Banka mora pooblaščeni osebi Banke Slovenije izročiti dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis dela računovodskega sistema. Iz dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računovodskega sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:
1. računalniško rešitev,
2. postopke v okviru računalniške rešitve,
3. kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov,
4. kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov.
(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških programov) iz prvega odstavka tega člena mora biti dokumentirana v časovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.
241. člen
(priporočila in opozorila)
(1) Če pooblaščena oseba Banke Slovenije pri pregledu poslovanja ugotovi nesmotrnosti ali nedoslednosti pri poslovanju banke, ki nimajo značilnosti kršitve predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega zakona, Banka Slovenije izda ustrezna priporočila upravi banke za izboljšanje poslovanja banke.
(2) Če pooblaščena oseba Banke Slovenije pri pregledu poslovanja ugotovi kršitve predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega zakona, vendar te kršitve po svojih značilnostih in obsegu nimajo pomembnih učinkov, lahko Banka Slovenije banki namesto odredbe o odpravi kršitev izda opozorilo, v katerem jo opozori na te kršitve (v nadaljnjem besedilu: opozorilo).
(3) Z opozorilom lahko Banka Slovenije banki tudi naloži odpravo ugotovljenih kršitev in določi rok za njihovo odpravo.
(4) Če banka ne ravna v skladu z opozorilom iz tretjega odstavka tega člena, ji Banka Slovenije izda ustrezno odredbo o odpravi kršitev.
(5) Če pooblaščena oseba Banke Slovenije pri pregledu poslovanja ne ugotovi kršitve predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega zakona, Banka Slovenije s sklepom ustavi postopek pregleda poslovanja.
(6) V zvezi s pregledom poslovanja se ne uporabljajo določbe ZUP o zapisniku.
(7) Prvi do četrti in šesti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za nadzor, ki ga Banka Slovenije opravlja na podlagi poročil in informacij, ki ji jih posreduje banka v skladu s tem zakonom, ali ki jih pridobi Banka Slovenije na podlagi zbiranja in obdelovanja informacij po 227. členu tega zakona.
7.4. Odprava kršitev
242. člen
(odredba o odpravi kršitev)
(1) Če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve predpisov iz prvega odstavka 222. člena tega zakona, banki z odredbo naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti oziroma da opravi ali opusti določena dejanja (v nadaljnjem besedilu: odprava kršitev).
(2) V odredbi o odpravi kršitev določi Banka Slovenije rok za odpravo kršitev.
243. člen
(predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev)
Če Banka Slovenije ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih knjig oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih je dolžna voditi banka, oziroma druge pomembnejše kršitve pri poslovanju banke, lahko banki z odredbo o odpravi kršitev naloži tudi, da o odpravi kršitev predloži poročilo, s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da so ugotovljene kršitve odpravljene.
244. člen
(poročilo o odpravi kršitev)
(1) Banka mora v roku, določenem z odredbo o odpravi kršitev, odpraviti ugotovljene kršitve in Banki Slovenije dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev (v nadaljnjem besedilu: poročilo o odpravi kršitev).
(2) Poročilu o odpravi kršitev je treba priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene, in v primeru iz 243. člena tega zakona tudi poročilo pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev.
(3) Če je poročilo o odpravi kršitev nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Banka Slovenije banki z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev (v nadaljnjem besedilu: odredba o dopolnitvi poročila o odpravi kršitev).
245. člen
(ugotovitvena odločba o odpravi kršitev)
(1) Če iz poročila o odpravi kršitev in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene (v nadaljnjem besedilu: odločba o odpravi kršitev).
(2) Banka Slovenije lahko pred izdajo odločbe o odpravi kršitev opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali so kršitve odpravljene.
(3) Če banka pred koncem pregleda poslovanja odpravi kršitve, ki so bile ugotovljene med pregledom, Banka Slovenije izda odločbo o odpravi kršitev, ne da bi prej izdala odredbo o odpravi kršitev.
246. člen
(rok za odločitev o odpravi kršitev)
Banka Slovenije mora odredbo o dopolnitvi poročila o odpravi kršitev oziroma odločbo o odpravi kršitev izdati v dveh mesecih po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene.
7.5. Dodatni ukrepi za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji
247. člen
(razlogi za dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji)
Banka Slovenije odredi banki dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji:
1. če banka ni vzpostavila ali ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu s 124. členom, z določbami oddelka 4.6. tega zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,
2. če banka ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,
3. če banka ni vzpostavila ali ne uresničuje strategij in procesov ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 126. členom tega zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,
4. če banka pri svojem poslovanju presega omejitve glede izpostavljenosti ali druge omejitve, določene s tem zakonom in predpisi o upravljanju s tveganji,
5. če banka ne izračunava kapitalskih zahtev in omejitev ali ne poroča Banki Slovenije v skladu z določbami oddelka 4.7. tega zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,
6. če banka ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem sredstev za izplačilo zajamčenih vlog ali
7. če banka ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev.
248. člen
(vrste dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji)
(1) Banka Slovenije lahko za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji odredi naslednje dodatne ukrepe:
1. naloži upravi banke, da sprejme načrt ukrepov za zagotovitev minimalnega kapitala banke iz 136. člena tega zakona,
2. naloži upravi banke in nadzornemu svetu, da skličeta skupščino delničarjev banke ter predlagata sprejem ustreznih sklepov, kot na primer:
– sklep o povečanju osnovnega kapitala banke z novimi vložki,
– sklep o povečanju osnovnega kapitala banke iz sredstev družbe,
– sklep o pokrivanju izgube s finančnimi instrumenti, ki so za ta namen razpoložljivi v času rednega poslovanja,
3. naloži nadzornemu svetu banke, da razreši člana oziroma člane uprave in imenuje novega člana oziroma člane uprave,
4. prepove banki:
– dajanje kreditov oziroma opravljanje bančnih storitev ali storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona za določene osebe z neprimerno kreditno boniteto,
– sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, družbami, ki so z banko v razmerju tesne povezanosti, ali investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba za upravljanje, ki je z banko v razmerju tesne povezanosti,
5. prepove ali omeji opravljanje posameznih ali vseh poslov določene vrste ali širjenje mreže poslovalnic banke,
6. naloži upravi banke, da sprejme in opravi ukrepe za:
– izboljšanje sistema upravljanja v skladu s 124. členom tega zakona,
– izboljšanje strategij in procesov ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 126. členom tega zakona,
– spremembo področij poslovanja banke,
– omejitev dajanja kreditov,
– izboljšanje postopkov izterjatve zapadlih terjatev banke,
– pravilno vrednotenje postavk sredstev in zunajbilančnih postavk,
– izboljšanje računovodskega informacijskega sistema,
– izboljšanje postopkov sistema notranjih kontrol in notranjega revidiranja,
7. naloži banki, da pri nadaljnjem poslovanju zmanjša tveganja, značilna za njeno poslovanje, produkte ali sisteme,
8. naloži nadzornemu svetu banke, da imenuje ustrezne komisije za posamezne sklope strokovnih nalog iz pristojnosti nadzornega sveta,
9. naloži banki druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil o upravljanju s tveganji.
(2) V primeru iz 1. ali 3. točke 247. člena tega zakona lahko Banka Slovenije banki tudi odredi, da zagotovi dodatni kapital preko obsega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona, če oceni, da z ukrepi iz prvega odstavka tega člena v ustreznem časovnem obdobju ni mogoče zagotoviti, da bo banka ustrezno izboljšala sistem upravljanja oziroma strategije in procese ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.
(3) Z odredbo, s katero banki odredi dodatni ukrep iz drugega odstavka tega člena, Banka Slovenije določi ukrepe iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora opraviti banka, da bi zanjo prenehal veljati ukrep iz drugega odstavka tega člena.
248.a člen
(dodatni ukrepi v zvezi s hibridnimi instrumenti)
(1) Banka Slovenije lahko na podlagi ocene likvidnostnega položaja ali kapitalske ustreznosti banke v zvezi s hibridnimi instrumenti iz 4. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona odredi naslednje dodatne ukrepe:
1. prepove izplačilo hibridnega instrumenta pred datumom njegove dospelosti;
2. zahteva preklic izplačil obresti, dividend ali drugih oblik izplačil, vezanih na hibridne instrumente;
3. zahteva, da banka posamezen hibridni instrument nadomesti s sestavinami iz 1. ali 4. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona, ki so enake ali boljše kakovosti.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena Banka Slovenije banki prepove izplačilo hibridnega instrumenta iz 4. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona pred datumom njegove dospelosti, če je kapital banke manjši od minimalnega kapitala ali če bi se kapital banke zaradi izplačila zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala iz 136. člena oziroma drugega odstavka 248. člena tega zakona.
249. člen
(uporaba določb o odpravi kršitev)
Za dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji se smiselno uporabljajo določbe oddelka 7.4. tega zakona. Pri smiselni uporabi se namesto besedila »odprava kršitev« uporablja besedilo »izvršitev dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji«.
7.6. Odvzem dovoljenja
250. člen
(razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)
(1) Banka Slovenije odvzame banki dovoljenje za opravljanje bančnih storitev:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2. če banka ne izpolnjuje pogojev glede kapitalske ustreznosti in drugih pogojev za poslovanje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji,
3. če banka v obdobju treh let več kot dvakrat krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Banke Slovenije ali če kako drugače ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem,
4. če banka ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev,
5. če je banki odredila dodatni ukrep iz 3. točke prvega odstavka 248. člena tega zakona in nadzorni svet v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa, ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval novih,
6. če so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža osebi, ki je neposredno oziroma posredno nadrejena oseba banke,
7. če banka ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem sredstev za izplačilo zajamčenih vlog, ali
8. če banka ne izpolnjuje tehničnih, organizacijskih, kadrovskih oziroma drugih pogojev za opravljanje bančnih storitev.
(2) Če so hkrati podani razlogi za odvzem dovoljenja iz prvega odstavka tega člena in razlogi za začetek prisilne likvidacije iz 266. člena tega zakona, Banka Slovenije oba postopka združi.
(3) Če banka ne izpolnjuje tehničnih, kadrovskih, organizacijskih oziroma drugih pogojev za opravljanje posameznih vrst bančnih poslov oziroma drugih posameznih storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, Banka Slovenije lahko namesto odvzema dovoljenja z odločbo banki prepove opravljati te bančne posle oziroma storitve.
(4) Za postopek v zvezi z izrekom prepovedi opravljanja posameznih vrst bančnih poslov oziroma storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o postopku za odvzem dovoljenja.
251. člen
(pogojni odvzem dovoljenja)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Banka Slovenije hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če banka v preizkusni dobi, ki jo določi Banka Slovenije in ki ne sme biti krajša od šestih mesecev in ne daljša od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.
(2) Kadar Banka Slovenije izreče pogojni odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če banka v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi Banka Slovenije v mejah preizkusne dobe.
252. člen
(preklic pogojnega odvzema dovoljenja)
Banka Slovenije prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če banka v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, ali če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka 251. člena tega zakona.
7.7. Izredna uprava in povečanje osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke
253. člen
(razlogi za ukrepe)
(1) Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi ali odločbo o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke:
1. če je banki odredila dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji in banka v rokih, določenih za njihovo izvedbo, teh ukrepov ni začela izvajati oziroma jih ni izvedla,
2. če banka kljub izvedenim dodatnim ukrepom ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona ali
3. če bi nadaljnje poslovanje banke lahko ogrozilo njeno likvidnost oziroma kapitalsko ustreznost.
(2) Banka Slovenije lahko izreče tudi oba ukrepa iz prvega odstavka tega člena.
254. člen
(trajanje izredne uprave)
Z odločbo o izredni upravi določi Banka Slovenije rok trajanja izredne uprave, ki ne sme biti daljši od enega leta od izdaje odločbe o izredni upravi.
255. člen
(obvestitev nadzornega organa druge države članice)
(1) Če Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi banki, ki ima podružnico v drugi državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti nadzorni organ te države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe.
256. člen
(člani izredne uprave)
Z odločbo o izredni upravi Banka Slovenije imenuje dva ali več izrednih upraviteljev, ki so člani izredne uprave banke, in določi vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni izredni upravitelj.
257. člen
(vpis v sodni register)
(1) V sodni register se vpiše izdaja odločbe o izredni upravi. Hkrati se vpiše tudi ustrezna sprememba oseb, pooblaščenih za zastopanje banke.
(2) Predlog za vpis podatkov iz prvega odstavka tega člena mora izredna uprava vložiti v treh dneh po prejemu odločbe. Predlogu mora priložiti odločbo o izredni upravi.
258. člen
(pravne posledice izredne uprave)
(1) V času trajanja izredne uprave izvršuje pristojnosti nadzornega sveta banke Banka Slovenije.
(2) Banka Slovenije ima tudi pravico dajati izrednemu upravitelju navodila za vodenje poslov banke, ki so zanj obvezna.
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na člana uprave, se uporabljajo tudi za izrednega upravitelja, če Banka Slovenije z navodili iz drugega odstavka tega člena ne določi drugače.
(4) Z dnem izdaje odločbe o izredni upravi prenehajo vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in nadzornega sveta banke ter pristojnosti skupščine, razen pristojnosti iz 261. člena tega zakona.
259. člen
(pooblastila v času trajanja izredne uprave)
(1) Člani uprave banke morajo izredni upravi nemudoma omogočiti dostop do vse poslovne in druge dokumentacije banke in pripraviti poročilo o predaji poslov.
(2) Izredni upravi ali posameznemu izrednemu upravitelju morajo člani uprave banke na zahtevo dati vsa pojasnila oziroma dodatna poročila o poslovanju banke.
(3) Izredni upravitelj ima pravico odstraniti osebo, ki ovira njegovo delo, glede na okoliščine primera pa tudi zahtevati pomoč policije.
260. člen
(poročila izredne uprave)
(1) Izredna uprava mora najmanj za vsako trimesečje po izdaji odločbe o izredni upravi izdelati in izročiti Banki Slovenije poročilo o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi.
(2) Izredna uprava mora v devetih mesecih po svojem imenovanju izročiti Banki Slovenije poročilo o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi, skupaj z oceno ekonomske stabilnosti banke in možnosti za nadaljnje poslovanje banke, ki vključuje:
1. oceno možnosti, da bi delničarji banke zagotovili kritje izgub, in posledice tega za finančni položaj banke,
2. oceno možnosti za prerazporeditev in razpršitev potencialnih izgub banke,
3. nepredvidene odhodke, ki lahko vplivajo na obveznosti banke,
4. oceno možnih ukrepov za odpravo finančnih težav banke z oceno stroškov izvedbe teh ukrepov,
5. oceno pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja banke.
261. člen
(povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke)
(1) Banka Slovenije z odločbo o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke naloži delničarjem banke, da sprejmejo sklep o povečanju osnovnega kapitala banke z novimi denarnimi vložki najmanj za znesek, določen v odločbi, s katerim kot zadnji dan roka za vpis in vplačilo novih delnic določijo dan, ki ne sme biti kasneje kot en mesec po dnevu zasedanja skupščine.
(2) Ne glede na prvi odstavek 297. člena ZGD-1 je treba skupščino, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, sklicati vsaj osem dni pred zasedanjem skupščine.
(3) Uprava banke mora objaviti sklic skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, v osmih dneh po prejemu odločbe o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke za dan, ki ne sme biti kasneje kot en mesec po dnevu prejema odločbe.
(4) Če uprava banke v roku iz petega odstavka tega člena ne skliče skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala z vsebino iz prvega odstavka tega člena, ali če jo skliče za dan, ki je kasnejši od enega meseca po prejemu odločbe o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke, lahko skupščino skliče Banka Slovenije.
(5) V sklicu skupščine morajo biti delničarji opozorjeni na pravne posledice iz 262. in 262.a člena tega zakona.
262. člen
(pravica prodaje delnic banke)
(1) Banka Slovenije pridobi pravico v svojem imenu in za račun delničarjev prodati delnice banke (v nadaljnjem besedilu: pravica prodaje delnic):
1. če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka 261. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi tega sklepa ni uspešna in
2. če druga oseba izrazi resno namero vložiti sredstva za povečanje osnovnega kapitala banke.
(2) Če namerava Banka Slovenije uresničiti pravico prodaje delnic, mora v enem mesecu po pridobitvi te pravice objaviti javno dražbo za prodajo delnic banke.
(3) V objavi javne dražbe določi Banka Slovenije izhodiščno ceno na podlagi knjigovodske vrednosti delnic, ugotovljene na podlagi revidirane bilance stanja banke na zadnji dan v mesecu pred pridobitvijo pravice prodaje delnic, izdelani ob predpostavki nedelujočega podjetja.
(4) Na javni dražbi proda Banka Slovenije delnice tistemu dražitelju, ki ponudi najvišjo ceno nad izhodiščno. Če na javni dražbi nihče ne ponudi najmanj izhodiščne cene, ponudi Banka Slovenije prodajo po ceni, ki je za 5 odstotkov nižja od izhodiščne, in nadaljuje z zniževanjem ponudbene cene za enak znesek, dokler posamezni dražitelj ne izjavi, da sprejema ceno, izklicano v zadnjem koraku dražbe.
(5) Hkrati z objavo dražbe izda Banka Slovenije klirinškodepotni družbi nalog, da v centralnem registru pri vseh delnicah banke vpiše prepoved razpolaganja v korist Banke Slovenije.
(6) Klirinškodepotna družba prenese delnice banke na račun investitorja, ki je uspel na javni dražbi iz četrtega odstavka tega člena na podlagi naloga Banke Slovenije. Banka Slovenije izda nalog iz prvega stavka tega odstavka v osmih dneh po dnevu, ko kupec opravi ustrezen postopek povečanja osnovnega kapitala banke.
262.a člen
(povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, predmet katerih so terjatve upnikov do banke)
(1) Banka Slovenije lahko namesto skupščine delničarjev sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala banke s stvarnimi vložki, predmet katerih so terjatve upnikov do banke:
1. če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka 261. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi tega sklepa ni uspešna in
2. če upnik ali upniki, katerih skupni znesek terjatev do banke dosega emisijski znesek novih delnic, ki bi jih bilo treba izdati pri povečanju osnovnega kapitala za znesek iz prvega odstavka 261. člena tega zakona, izračunan kot knjigovodska vrednost delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital banke po stanju na zadnji dan koledarskega leta pred izdajo odločbe o povečanju osnovnega kapitala, izrazijo resno namero vpisati in vplačati delnice banke na podlagi povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, predmet katerih so te terjatve do banke.
(2) Banka Slovenije s sklepom o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena določi emisijski znesek novih delnic v višini, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja.
(3) Banka Slovenije lahko s sklepom o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena odloči, da se zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala izdajo bodisi nove navadne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravice iz drugega odstavka 176. člena ZGD-1, bodisi nove prednostne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom naslednje pravice:
1. glasovalno pravico;
2. pravico do dividende za posamezno poslovno leto v znesku:
– ki je najmanj enak odstotku od emisijskega zneska iz drugega odstavka tega člena v višini obrestne mere za dvanajstmesečni EURIBOR po stanju na zadnji dan tega poslovnega leta povečani za pet odstotnih točk, ali
– ki je enak znesku dividende za navadne delnice za to poslovno leto, če je znesek dividende za navadne delnice višji od zneska iz prve alineje te točke;
3. v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta, pravico, da se nominalni znesek, za katerega se zmanjša osnovni kapital, najprej pokrije v breme nominalnega oziroma pripadajočega zneska navadnih delnic, in se združitev prednostnih delnic zaradi izvedbe zmanjšanja osnovnega kapitala lahko izvede samo tako:
– da se v celoti razveljavijo navadne delnice,
– da se prednostne delnice spremenijo v navadne delnice in se v breme nominalnega oziroma pripadajočega zneska teh delnic pokrije tisti del nominalnega zneska, za katerega se zmanjša osnovni kapital, ki je višji od skupnega nominalnega oziroma pripadajočega zneska navadnih delnic, ki se razveljavijo po prvi alineji te točke;
4. v primeru stečaja ali likvidacije banke pravico do deleža v stečajni oziroma likvidacijski masi, ki ostane po plačilu vseh terjatev upnikov banke, v znesku:
– ki je najmanj enak emisijskemu znesku iz drugega odstavka tega člena, ali
– ki je enak deležu, ki pripada navadnim delnicam, če je ta višji od zneska iz prve alineje te točke.
(4) Banka Slovenije je upravičena zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena v imenu banke:
1. predlagati vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register,
2. objaviti poziv upnikom za vpis in vplačilo delnic na podlagi tega sklepa,
3. imenovati revizorja za pregled povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki,
4. določiti prečiščeno besedilo statuta banke ob upoštevanju povečanja osnovnega kapitala,
5. predlagati vpis povečanja osnovnega kapitala in s tem povezano spremembo statuta banke v sodni register,
6. dati nalog centralni klirinškodepotni družbi za izdajo novih delnic banke.
263. člen
(ocena rezultatov izredne uprave)
(1) Banka Slovenije mora najmanj enkrat na tri mesece oceniti rezultate izredne uprave.
(2) Banka Slovenije mora sprejeti končno oceno rezultatov izredne uprave najkasneje v treh mesecih po prejemu poročila iz drugega odstavka 260. člena tega zakona.
(3) Če Banka Slovenije oceni, da se je v času trajanja izredne uprave izboljšalo finančno stanje banke, tako da je banka dosegla minimalni kapital banke iz 136. člena tega zakona in redno izpolnjuje svoje dospele obveznosti, mora Banka Slovenije izdati odločbo o prenehanju izredne uprave in odpoklicu izrednih upraviteljev.
(4) Če Banka Slovenije oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje banke ni izboljšalo tako, da bi banka dosegla minimalni kapital banke iz 136. člena tega zakona oziroma da bi bila sposobno tekoče izpolnjevati dospele obveznosti, izda odločbo o začetku prisilne likvidacije oziroma o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja banke.
(5) V primeru iz četrtega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije izda tudi odločbo o podaljšanju izredne uprave za največ šest mesecev po izteku roka iz 254. člena tega zakona, če ni pogojev za začetek stečaja banke in če Banka Slovenije oceni, da bo banka v nadaljnjih šestih mesecih lahko dosegla minimalni kapital banke iz 136. člena tega zakona.
264. člen
(predčasno aktiviranje jamstva)
(1) Če med trajanjem izredne uprave zaradi povečanih dvigov vlog postane ogrožena likvidnost banke, lahko Banka Slovenije odloči, da se predčasno aktivira jamstvo po 316. členu tega zakona za dospele zajamčene vloge.
(2) Z odločbo iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije tudi prepove banki opravljati katera koli izplačila, razen izplačil iz naslova dospelih zajamčenih vlog in izplačil plač delavcem banke do višine zajamčenih plač.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena nakaže Banka Slovenije banki likvidna sredstva za izplačilo dospelih zajamčenih vlog, ki se zagotovijo s predčasnim aktiviranjem jamstva na način iz 316. člena tega zakona. Sredstva iz prvega stavka tega odstavka nakaže Banka Slovenije na poseben račun banke.
(4) Banka sme sredstva iz tretjega odstavka tega člena uporabiti samo za izplačilo dospelih zajamčenih vlog.
(5) Banka Slovenije lahko prepove opravljanje izplačil iz drugega odstavka tega člena za največ tri mesece od izdaje odločbe iz prvega odstavka tega člena.
(6) Če se do izteka roka iz petega odstavka tega člena finančno stanje banke ne izboljša tako, da je banka sposobna tekoče izpolnjevati vse dospele obveznosti, mora Banka Slovenije takoj izdati odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.
(7) Če je po predčasnem aktiviranju jamstva nad banko začet stečajni postopek, se izplačila iz naslova zajamčenih vlog, ki jih je banka opravila po predčasnem aktiviranju jamstva, štejejo za izplačila zajamčenih vlog v primeru stečaja.
(8) Sredstva na računu iz tretjega odstavka tega člena ne morejo biti predmet izvršbe, v primeru stečaja pa se izločijo iz stečajne mase in nakažejo na poseben račun banke prevzemnice.
(9) Za jamstvo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 310., 312., 313., 316. in 317. člena tega zakona.
265. člen
(predčasno aktiviranje jamstva za zajamčene vloge v banki, ki ima podružnico v drugi državi članici)
(1) Če Banka Slovenije v času trajanja izredne uprave v banki, ki ima podružnico v drugi državi članici, izda odločbo o predčasnem aktiviranju jamstva za zajamčene vloge, mora še pred izdajo odločbe obvestiti nadzorni organ te države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.
(3) Banka Slovenije mora odločbo iz prvega odstavka tega člena, v obliki povzetka, objaviti v Uradnem listu EU in v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico. Povzetek odločbe se objavi v slovenskem jeziku in v jeziku države članice, v kateri ima banka podružnico.
(4) Objava povzetka mora vsebovati:
1. pravno podlago in razloge za izdajo odločbe,
2. ime in naslov sodišča, ki bo odločalo o tožbi v postopku sodnega varstva proti odločbi,
3. rok za vložitev tožbe v postopku sodnega varstva proti odločbi.
7.8. Prisilna likvidacija
7.8.1. Splošne določbe
266. člen
(razlogi za začetek prisilne likvidacije)
(1) Banka Slovenije izda odločbo o začetku prisilne likvidacije:
1. če na podlagi poročila iz drugega odstavka 260. člena tega zakona oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo tako, da bi banka dosegla minimalni kapital banke iz 136. člena tega zakona, in ni pogojev za začetek stečajnega postopka,
2. če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka 261. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi tega sklepa ni uspešna in ni pogojev niti za uresničitev pravice prodaje delnic iz 262. člena tega zakona niti za izvedbo povečanja osnovnega kapitala iz 262.a člena tega zakona niti za začetek stečaja,
3. če je banki odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,
4. če je članu uprave banke pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave oziroma če je član uprave razrešen ali odpoklican oziroma če član uprave ne opravlja funkcije člana uprave več kot šest mesecev in nastane eden od naslednjih položajev, zaradi katerega banka nima najmanj dveh članov uprave:
– nadzorni svet v roku treh mesecev ne imenuje novega člana uprave v skladu s tem zakonom,
– imenovani novi član v roku iz prve alineje 2. točke drugega odstavka 64. člena tega zakona ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije,
– imenovani novi član umakne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali
– Banka Slovenije zavrne ali zavrže zahtevo imenovanega novega člana za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije, ali
5. če je dovoljenje za opravljanje bančnih storitev prenehalo zaradi razlogov iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona in skupščina banke v dveh mesecih od izdaje odločbe iz drugega odstavka 87. člena tega zakona ni sprejela sklepa o likvidaciji banke iz 76. člena ali sklepa o spremembi dejavnosti banke iz 80. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije mora izdati odločbo o začetku prisilne likvidacije v osmih dneh.
(3) Rok iz drugega odstavka tega člena teče:
1. v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka za sprejem končne ocene rezultatov izredne uprave iz drugega odstavka 263. člena tega zakona,
2. v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko je skupščina zavrnila predlog sklepa iz prvega odstavka 261. člena tega zakona, oziroma od dneva, ko je iztekel rok za vpis in vplačilo delnic na podlagi neuspešne prve prodaje delnic,
3. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva izdaje odločbe o odvzemu dovoljenja,
4. v primeru iz prve alineje 4. točke prvega odstavka tega člena: od izteka trimesečnega roka za imenovanje novega člana uprave,
5. v primeru iz druge alineje 4. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave,
6. v primeru iz tretje alineje 4. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko Banka Slovenije prejme umik zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave,
7. v primeru iz četrte alineje 4. točke prvega odstavka tega člena: od izdaje odločbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave,
8. v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena: od izteka dvomesečnega roka za sprejem sklepa o likvidaciji ali o spremembi dejavnosti banke.
267. člen
(likvidacijski upravitelji)
(1) Z odločbo o začetku prisilne likvidacije Banka Slovenije imenuje enega ali več likvidacijskih upraviteljev ter določi vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni likvidacijski upravitelj.
(2) Likvidacijski upravitelj je dolžan redno in na primeren način obveščati vse upnike o poteku postopka likvidacije.
(3) Banka Slovenije z odločbo iz prvega odstavka tega člena določi vsebino obvestil in roke iz drugega odstavka tega člena.
268. člen
(pravne posledice prisilne likvidacije)
(1) Z dnem izdaje odločbe o prisilni likvidaciji prenehajo vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in članom nadzornega sveta banke ter pooblastila skupščine, razen pristojnosti za sprejem predloga likvidacijskega upravitelja za razdelitev premoženja delničarjem iz prvega odstavka 416. člena ZGD-1.
(2) V postopku prisilne likvidacije izvršuje pristojnosti nadzornega sveta banke in pristojnosti skupščine, razen pristojnosti za sprejem predloga likvidacijskega upravitelja za razdelitev premoženja delničarjem iz prvega odstavka 416. člena ZGD-1, Banka Slovenije.
269. člen
(uporaba določb za prisilno likvidacijo)
Če v pododdelku 7.8.1. tega zakona ni drugače določeno, se za prisilno likvidacijo banke smiselno uporabljajo:
1. 405., 407., 411., 412., 415. člen, prvi odstavek 416. člena, 417., 418., 419., 420., 421., 423. in 424. člen ZGD-1 ter
2. 257. člen, tretji odstavek 258. člena in 259. člen tega zakona.
270. člen
(prepoved sklepanja novih poslov)
V postopku prisilne likvidacije banka ne sme sklepati nobenih novih poslov, razen tistih, ki so potrebni za unovčenje likvidacijske mase.
271. člen
(nastop stečajnega razloga)
Če likvidacijski upravitelj ugotovi, da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke ali da banka nima zadosti likvidnih sredstev, da bi lahko ob dospelosti izplačala vse terjatve upnikov, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.
7.8.2. Posebne določbe za prisilno likvidacijo banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, in za banko države članice, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji
272. člen
(neposredni učinek odločb pristojnih organov držav članic)
Odločba o začetku postopka, ki ima enak učinek kot odločba o prenehanju banke po tem zakonu, nad banko države članice, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji in ki jo izda pristojni organ države članice sedeža te banke, ima brez posebnega postopka priznanja in izvršitve neposredni učinek na območju Republike Slovenije, in sicer takoj, ko postane izvršljiva v državi članici.
273. člen
(obveščanje nadzornih organov druge države članice o začetku postopka prisilne likvidacije)
(1) Če ima banka podružnico v drugi državi članici, Banka Slovenije o tem, da bo izdala odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije, obvesti pristojni nadzorni organ države članice, v kateri ima banka podružnico. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe.
274. člen
(objava povzetka odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije v Uradnem listu EU)
(1) Banka Slovenije mora odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije, v obliki povzetka, v slovenskem jeziku objaviti v Uradnem listu EU. Povzetek odločbe mora objaviti tudi v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico.
(2) Objava povzetka mora obsegati:
1. ime in naslov organa, ki vodi postopek prisilne likvidacije,
2. pravo, ki se uporablja za postopek prisilne likvidacije,
3. imena likvidacijskih upraviteljev,
4. rok za prijavo terjatev in pravne posledice, če upnik terjatve ne prijavi.
275. člen
(prijava terjatev upnikov iz države članice)
Upnik lahko prijavi terjatev v likvidacijsko maso v slovenskem jeziku ali v uradnem jeziku države članice, kjer ima prebivališče oziroma sedež. Likvidacijski upravitelj lahko zahteva od upnika, da predloži prevod prijave terjatve v slovenski jezik.
276. člen
(pristojnosti likvidacijskega upravitelja)
(1) Banka Slovenije lahko likvidacijskega upravitelja z odločbo o začetku prisilne likvidacije nad banko pooblasti za izvrševanje njegovih pristojnosti tudi na območju države članice, v kateri ima ta banka podružnico.
(2) Likvidacijski upravitelj lahko imenuje tudi osebe za pomoč, in če je to primerno, za zastopanje v državi članici, v kateri ima banka podružnico.
(3) Likvidacijski upravitelj, imenovan z odločbo nadzornega organa države članice sedeža banke, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji, lahko opravlja dejanja v postopku prisilne likvidacije v Republiki Sloveniji s pristojnostmi, ki jih ima v državi članici, razen tistih, ki pomenijo uporabo prisilnih ukrepov. Pri tem mora spoštovati predpise Republike Slovenije.
(4) Likvidacijski upravitelj se mora pri izvrševanju pristojnosti po prvem oziroma tretjem odstavku tega člena izkazati z overjenim izvodom izvirnika odločbe o imenovanju.
(5) Banka Slovenije lahko od likvidacijskega upravitelja iz tretjega odstavka tega člena, ki opravlja dejanja v postopku prisilne likvidacije v Republiki Sloveniji, zahteva, da ji predloži prevod odločbe o imenovanju v slovenski jezik.
7.8.3. Posebna določba za prisilno likvidacijo podružnice banke tretje države
277. člen
(prisilna likvidacija podružnice banke tretje države)
(1) Če Banka Slovenije začne postopek prisilne likvidacije nad podružnico banke tretje države, mora še pred izdajo odločbe obvestiti vse nadzorne organe držav članic, v katerih ima ta banka podružnice. V obvestilu mora navesti pravne posledice in dejanske učinke takega postopka.
(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi s sprejemom odločbe iz prvega odstavka ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti nadzorne organe takoj po izdaji odločbe.
(3) Banka Slovenije mora v postopku prisilne likvidacije iz prvega odstavka tega člena, uskladiti svoja dejanja z dejanji nadzornih organov drugih držav članic. Ta obveznost velja tudi za likvidacijske upravitelje.
7.9. Posebne določbe za posamezne vrste nadzorov
7.9.1. Nadzor nad poslovanjem banke v državi članici
278. člen
(sodelovanje z nadzornim organom države članice, v kateri banka opravlja storitve)
(1) Banka Slovenije mora sodelovati z nadzornim organom države članice, v kateri banka neposredno ali prek podružnice opravlja bančne ali druge vzajemno priznane finančne storitve, in mu zagotoviti vse informacije, s katerimi razpolaga in ki so potrebne za spremljanje poslovanja take banke, zlasti glede njene likvidnosti, kapitalske ustreznosti, jamstva za zajamčene vloge, omejitve glede izpostavljenosti, administrativnih in računovodskih postopkov in sistema notranjih kontrol.
(2) Nadzorni organ države članice, v kateri banka prek podružnice opravlja bančne ali druge vzajemno priznane finančne storitve, lahko vloži pri Banki Slovenije zahtevo za opredelitev te podružnice kot pomembne po kriterijih iz tretjega odstavka 283. člena tega zakona. Banka Slovenije si mora z nadzornim organom, ki je vložil zahtevo, prizadevati za sprejem skupne odločitve o opredelitvi podružnice kot pomembne. Če v dveh mesecih od vložitve zahteve skupna odločitev nadzornih organov ni sprejeta in odločitev o opredelitvi podružnice kot pomembne v naslednjih dveh mesecih sprejme nadzorni organ, ki je vložil zahtevo, je ta odločitev za Banko Slovenije zavezujoča za nadzor pomembne podružnice.
(3) Banka Slovenije mora nadzornemu organu države članice, v kateri je podružnica banke, ki je po drugem odstavku tega člena opredeljena kot pomembna, zagotoviti vse informacije iz 3. in 4. točke drugega odstavka 295. člena tega zakona in izvajati aktivnosti iz 3. točke 290. člena tega zakona.
278.a člen
(kolegij nadzornih organov za nadzor pomembnih podružnic)
(1) Če kolegij nadzornih organov po 294.a členu tega zakona ni ustanovljen, mora Banka Slovenije, kadar opravlja nadzor nad banko s pomembnimi podružnicami v drugih državah članicah, ustanoviti in voditi kolegij z namenom učinkovitega sodelovanja nadzornih in drugih organov v skladu z 278. členom in prvim odstavkom 292. člena tega zakona.
(2) Ustanovitev in delovanje kolegija temelji na pisnem dogovoru, ki ga sklenejo udeleženi nadzorni organi. Banka Slovenije odloči o udeležbi nadzornih organov (člani kolegija) na posameznem sestanku ali pri dejavnostih kolegija. Pri tem upošteva, kako pomembna je za te nadzorne organe nadzorna aktivnost, ki jo načrtuje ali usklajuje, zlasti mogoč vpliv na stabilnost finančnega sistema iz tretjega odstavka 223. člena in njene obveznosti iz prvega in tretjega odstavka 278. člena in prvega odstavka 292. člena tega zakona.
(3) Banka Slovenije vse člane kolegija obvešča o sestankih in pomembnejših zadevah, ki bodo obravnavane na sestanku, ter o odločitvah, sprejetih na sestankih, in o izvedenih aktivnostih.
279. člen
(pregled poslovanja podružnice banke v državi članici)
Banka Slovenije lahko zaprosi nadzorni organ države članice, v kateri banka opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve, da opravi pregled poslovanja podružnice banke v tej državi članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Banke Slovenije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ države članice.
280. člen
(ukrepi nadzora nad banko, ki opravlja storitve v državi članici)
(1) Če banka, ki opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, kljub opozorilu nadzornega organa države članice krši predpise te države članice, sprejme Banka Slovenije ukrepe nadzora po tem zakonu.
(2) Banka Slovenije mora nemudoma obvestiti nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.
281. člen
(obvestilo nadzornemu organu države članice o odvzemu dovoljenja banki)
Če Banka Slovenije banki odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev oziroma ji prepove opravljati posamezne bančne posle oziroma storitve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, mora o tem nemudoma pisno obvestiti nadzorne organe držav članic, v katerih banka opravlja bančne storitve.
7.9.2. Nadzor nad poslovanjem banke države članice v Republiki Sloveniji
282. člen
(nadzor nad likvidnostjo podružnice banke države članice v Republiki Sloveniji)
(1) Banka Slovenije je pristojna opravljati nadzor nad likvidnostjo podružnice banke države članice v sodelovanju z nadzornim organom države članice sedeža te banke.
(2) Banka Slovenije je izključno pristojna za ukrepe proti podružnici banke države članice, ki pomenijo uresničevanje monetarne politike.
283. člen
(sodelovanje z nadzornim organom države članice sedeža banke in konsolidacijskim nadzornim organom)
(1) Banka Slovenije mora sodelovati z nadzornim organom države članice sedeža banke, ki na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja bančne ali druge vzajemno priznane finančne storitve, in mu zagotoviti vse informacije, s katerimi razpolaga in ki so potrebne za opravljanje nadzora oziroma spremljanje poslovanja take banke, zlasti glede njene likvidnosti, kapitalske ustreznosti, jamstva za zajamčene vloge, omejitve glede izpostavljenosti, administrativnih in računovodskih postopkov in sistema notranjih kontrol.
(2) Banka Slovenije lahko pri nadzornem organu iz prvega odstavka tega člena vloži zahtevo za opredelitev podružnice banke iz prvega odstavka tega člena kot pomembne. Zahtevo iz prejšnjega stavka Banka Slovenije vloži pri konsolidacijskem nadzornem organu, če mora ta organ opravljati naloge iz 290. člena tega zakona.
(3) V zahtevi mora Banka Slovenije utemeljiti pomembnost podružnice, pri čemer zlasti upošteva:
1. ali njen tržni delež, merjen po depozitih nebančnega sektorja, zbranih v Republiki Sloveniji, presega 2 odstotka;
2. ali bi prenehanje ali opustitev dejavnosti podružnice imelo negativne posledice za likvidnost na trgu ter za plačilne in klirinške sisteme ter sisteme poravnave v Republiki Sloveniji;
3. ali je podružnica zaradi svoje velikosti in števila strank pomembna za bančni in finančni sistem Republike Slovenije.
(4) Banka Slovenije si mora skupaj z drugimi nadzornimi organi iz drugega odstavka tega člena prizadevati za sprejem skupne odločitve o opredelitvi podružnice kot pomembne.
(5) Če v dveh mesecih od vložitve zahteve za opredelitev podružnice kot pomembne skupna odločitev nadzornih organov ni sprejeta, mora Banka Slovenije v naslednjih dveh mesecih sama odločiti o opredelitvi podružnice kot pomembne in odločitev posredovati udeleženim nadzornim organom iz drugega odstavka tega člena. Obrazložena odločitev vsebuje tudi stališča Banke Slovenije do stališč in pomislekov drugih nadzornih organov.
(6) Opredelitev podružnice banke iz prvega odstavka tega člena kot pomembne ne vpliva na pristojnosti in odgovornosti Banke Slovenije po tem zakonu.
284. člen
(pregled poslovanja podružnice banke države članice)
(1) Nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice banke te države članice. O nameravanem pregledu poslovanja iz prvega stavka tega odstavka mora nadzorni organ države članice predhodno obvestiti Banko Slovenije.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena ima nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi 236. do 240. člena tega zakona.
(3) Na zaprosilo nadzornega organa države članice mora Banka Slovenije opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije. Nadzorni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži pregleda iz prvega stavka tega odstavka.
(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena, je Banka Slovenije pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije zaradi preverjanja, ali podružnica ravna v skladu z določbami predpisov iz drugega in tretjega odstavka 97. člena tega zakona.
285. člen
(ukrepi nadzora nad banko in podružnico banke države članice)
(1) Če banka države članice, ki na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve, krši določbe predpisov iz drugega ali tretjega odstavka 97. člena tega zakona, ji Banka Slovenije z odredbo naloži odpravo kršitev.
(2) Če banka države članice v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Banka Slovenije o tem nadzorni organ države članice sedeža banke.
(3) Če banka države članice kljub ukrepom nadzornega organa države članice sedeža banke ali zato, ker ti ukrepi niso učinkoviti oziroma jih v državi članici sedeža banke ni mogoče izreči, nadaljuje s kršitvami iz prvega odstavka tega člena, ji lahko Banka Slovenije izreče prepoved opravljanja bančnih oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih storitev na območju Republike Slovenije.
(4) Pred izrekom ukrepa iz tretjega odstavka tega člena mora Banka Slovenije obvestiti nadzorni organ države članice sedeža banke.
(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena, lahko Banka Slovenije banki države članice izreče prepoved opravljanja bančnih oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih storitev na območju Republike Slovenije, ne da bi predhodno obvestila nadzorni organ države članice sedeža te banke, če zaradi varovanja interesov strank banke ali zaradi varovanja drugih javnih koristi ni mogoče odlašati.
(6) V primeru iz petega odstavka tega člena mora Banka Slovenije o prepovedi opravljanja bančnih storitev obvestiti nadzorni organ države članice sedeža banke in Komisijo takoj, ko je to mogoče.
286. člen
(ukrepi zaradi odvzema dovoljenja banki države članice)
Če nadzorni organ države članice sedeža banke, ki na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve, obvesti Banko Slovenije, da je bilo tej banki odvzeto dovoljenje za opravljanje teh storitev, mora Banka Slovenije opraviti ustrezne ukrepe po tem zakonu, da se tej banki prepreči nadaljnje opravljanje teh storitev in, da se zavarujejo interesi strank te banke.
7.9.3. Nadzor na konsolidirani podlagi
287. člen
(pristojnost Banke Slovenije za nadzor na konsolidirani podlagi)
(1) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi:
1. če ima banka položaj nadrejene banke Republike Slovenije ali EU nadrejene banke ali
2. če je banka podrejena
– nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije ali
– EU nadrejenemu finančnemu holdingu,
3. v primerih iz šestega odstavka 131. člena tega zakona.
(2) Če so istemu nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu poleg banke podrejene banke drugih držav članic, je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi, če ima ta finančni holding sedež v Republiki Sloveniji.
(3) Če je banka podrejena več finančnim holdingom, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah, in je vsakemu od njih podrejena tudi banka teh držav članic, je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi, če je bilančna vsota banke večja od bilančnih vsot drugih podrejenih bank drugih držav članic.
(4) Če so istemu finančnemu holdingu poleg banke podrejene banke drugih držav članic in nobena od podrejenih bank ni pridobila dovoljenja za opravljanje storitev v državi članici sedeža tega finančnega holdinga, je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za nadzor banke na konsolidirani podlagi, če je bilančna vsota banke večja od bilančnih vsot podrejenih bank drugih držav članic (v nadaljnjem besedilu: banka, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding).
(5) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi tudi v primerih, ko je odgovornost za tak nadzor prevzela na podlagi dogovora z nadzornim organom druge države članice, ki bi bil sicer pristojen in odgovoren za ta nadzor.
(6) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena, Banka Slovenije ni pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi:
1. če ima nadrejeni finančni holding Republike Slovenije ali EU nadrejeni finančni holding položaj investicijskega podjetja in
2. če je za nadzor na konsolidirani podlagi tega investicijskega podjetja pristojen in odgovoren drug nadzorni organ.
288. člen
(prenos pristojnosti za nadzor na konsolidirani podlagi na nadzorni organ druge države članice)
(1) Banka Slovenije lahko v dogovoru z nadzornimi organi držav članic sedeža drugih podrejenih bank prenese svoje pristojnosti in odgovornosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 287. člena tega zakona na nadzorni organ države članice sedeža posamezne druge podrejene banke.
(2) Pred sprejemom odločitve iz prvega odstavka tega člena mora dati Banka Slovenije skupaj z drugimi nadzornimi organi EU nadrejeni banki, EU nadrejenemu finančnemu holdingu oziroma podrejeni banki z največjo bilančno vsoto možnost, da se o tem izjavi.
289. člen
(obveznosti podrejenih družb in nadrejenega finančnega holdinga glede nadzora na konsolidirani podlagi)
(1) Podrejene družbe morajo nadrejeni banki v bančni skupini oziroma banki, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding, posredovati vse informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi.
(2) Nadrejeni finančni holding mora svoji podrejeni banki posredovati vse informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi.
(3) Če nadrejeni finančni holding banki ne posreduje informacij iz drugega odstavka tega člena, mora banka o tem takoj obvestiti Banko Slovenije.
(4) Podrejene družbe in nadrejeni finančni holding morajo Banki Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor na konsolidirani podlagi, omogočiti, da opravi pregled poslovanja zaradi preveritve informacij iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
(5) Da se zagotovi, da so organizacijski ustroj, procesi in sistemi znotraj bančne skupine dosledni in dobro integrirani, tako da je omogočena nemotena priprava vseh podatkov in informacij, pomembnih za nadzor, morajo vse osebe v bančni skupini izpolnjevati obveznosti iz 124. člena tega zakona na konsolidirani podlagi na ravni skupine ali podskupine.
(6) Obveznosti iz prvega do petega odstavka tega člena obstajajo tudi, če nadrejena banka, nadrejeni finančni holding oziroma banka, ki je podrejena nadrejenemu finančnemu holdingu, nima sedeža v Republiki Sloveniji.
(7) Družba, ki je podrejena banki ali finančnemu holdingu, vendar ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi te banke oziroma finančnega holdinga, mora nadzornemu organu, pristojnemu za nadzor na konsolidirani podlagi te banke oziroma finančnega holdinga:
1. na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, potrebne za nadzor posameznih bank v bančni skupini, in
2. omogočiti, da opravi pregled poslovanja zaradi preveritve informacij iz 1. točke tega odstavka.
(8) Če je družba iz sedmega odstavka zavarovalnica ali investicijsko podjetje, se pridobivanje oziroma preverjanje informacij lahko opravi tudi po postopku sodelovanja med nadzornimi organi iz 302. člena tega zakona.
(9) Če ima družba iz sedmega odstavka tega člena sedež v drugi državi članici, se pregled poslovanja iz 2. točke sedmega odstavka tega člena lahko opravi tudi na način iz 304. člena tega zakona.
290. člen
(dodatne naloge nadzora na konsolidirani podlagi)
Če je Banka Slovenije po 287. členu tega zakona kot konsolidacijski nadzorni organ pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi EU nadrejene banke ali banke, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, mora poleg splošnih nalog nadzora opravljati tudi naslednje naloge:
1. usklajevati zbiranje in posredovanje ustreznih in nujnih informacij med nadzornimi organi, vključenimi v nadzor na konsolidirani podlagi v času rednega poslovanja in v izrednih finančnih razmerah;
2. načrtovati in usklajevati izvajanje nadzora v času rednega poslovanja, vključno z izvajanjem 126., 207. do 209., 222., 242., 248. člena in poglavja 4.6 tega zakona, z drugimi nadzornimi organi, vključenimi v nadzor na konsolidirani podlagi;
3. načrtovati in usklajevati izvajanje nadzora z drugimi nadzornimi organi, vključenimi v nadzor na konsolidirani podlagi, in po potrebi s centralnimi bankami pri pripravah na izredne finančne razmere in v izrednih finančnih razmerah, vključno z neugodnim razvojem v bankah ali na finančnih trgih, po možnosti z uporabo obstoječih načinov obveščanja zaradi učinkovitega kriznega upravljanja. Načrtovanje in usklajevanje nalog nadzora iz prejšnjega stavka vključuje ukrepe iz 248. člena tega zakona in vzpostavitev vsake omejitve za uporabo naprednega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, pripravo skupnih ocen, izvajanje kriznih načrtov in obveščanje javnosti.
291. člen
(sodelovanje z drugimi nadzornimi organi pri skupnem odločanju o dovoljenjih v zvezi z izračunavanjem kapitalskih zahtev)
(1) Če je Banka Slovenije po 287. členu tega zakona kot konsolidacijski nadzorni organ pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi EU nadrejene banke ali banke, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, in so zahtevo za izdajo enega od naslednjih dovoljenj:
1. za uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov,
2. za uporabo lastnih ocen izgub ob neplačilu oziroma konverzijskih količnikov,
3. za uporabo naprednega pristopa pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje,
4. za uporabo metode notranjega modela za izračun vrednosti izpostavljenosti ali
5. za uporabo notranjih modelov za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje oziroma tveganje spremembe cen blaga, skupaj vložile ta EU nadrejena banka in njene podrejene institucije ali banke in druge institucije, ki so podrejene temu EU nadrejenemu finančnemu holdingu, mora Banka Slovenije pred skupno odločitvijo o tej zahtevi sodelovati z drugimi nadzornimi organi držav članic sedeža drugih institucij, vključenih v to bančno skupino, pri odločanju o tem, ali naj izda dovoljenje in pod kakšnimi pogoji naj ga izda.
(2) Banka Slovenije mora zahtevo iz prvega odstavka tega člena nemudoma posredovati drugim nadzornim organom, pristojnim za nadzor institucij, ki so vložile navedeno zahtevo.
(3) Banka Slovenije si mora skupaj z drugimi nadzornimi organi prizadevati, da bi bila skupna odločitev o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena sprejeta v šestih mesecih od vložitve zahteve za izdajo dovoljenja.
(4) Če v šestih mesecih od vložitve zahteve za izdajo dovoljenja skupna odločitev nadzornih organov o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena ni sprejeta, mora Banka Slovenije sama odločiti o zahtevi za dovoljenje. Obrazložitev odločbe iz prvega stavka tega odstavka mora poleg vsebin, ki jih mora obsegati vsaka obrazložitev odločbe, obsegati tudi stališča Banke Slovenije o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.
(5) Odločbo iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena mora Banka Slovenije vročiti tudi nadzornim organom, pristojnim za nadzor institucij, ki so vložile zahtevo iz prvega odstavka tega člena.
(6) Če je kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen nadzorni organ druge države članice in je ta organ po tretjem ali četrtem odstavku tega člena sprejel odločitev o izdaji enega od dovoljenj iz prvega odstavka tega člena, mora Banka Slovenije po uradni dolžnosti podrejeni banki izdati dovoljenje z vsebino odločitve tega nadzornega organa.
(7) Banka Slovenije mora izdati podrejeni banki dovoljenje iz šestega odstavka tega člena, ko podrejena banka izpolni vse zahteve, ki izhajajo iz vsebine odločitve nadzornega organa države članice iz šestega odstavka tega člena.
291.a člen
(sodelovanje z drugimi nadzornimi organi pri skupnem odločanju o oceni ustreznega notranjega kapitala)
(1) Če je Banka Slovenije po 287. členu tega zakona kot konsolidacijski nadzorni organ pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi EU nadrejene banke ali banke, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, si mora skupaj z drugimi udeleženimi nadzornimi organi prizadevati za sprejem skupne odločitve o oceni ustreznega notranjega kapitala na konsolidirani podlagi za bančno skupino, upoštevaje njen finančni položaj in profil tveganosti ter zahtevano raven kapitala nad minimalno, pri vseh družbah v bančni skupini in na konsolidirani podlagi.
(2) Banka Slovenije si mora skupaj z drugimi nadzornimi organi prizadevati, da bi bila skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena sprejeta v štirih mesecih od predložitve poročila Banke Slovenije, ki vsebuje oceno tveganosti bančne skupine, drugim nadzornim organom.
(3) Skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena vsebuje poleg ocene iz drugega odstavka tudi ocene tveganosti podrejenih družb, ki jih izdelajo sodelujoči nadzorni organi.
(4) Obrazloženo skupno odločitev iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije posreduje EU nadrejeni banki.
(5) Banka Slovenije se na zahtevo sodelujočega nadzornega organa ali na lastno pobudo posvetuje z Odborom evropskih bančnih nadzornikov. Banka Slovenije mora mnenje Odbora evropskih bančnih nadzornikov upoštevati ali obrazložiti vsako pomembno odstopanje.
(6) Če skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ni sprejeta v roku iz drugega odstavka tega člena, odločitev o oceni ustreznega notranjega kapitala ter, kjer je primerno, o zahtevani ravni kapitala nad minimalno na konsolidirani podlagi sprejme Banka Slovenije, pri tem pa po presoji upošteva ocene tveganosti podrejenih družb, ki jih izdelajo sodelujoči nadzorni organi. Obrazložena odločitev iz prejšnjega stavka mora obsegati tudi oceno tveganosti podrejenih družb ter stališča Banke Slovenije o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov. To odločitev Banka Slovenije posreduje EU nadrejeni banki in sodelujočim nadzornim organom.
(7) Če je kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen nadzorni organ druge države članice, Banka Slovenije, če skupna odločitev ni sprejeta v roku iz drugega odstavka tega člena, sprejme odločitev o oceni ustreznega notranjega kapitala ter, kjer je primerno, o zahtevani ravni kapitala nad minimalno, za banko ali na konsolidirani podlagi na ravni podskupine. Obrazloženo odločitev, ki vsebuje tudi stališča Banke Slovenije do stališč in pomislekov konsolidacijskega nadzornega organa, Banka Slovenije posreduje banki.
(8) Odločitve iz prvega, šestega in sedmega odstavka tega člena so zavezujoče.
(9) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzorni organ mora skupno odločitev iz prvega odstavka tega člena in odločitev iz šestega odstavka tega člena posodobiti enkrat letno. Banka Slovenije mora ti oceni posodobiti tudi, kadar nadzorni organ, pristojen za nadzor podrejenih družb EU nadrejene banke ali EU nadrejenega finančnega holdinga, pri Banki Slovenije kot konsolidacijskem nadzornem organu vloži pisno in utemeljeno zahtevo za posodobitev ocene ustreznega notranjega kapitala v zvezi z zahtevano ravnijo kapitala nad minimalno. V primeru iz prejšnjega stavka lahko posodobitev ocene temelji na dvostranskem dogovoru med Banko Slovenije in nadzornim organom, ki je vložil zahtevo.
(10) Če je kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen nadzorni organ druge države članice, lahko Banka Slovenije pri tem organu vloži pisno in utemeljeno zahtevo za posodobitev ocene ustreznega notranjega kapitala v zvezi z zahtevano ravnijo kapitala nad minimalno iz drugega odstavka 248. člena tega zakona.
292. člen
(obvestilo in informacije o izrednih finančnih razmerah)
(1) Če znotraj bančne skupine, za katero je Banka Slovenije konsolidacijski nadzorni organ, nastopijo izredne finančne razmere, vključno z neugodnim razvojem na finančnih trgih, ki lahko ogrozijo likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici družb ali pomembnih podružnic iz drugega odstavka 278. člena tega zakona, vključenih v to skupino, mora takoj, ko je to mogoče, posredovati obvestilo in informacije o tem nadzornim organom držav članic, udeleženim pri nadzoru te skupine, in naslednjim organom vsake od teh držav članic:
1. centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank, kadar so informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, nadzorom plačil, klirinških sistemov in sistemov poravnave ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema,
2. ministrstvom, pristojnim za finance, oziroma državnim organom drugih držav članic, pristojnim za izvrševanje zakonov na področju nadzora nad kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji ali zavarovalnicami, kadar so informacije pomembne.
(2) Če je kot konsolidacijski nadzorni organ za nadzor bančne skupine na konsolidirani podlagi pristojen nadzorni organ druge države članice, mora Banka Slovenije ob nastopu izrednih finančnih razmer iz prvega odstavka tega člena takoj, ko je to mogoče, o tem obvestiti druge nadzorne organe držav članic, ki so udeleženi pri nadzoru te bančne skupine na konsolidirani podlagi ali na konsolidirani podlagi na ravni podskupine.
293. člen
(pridobivanje informacij od drugih nadzornih organov)
Če Banka Slovenije glede nadzora na konsolidirani podlagi, za katerega je pristojna in odgovorna po tem zakonu, potrebuje informacije o bančni skupini, ki so bile že posredovane drugemu nadzornemu organu, mora, če je to mogoče, te informacije pridobiti od tega nadzornega organa z namenom preprečiti podvajanje poročanja različnim nadzornim organom, udeleženim pri nadzoru.
294. člen
(dogovori z nadzornimi organi o sodelovanju pri nadzoru na konsolidirani podlagi)
(1) Z namenom zagotoviti učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi mora Banka Slovenije z drugimi nadzornimi organi, udeleženimi pri tem nadzoru, skleniti ustrezne pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju.
(2) Z dogovori iz prvega odstavka tega člena se lahko določijo dodatne naloge nadzornega organa, pristojnega za nadzor na konsolidirani podlagi, in postopki za sprejemanje odločitev in za sodelovanje z drugimi nadzornimi organi.
(3) Banka Slovenije lahko na podlagi dvostranskega dogovora prenese pristojnost in odgovornosti za nadzor nad podrejeno banko nadzornemu organu, ki je izdal dovoljenje in nadzoruje nadrejeno družbo, tako da ta prevzame odgovornost za nadzor te podrejene banke.
(4) Če je Banka Slovenije izdala dovoljenje in nadzoruje nadrejeno banko, lahko na podlagi dvostranskega dogovora z nadzornim organom, ki je izdal dovoljenje in je odgovoren za nadzor nad podrejeno banko, prevzame pristojnost in odgovornosti za nadzor podrejene banke.
294.a člen
(kolegij nadzornih organov)
(1) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzorni organ na podlagi pisnega dogovora iz 294. člena tega zakona z udeleženimi nadzornimi organi ustanovi kolegij nadzornih organov (kolegij) z namenom učinkovitega sodelovanja pri izvajanju nalog iz 290., 291., 291.a in 292. člena tega zakona.
(2) V kolegiju lahko sodelujejo nadzorni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene banke ali EU nadrejenega finančnega holdinga, in pristojni organi države članice, v kateri imajo sedež pomembne podružnice iz 278. člena tega zakona, in po potrebi centralne banke ali nadzorni organi tretjih držav (člani kolegija), če zanje velja obveznost varovanja zaupnih informacij, enakovredna obveznosti iz poglavja 7.2. tega zakona.
(3) Banka Slovenije s sodelovanjem članov kolegija zagotavlja okvir za:
1. izmenjavo informacij,
2. pripravo dogovorov o prenosu pristojnosti in odgovornosti med člani kolegija,
3. določanje načrta pregledov poslovanja družb v bančni skupini na podlagi ocene tveganosti te bančne skupine,
4. preprečevanje in odpravljanje podvajanja nadzorniških zahtev, vključno z zahtevami po informacijah iz 293. člena in tretjega odstavka 295. člena tega zakona z namenom povečevanja učinkovitosti nadzora,
5. dosledno uporabo zahtev glede varnega in skrbnega poslovanja oseb v bančni skupini, brez poseganja v opcije in diskrecije, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti, in
6. izvajanje nalog iz 3. točke 290. člena tega zakona ob upoštevanju dela drugih forumov, ki bi lahko bili ustanovljeni za ta namen.
(4) Kolegij iz prvega odstavka tega člena vodi Banka Slovenije. Banka Slovenije v zvezi s tem izvaja zlasti naslednje aktivnosti:
1. odloča o udeležbi članov kolegija na posameznem sestanku in pri dejavnostih kolegija;
2. obvešča člane kolegija o sestankih in pomembnejših zadevah, ki bodo obravnavane, ter o odločitvah, sprejetih na sestankih kolegija, in o izvedenih aktivnostih;
3. obvešča Odbor evropskih bančnih nadzornikov o dejavnosti kolegija, tudi v izrednih finančnih razmerah, ter mu posreduje informacije, pomembne za približevanje nadzorniških praks.
(5) Banka Slovenije pri vodenju kolegija upošteva mogoč vpliv sprejetih odločitev na izvajanje nadzora drugih udeleženih nadzornih organov, zlasti vpliv na stabilnost finančnega sistema v državah članicah teh nadzornih organov, še posebej v izrednih finančnih razmerah, poleg tega pa upošteva tudi izvajanje obveznosti iz tretjega odstavka 278. člena tega zakona.
(6) Ustanovitev in delovanje kolegija ne vplivata na pristojnosti in odgovornosti Banke Slovenije po tem zakonu.
295. člen
(izmenjava informacij z nadzornimi organi držav članic pri nadzoru na konsolidirani podlagi)
(1) Če je Banka Slovenije odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi EU nadrejene banke ali banke, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, mora nadzornim organom drugih držav članic, ki nadzorujejo družbe, ki so podrejene tem nadrejenim družbam, zagotoviti vse pomembne informacije. Pri določitvi pomena informacij je treba upoštevati pomen te podrejene družbe za finančni sistem države članice, katere nadzorni organ nadzoruje to podrejeno družbo.
(2) Pomembne informacije iz prvega odstavka tega člena morajo obsegati zlasti naslednje podatke:
1. o strukturi skupine in o vseh pomembnih bankah v skupini kakor tudi o vseh nadzornih organih, ki so pristojni za nadzor nad bankami v skupini,
2. o postopkih zbiranja informacij od bank v skupini in preverjanja pravilnosti teh informacij,
3. o neugodnih dogajanjih v banki ali drugih osebah v skupini, ki lahko resno vplivajo na druge banke v skupini,
4. o pomembnih ukrepih, ki jih je izrekla banki, vključno z zahtevo za zagotovitev dodatnega kapitala iz drugega odstavka 248. člena tega zakona, in o vzpostavitvi vsake omejitve za uporabo naprednega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje.
(3) Če je Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzorni organ odgovorna za nadzor banke, ki jo obvladuje EU nadrejena kreditna institucija, mora, če potrebuje informacije glede uporabe pristopov in metodologij za izračun kapitalskih zahtev in omejitev, vedno, če je to mogoče, pri nadzornem organu, odgovornem za nadzor EU nadrejene kreditne institucije, preveriti, ali so te informacije dostopne pri njem.
296. člen
(posvetovanje z nadzornimi organi držav članic, vključenih v nadzor na konsolidirani podlagi)
(1) Banka Slovenije, se mora pred posamezno odločitvijo, ki je pomembna tudi za opravljanje nalog nadzora drugih nadzornih organov, s temi nadzornimi organi posvetovati o:
1. spremembah delničarjev oziroma organizacijskega ali upravljavskega ustroja banke v skupini, za katere je potrebno dovoljenje nadzornega organa,
2. pomembnih ukrepih, ki jih namerava izreči banki, vključno z zahtevo za zagotovitev dodatnega kapitala iz drugega odstavka 248. člena, in o vzpostavitvi vsake omejitve za uporabo naprednega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje.
(2) V primerih iz 2. točke prvega odstavka tega člena se mora Banka Slovenije vedno posvetovati z nadzornim organom, odgovornim za nadzor na konsolidirani podlagi.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, se Banki Slovenije ni treba posvetovati v nujnih primerih ali če bi tako posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost odločitve. V teh primerih mora brez nepotrebnega odlašanja obvestiti druge nadzorne organe o sprejeti odločitvi.
297. člen
(obseg in način konsolidacije za namen nadzora na konsolidirani podlagi)
(1) Banka Slovenije mora za namen nadzora na konsolidirani podlagi zahtevati polno konsolidacijo vseh kreditnih institucij in finančnih institucij, ki so podrejene določeni nadrejeni družbi, z nadrejeno družbo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko Banka Slovenije zahteva samo sorazmerno konsolidacijo, če oceni, da je odgovornost nadrejene družbe omejena samo na delež kapitala, katerega imetnica je, ob upoštevanju odgovornosti drugih delničarjev, katerih dolgoročna plačilna sposobnost je ustrezna. Odgovornost drugih delničarjev iz prvega stavka tega odstavka mora biti ugotovljena na zanesljiv način, če je potrebno, tudi tako, da ti delničarji dajo Banki Slovenije ustrezno zavezujočo pisno izjavo o tem.
(3) Pri družbah, povezanih s skupnim vodenjem, Banka Slovenije določi način konsolidacije.
(4) Banka mora uporabiti sorazmerno konsolidacijo udeležb v kreditnih institucijah ali finančnih institucijah, ki jih upravlja družba, vključena v konsolidacijo, skupaj z eno ali več družbami, ki niso vključene v konsolidacijo, če je odgovornost teh družb omejena samo na delež kapitala, katerega imetnice so te družbe.
(5) Pri drugih oblikah udeležbe ali kapitalskih povezav, razen tistih iz prvega od četrtega odstavka tega člena, mora Banka Slovenije odločiti, ali in kako naj se opravi konsolidacija.
(6) V primerih in z uporabo metod, določenih v prvem do petem odstavku tega člena, morajo biti v konsolidacijo vključene tudi družbe za pomožne storitve, družbe za upravljanje in finančni holdingi.
(7) Banka lahko iz konsolidacije izključi posamezno finančno institucijo, družbo za pomožne storitve ali družbo za upravljanje, ki je podrejena banki ali finančnemu holdingu ali ima položaj pridružene osebe v skupini, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
298. člen
(posebni primeri konsolidacije)
Banka Slovenije mora določiti, ali in kako se opravi konsolidacija:
1. če po njenem mnenju banka izvaja pomemben vpliv na drugo kreditno institucijo ali finančno institucijo, ne da bi bila v njej udeležena ali z njo kako drugače kapitalsko povezana,
2. če sta dve ali več kreditnih institucij ali finančnih institucij povezani s skupnim vodenjem, ne da bi bila podlaga za to upravljanje pogodba ali njihova statutarna določila.
299. člen
(obveznosti mešanega poslovnega holdinga in njegovih podrejenih družb glede nadzora)
(1) Če je družba, ki je nadrejena eni ali več bankam, mešani poslovni holding, morajo mešani poslovni holding in njegove podrejene družbe podrejenim bankam oziroma nadzornim organom, pristojnim in odgovornim za nadzor teh bank, posredovati vse informacije, ki so pomembne za nadzor teh podrejenih bank.
(2) Podrejene družbe in nadrejeni mešani poslovni holding morajo Banki Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor podrejenih bank, omogočiti, da opravi pregled poslovanja zaradi preveritve informacij iz prvega odstavka tega člena.
(3) Obveznost iz prvega in drugega odstavka tega člena velja tudi, če podrejena družba, nadrejeni mešani poslovni holding oziroma banka, ki je podrejena nadrejenemu mešanemu poslovnemu holdingu, nima sedeža v Republiki Sloveniji.
300. člen
(nadzor nad posli med mešanim poslovnim holdingom in podrejenimi družbami)
(1) Če je družba, ki je nadrejena eni ali več bankam, mešani poslovni holding, je Banka Slovenije v okviru svoje odgovornosti za nadzor nad temi bankami pristojna in odgovorna tudi za nadzor nad posli med temi bankami in mešanim poslovnim holdingom ter njegovimi drugimi podrejenimi družbami.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora banka vzpostaviti in dosledno uresničevati primerne notranje postopke iz 175. člena tega zakona, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov z njenim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami.
(3) Banka mora Banki Slovenije poročati o vseh pomembnih poslih z mešanim poslovnim holdingom in njegovimi drugimi podrejenimi družbami.
(4) Če posli iz prvega odstavka tega člena znotraj skupine ogrožajo finančni položaj banke, Banka Slovenije banki izreče ustrezne ukrepe nadzora po tem zakonu.
301. člen
(izmenjava informacij za namen nadzora na konsolidirani podlagi)
Če imata nadrejena družba in katera koli banka, ki ji je podrejena, sedeža v različnih državah članicah, si mora Banka Slovenije z nadzornimi organi teh držav članic izmenjevati vse pomembne informacije, ki lahko omogočijo izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi ali k temu pripomorejo.
302. člen
(sodelovanje med nadzornimi organi, če je ena od podrejenih družb zavarovalnica ali investicijsko podjetje)
(1) Če banka, finančni holding ali mešani poslovni holding obvladuje eno ali več podrejenih družb, ki imajo položaj zavarovalnice ali druge nadzorovane finančne družbe, mora Banka Slovenije sodelovati tudi z nadzornimi organi, pristojnimi za nadzor te družbe.
(2) Banka Slovenije si mora z nadzornimi organi iz prvega odstavka tega člena izmenjevati vse informacije, ki lahko olajšajo njihove naloge in jim omogočijo nadzor nad poslovanjem in splošnim finančnim položajem družb, ki jih nadzorujejo.
(3) Če je mešani poslovni holding ali njegova podrejena družba zavarovalnica, se pregled poslovanja iz drugega odstavka 299. člena tega zakona lahko opravi v sodelovanju z nadzornim organom, pristojnim na nadzor zavarovalnice.
303. člen
(seznam nadrejenih finančnih holdingov)
Banka Slovenije mora oblikovati sezname nadrejenih finančnih holdingov Republike Slovenije in jih posredovati nadzornim organom drugih držav članic in Komisiji.
304. člen
(pregled poslovanja zaradi preveritve informacij)
(1) Če želi Banka Slovenije zaradi nadzora, za katerega je pristojna in odgovorna po tem zakonu, preveriti informacije, ki se nanašajo na banko, finančni holding, finančno institucijo, družbo za pomožne storitve, mešani poslovni holding ali podrejeno družbo iz prvega odstavka 299. člena tega zakona, ki ima sedež v drugi državi članici, mora zaprositi nadzorni organ te druge države članice, da opravi pregled poslovanja te družbe zaradi preveritve teh informacij ali da ji omogoči, da sama opravi tak pregled poslovanja.
(2) Nadzorni organ, pristojen in odgovoren za nadzor na konsolidirani podlagi ali za nadzor nad banko države članice, lahko na območju Republike Slovenije za namen preveritve informacij, ki se nanašajo na banko, finančni holding, finančno institucijo, družbo za pomožne bančne storitve, mešani poslovni holding ali podrejeno družbo iz prvega odstavka 299. člena tega zakona, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, opravi pregled poslovanja te družbe. O nameravanem pregledu poslovanja iz prvega stavka tega odstavka mora nadzorni organ države članice predhodno obvestiti Banko Slovenije.
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena ima nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi 236. do 240. člena tega zakona.
(4) Na zaprosilo nadzornega organa države članice mora Banka Slovenije opraviti pregled poslovanja družbe iz drugega odstavka tega člena. Nadzorni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži pregleda iz prvega stavka tega odstavka.
304.a člen
(poslovodstvo nadrejenega finančnega holdinga)
(1) Nadrejeni finančni holding mora zagotoviti, da ima njegovo poslovodstvo ustrezen ugled in izkušnje za vodenje njegovih poslov.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da ima poslovodstvo nadrejenega finančnega holdinga ustrezen ugled in izkušnje za vodenje njegovih poslov, če vsak član poslovodstva izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima ustrezne osebnostne lastnosti in najmanj triletne izkušnje pri vodenju poslov finančne družbe ali drugega podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot finančna družba oziroma drugih primerljivih poslov, in
2. ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.
305. člen
(ukrepi nadzora nad finančnim holdingom in mešanim poslovnim holdingom)
(1) Če finančni holding ali mešani poslovni holding krši svoje obveznosti, določene v pododdelku 7.9.3. tega zakona, mu Banka Slovenije izda odredbo o odpravi teh kršitev.
(2) Če ima finančni holding ali mešani poslovni holding sedež v drugi državi članici, Banka Slovenije o kršitvi obveznosti, določene v pododdelku 7.9.3. tega zakona, obvesti nadzorni organ te države članice.
(3) Pri izrekanju ukrepov, katerih namen je odpraviti ugotovljene kršitve ali vzroke za take kršitve finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga, mora Banka Slovenije sodelovati z nadzornimi organi drugih držav članic.
306. člen
(nadzor, če ima nadrejena oseba sedež v tretji državi)
(1) Če banka, ki je podrejena drugi banki ali finančnemu holdingu, ki ima sedež v tretji državi, ni subjekt nadzora na konsolidirani podlagi, za katerega je pristojna in odgovorna Banka Slovenije po 287. členu tega zakona ali nadzorni organ druge države članice, mora Banka Slovenije bodisi na zahtevo nadrejene osebe ali druge nadzorovane osebe v bančni skupini bodisi na lastno pobudo preveriti, ali je ta banka subjekt nadzora na konsolidirani podlagi, ki ga opravlja nadzorni organ te tretje države in ki je enakovreden nadzoru na konsolidirani podlagi po tem zakonu.
(2) Pri preverjanju po prvem odstavku tega člena mora Banka Slovenije upoštevati morebitne splošne usmeritve glede ureditve razmerij v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi z nadzornimi organi tretje države, ki jih izda Evropski bančni odbor, in se o tem posvetovati z Evropskim bančnim odborom in z drugimi nadzornimi organi držav članic, ki so vključeni v nadzor oseb v skupini.
(3) Če takega enakovrednega nadzora na konsolidirani podlagi v tretji državi ni, mora Banka Slovenije določiti in uporabiti druge ustrezne nadzorne postopke in ukrepe, ki lahko dosežejo namen nadzora banke na konsolidirani podlagi. Banka Slovenije lahko zlasti zahteva, da se ustanovi finančni holding s sedežem v EU, in uporabi pravila o nadzoru na konsolidirani podlagi za ta finančni holding.
(4) O nadzornih postopkih in ukrepih iz tretjega odstavka tega člena se mora po predhodnem posvetovanju z drugimi nadzornimi organi držav članic, vključenimi v nadzor, strinjati nadzorni organ države članice, ki bi bil odgovoren za nadzor na konsolidirani podlagi.
(5) O nadzornih postopkih in ukrepih iz tretjega odstavka tega člena mora Banka Slovenije obvestiti druge nadzorne organe držav članic, ki so vključeni v nadzor in Komisijo.
307. člen
(izključitev odgovornosti za nadzor na posamični podlagi)
Nobena pristojnost Banke Slovenije, določena v pododdelku 7.9.3. tega zakona, v razmerju do finančnega holdinga, mešanega poslovnega holdinga ali druge družbe, ki ni banka, ne pomeni, da je Banka Slovenije odgovorna za nadzor te družbe na posamični podlagi.
7.9.4. Nadzor nad drugimi osebami
308. člen
(odredba o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti)
(1) Če oseba v nasprotju s prepovedjo, določeno v 35. členu tega zakona, sprejema depozite od javnosti, ji Banka Slovenije izda odredbo, s katero ji naloži, da preneha s tem (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti).
(2) Banka Slovenije lahko še pred izdajo odredbe o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti opravi pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe in zbere druge dokaze o tem, ali oseba zbira depozite od javnosti.
(3) V odredbi o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti Banka Slovenije osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osem in ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem zbiranja depozitov od javnosti, ter v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe. Oseba mora poročilu priložiti dokaze, iz katerih izhaja, da je opravila ukrepe v zvezi s prenehanjem zbiranja depozitov od javnosti.
309. člen
(odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo)
(1) Če pravna oseba ne ravna po odredbi o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da obstaja razlog za likvidacijo te osebe (v nadaljnjem besedilu: odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo). Banka Slovenije lahko izda odločbo iz prejšnjega stavka tudi, če pravna oseba pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda ali če kako drugače ovira opravljanje nadzora iz drugega odstavka 308. člena tega zakona.
(2) Odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo mora biti obrazložena.
(3) Na podlagi dokončne odločbe o ugotovitvi razloga za likvidacijo začne pristojno sodišče na predlog Banke Slovenije postopek likvidacije.
(4) Sodišče izda sklep o začetku postopka likvidacije brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek tega postopka v roku treh delovnih dni od vložitve predloga iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Proti sklepu o začetku postopka likvidacije iz četrtega odstavka tega člena ni pritožbe.
(6) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v postopku likvidacije, ki ga sodišče začne na njen predlog iz tretjega odstavka tega člena.
309.a člen
(neizplačljiva vloga)
(1) Neizplačljiva vloga je vloga, ki je dospela in bi morala biti na zahtevo vlagatelja izplačana, vendar je banka ni izplačala v skladu z veljavnimi zakonskimi in pogodbenimi pogoji, in:
1. je Banka Slovenije iz razlogov, ki so v neposredni zvezi s finančnim položajem banke, izdala odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka iz 320. člena tega zakona oziroma
2. je pristojni organ druge države odločil, da je vloga vlagateljev banke s podružnico v Republiki Sloveniji neizplačljiva.
(2) Dan izdaje odločbe iz prvega odstavka tega člena šteje kot dan, ko vloga postane neizplačljiva.
(3) Banka Slovenije izda odločbo iz prvega odstavka tega člena nemudoma oziroma najkasneje v treh delovnih dneh od dneva, ko se prepriča, da banka zaradi svojega finančnega položaja na zahtevo vlagatelja ni izplačala in ne bo mogla izplačati vloge, ki je dospela in bi na zahtevo vlagatelja morala biti izplačana.
8. poglavje: Zajamčene vloge
310. člen
(zajamčena vloga)
(1) Vloga je skupno stanje vseh terjatev fizične osebe, fizične osebe, ki samostojno opravlja dejavnost, samostojnega podjetnika ali pravne osebe do banke na podlagi:
1. pogodbe o vodenju transakcijskega računa,
2. hranilne vloge,
3. denarnega depozita,
4. potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir, ali
5. kakršnega koli drugega pozitivnega salda, ki je posledica sredstev, ostalih na računu, ali začasnih stanj, ki so posledica običajnih bančnih transakcij, ki jih mora banka vrniti v skladu z veljavnimi zakonskimi in pogodbenimi pogoji, razen terjatev na osnovi izdanih obveznic ali drugih dolžniških vrednostnih papirjev banke.
(2) Neto stanje vloge posamezne osebe je stanje vloge te osebe, zmanjšano za neporavnane obveznosti te osebe do banke, ki so dospele pred dnem začetka stečaja nad banko. Če ob začetku stečaja nad banko obstaja nedospela terjatev banke do imetnika vloge, se za to terjatev do višine zneska iz tretjega odstavka tega člena ne uporabljajo pravila zakona, ki ureja stečaj gospodarskih družb, o pobotu, ki nastane z začetkom stečaja.
(3) Zajamčena vloga po tem zakonu je neto stanje vloge posamezne osebe do skupne višine 100.000 eurov na dan začetka stečaja nad banko.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena niso zajamčene vloge, ki se glasijo na prinosnika. Kot vloga na prinosnika se šteje tudi vloga na podlagi računa, ki ga odpre banka imetniku za račun ene ali več drugih oseb, če banka pred dnem začetka stečaja ni pridobila ustreznih podatkov za identifikacijo dejanskih upravičencev.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena niso zajamčene naslednje vloge:
1. vloge drugih bank in finančnih družb, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun,
2. vloge v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik vloge pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja,
3. vloge držav, centralnih bank in lokalnih skupnosti ter vloge pravnih oseb, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna,
4. (črtana)
5. vloge delničarjev banke, ki imajo najmanj 5-odstotni delež v kapitalu banke ali glasovalnih pravicah,
6. vloge pravnih oseb, ki so podrejene družbe banke,
7. (črtana)
8. vloge, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala banke,
9. vloge pravnih oseb, ki so velike oziroma srednje družbe po ZGD-1 ali ustrezajo merilom za velike oziroma srednje družbe po ZGD-1, in vloge samostojnih podjetnikov, katerih podjetje ustreza merilom za velike oziroma srednje družbe po ZGD-1, in
10. vloge kolektivnih naložbenih podjemov, vključno s podjemi zaprtega tipa, vloge pokojninskih skladov in vloge kritnih skladov zavarovalnic.
(6) Vloga na podlagi računa, ki ga odpre banka v imenu dveh ali več oseb (skupni račun), se upošteva pri izračunu zajamčene vloge posamezne osebe v deležu, ki pripada tej osebi na vlogi skupnega računa. Če deleži oseb na vlogi skupnega računa niso določeni, se šteje, da so njihovi deleži enaki.
(7) Vloga na podlagi računa, ki ga odpre banka imetniku za račun ene ali več drugih oseb (skrbniški računi), se upošteva pri izračunu zajamčene vloge osebe, ki je dejanski upravičenec iz naslova vloge, v deležu, ki pripada tej osebi na vlogi skrbniškega računa, če je banka pred dnem začetka stečaja pridobila ustrezne podatke za identifikacijo dejanskih upravičencev.
(8) Vloge iz 10. točke petega odstavka tega člena se ne obravnavajo kot skrbniški računi iz sedmega odstavka tega člena.
(9) Ne glede na druge določbe tega člena so zajamčene naslednje vloge:
– vloga na podlagi računa rezervnega sklada v skladu z zakonom, ki ureja stanovanjska razmerja, ki jo vloži upravnik večstanovanjske stavbe iz sredstev rezervnega sklada te večstanovanjske stavbe: v celoti,
– vloga na podlagi fiduciarnega denarnega računa, ki ga odpre banka upravitelju v postopku osebnega stečaja in stečaja zapuščine v skladu z zakonom, ki ureja stečaj: do zneska iz tretjega odstavka tega člena.
(10) Ne glede na četrti in sedmi odstavek tega člena se vloga na podlagi fiduciarnega denarnega računa, ki ga odpre banka notarju v skladu z zakonom, ki ureja notarsko hrambo oziroma odvetniku v skladu z zakonom, ki ureja odvetništvo, upošteva pri izračunu zajamčene vloge osebe, ki je upravičenec na podlagi notarske oziroma odvetniške hrambe, če notar oziroma odvetnik banki v štirih delovnih dneh po začetku stečaja predloži ustrezne podatke za identifikacijo upravičenca notarske oziroma odvetniške hrambe.
(11) Ne glede na tretji odstavek tega člena višina zajamčene vloge ni omejena do 31. decembra 2010.
(12) Vloge skupin vlagateljev, ki niso osebe iz prvega odstavka tega člena, se štejejo za vlogo enega vlagatelja in so zajamčene do višine iz tretjega odstavka tega člena.
310.a člen
(preučitev razmer na finančnem trgu)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, mora v letu 2009 in 2010, v sodelovanju z Banko Slovenije, preučiti razmere na finančnem trgu. Na podlagi ugotovljenih razmer lahko Vlada Republike Slovenije predlaga spremembo zakona, s katero se na ustrezen način spremeni višina jamstva oziroma obdobje veljavnosti.
(2) O stanju na finančnem trgu in morebitnih sprejetih ukrepih, Vlada Republike Slovenije poroča Državnemu zboru Republike Slovenije najmanj enkrat na vsake tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
311. člen
(objava in informiranje o sistemu jamstva za vloge)
(1) Banka mora na svojih javnih spletnih straneh in v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu in lahko razumljivo objaviti informacije o sistemu jamstva za vloge, v katerega je vključena banka oziroma njene podružnice, vključno z višino in obsegom kritja, ki ga zagotavlja sistem jamstva.
(2) Če vloge posameznih oseb v sistemu zajamčenih vlog, v katerega je vključena banka oziroma njena podružnica, niso zajamčene, mora banka, preden sklene pogodbo, ki je podlaga za takšno vlogo, vlagatelja razumljivo in jasno opozoriti, da ta vloga ni zajamčena.
(3) Banka mora na zahtevo stranke posredovati tudi informacije o pogojih za uveljavljanje pravice do izplačila zajamčenih vlog in o formalnostih, ki jih je treba izpolniti za izplačilo zajamčenih vlog.
(4) Pri oglaševanju bančnih storitev sme banka navesti le, kateremu sistemu zajamčenih vlog pripada, brez navedbe drugih informacij o sistemu zajamčenih vlog (na primer o višini in obsegu jamstva). Za oglaševanje po tem odstavku se ne šteje obveščanje v poslovnih prostorih banke in na javnih spletnih straneh banke iz prvega odstavka tega člena.
(5) V primeru združitve dveh ali več bank so banke, ki se združujejo, dolžne svoje vlagatelje obvestiti o združitvi in o uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z jamstvom za vloge.
311.a člen
(informacijski sistem in poročanje)
(1) Banka mora razviti in vzdrževati ustrezen informacijski sistem za zagotavljanje podatkov za izvajanje sistema jamstva za vloge.
(2) Banka mora Banki Slovenije poročati o znesku vseh vlog, neto vlog, zajamčenih vlog in številu vlagateljev, katerih vloge so zajamčene.
312. člen
(predpis o zajamčenih vlogah)
Banka Slovenije predpiše:
1. način izračuna višine likvidnih naložb iz 314. člena tega zakona in podrobnejše lastnosti finančnih instrumentov, ki so predmet teh naložb,
2. podrobnejše pogoje in postopke za zagotavljanje sredstev za izplačilo zajamčenih vlog in za aktiviranje jamstva,
3. podrobnejšo obravnavo zajamčenih vlog,
4. način vključitve podružnice banke v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji,
5. podrobnejšo vsebino, roke in način poročanja podatkov iz drugega odstavka 311.a člena tega zakona in
6. podrobnejšo vsebino, roke in način obveščanja vlagateljev in javnosti po 311. in 314.a členu tega zakona.
313. člen
(jamstvo za izplačilo zajamčenih vlog)
(1) Banke s sedežem v Republiki Sloveniji jamčijo za izplačilo zajamčene vloge pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek, do neto stanja vloge v višini 100.000 eurov, nad tem zneskom pa do 31. decembra 2010 Republika Slovenija, na način, določen z zakonom.
(2) Če banke s sedežem v Republiki Sloveniji ne morejo pravočasno zagotoviti zadostnih sredstev za izplačilo zajamčene vloge do višine iz tretjega odstavka 310. člena tega zakona, na podlagi predloga Banke Slovenije do zagotovitve s strani bank sredstva začasno zagotovi Republika Slovenija. Pogoje, način in roke vračila začasno zagotovljenih sredstev se v posameznem primeru določi s pogodbo.
(3) Posamezna banka jamči za izplačilo zajamčenih vlog pri drugi banki v obsegu, ki je enak deležu, ki ga glede na vsoto zajamčenih vlog pri vseh bankah, zmanjšano za vsoto zajamčenih vlog, ki so predmet jamstva, predstavlja vsota zajamčenih vlog pri tej banki.
(4) Pri izračunu deleža iz tretjega odstavka tega člena se tudi do roka iz enajstega odstavka 310. člena tega zakona upošteva znesek iz tretjega odstavka 310. člena tega zakona.
314. člen
(likvidne naložbe za izplačilo zajamčenih vlog)
Zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog, mora banka sredstva v višini, sorazmerni z njenim deležem iz tretjega odstavka 313. člena tega zakona, ki se izračuna na način, določen s predpisom o zajamčenih vlogah, naložiti v finančne instrumente, ki imajo lastnosti, določene s tem predpisom.
314.a člen
(javno obvestilo o stečaju banke)
Banka Slovenije nemudoma po začetku stečajnega postopka nad banko javno objavi obvestilo vlagateljem o stečaju in pogojih za uveljavljanje pravice do izplačila zajamčene vloge.
315. člen
(obveznost izplačila zajamčenih vlog)
(1) (črtan)
(2) Izplačilo zajamčenih vlog opravi banka prevzemnica.
(3) Banka Slovenije zagotovi banki prevzemnici likvidna sredstva za izplačila zajamčenih vlog z aktiviranjem jamstva po 316. členu tega zakona.
(4) Banka prevzemnica sme sredstva iz tretjega odstavka tega člena uporabiti samo za izplačilo zajamčenih vlog.
(5) (črtan)
316. člen
(aktiviranje jamstva)
(1) Banka Slovenije naloži bankam iz prvega odstavka 313. člena tega zakona, da vplačajo ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog. Republika Slovenija zagotovi sredstva za jamstvo Republike Slovenije po prvem in drugem odstavku 313. člena tega zakona.
(2) Kritje za aktiviranje jamstva lahko Banka Slovenije zagotovi tudi z unovčenjem ali drugačnim razpolaganjem v breme naložb iz 314. člena tega zakona. Pravne posle za zagotovitev kritja za aktiviranje jamstva sklepa Banka Slovenije v svojem imenu in za račun bank iz prvega odstavka 313. člena tega zakona.
317. člen
(vrnitev vplačanih sredstev)
Banka Slovenije po izplačilu terjatev iz naslova zajamčenih vlog iz stečajne mase prenakaže sredstva, ki jih je prejela, bankam v sorazmerju z višino sredstev, ki so jih vplačale v skladu s 316. členom tega zakona.
317.a člen
(sodelovanje s sistemom zajamčenih vlog države članice in tretje države)
(1) Banka Slovenije sodeluje s sistemom zajamčenih vlog države članice in tretje države, v kateri ima banka podružnico, in s sistemom zajamčenih vlog države članice in tretje države sedeža banke, ki ima podružnico na območju Republike Slovenije.
(2) Banka Slovenije v primeru iz prvega odstavka tega člena sklene sporazum s sistemom zajamčenih vlog, s katerim se določijo pravila in postopki za izplačevanje zajamčenih vlog.
317.b člen
(neizpolnjevanje obveznosti podružnice banke ržave članice)
(1) Če podružnica banke države članice, ki se je v skladu s četrtim odstavkom 98. člena tega zakona za dopolnitev ravni oziroma obsega jamstva vključila v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji, ne izpolnjuje svojih obveznosti kot članica tega sistema, Banka Slovenije o tem obvesti pristojni organ, ki je izdal dovoljenje banki za opravljanje bančnih storitev, in v sodelovanju z njim sprejme ukrepe za izpolnitev obveznosti.
(2) Če podružnica kljub ukrepom iz prvega odstavka tega člena svojih obveznosti ne izpolni, lahko Banka Slovenije v soglasju s pristojnim organom, ki je izdal dovoljenje banki za opravljanje bančnih storitev, izključi podružnico iz sistema jamstva za vloge po preteku roka, ki ne sme biti krajši od 12 mesecev.
(3) Vloge, ki so bile vložene pri podružnici iz prvega odstavka tega člena, so do dne njene izključitve iz sistema jamstva za vloge v Republiki Sloveniji zajamčene po tem zakonu.
(4) Podružnica iz prvega odstavka tega člena mora vlagatelje nemudoma obvestiti o izključitvi iz sistema jamstva za vloge v Republiki Sloveniji.
317.c člen
(preverjanje sistema jamstva za vloge)
Banka Slovenije redno preverja mehanizme delovanja sistema jamstva za vloge.
9. poglavje: Stečaj banke
318. člen
(prepoved prisilne poravnave)
Nad banko ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave.
319. člen
(uporaba določb za stečajni postopek)
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za stečaj banke uporabljajo določbe zakona, ki ureja stečaj gospodarskih družb.
320. člen
(stečajni razlogi)
(1) Banka Slovenije izda odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka:
1. če na podlagi poročila iz drugega odstavka 260. člena tega zakona oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo in banka kljub izredni upravi ni sposobna tekoče izpolnjevati dospelih obveznosti, ali
2. če pri opravljanju nadzora nad banko ugotovi, da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke.
(2) Pri ugotavljanju pogojev iz 2. točke prvega odstavka tega člena Banka Slovenije ne upošteva obveznosti banke iz naslova finančnih instrumentov iz 133. in 134. člena tega zakona.
321. člen
(banka prevzemnica)
(1) Z odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka imenuje Banka Slovenije banko, ki bo prevzela posle banke v stečaju v zvezi z izplačilom zajamčenih vlog (v nadaljnjem besedilu: banka prevzemnica).
(2) Banka prevzemnica ima pravico do povrnitve dejanskih stroškov, povezanih z izplačilom zajamčenih vlog.
322. člen
(začetek stečajnega postopka)
(1) Banka Slovenije mora pri pristojnem sodišču vložiti predlog za začetek stečajnega postopka na dan izdaje odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka. Predlogu mora priložiti odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.
(2) Sodišče brez odlašanja, najkasneje pa naslednji delovni dan od prejema predloga iz prvega odstavka tega člena, izda sklep o začetku stečajnega postopka brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek stečajnega postopka.
(3) Proti sklepu o začetku stečajnega postopka iz drugega odstavka tega člena ni pritožbe.
(4) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v stečajnem postopku, ki ga sodišče začne na njen predlog iz prvega odstavka tega člena.
322.a člen
(prijava in obravnava terjatev)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja stečaj gospodarskih družb, se šteje, da so vse terjatve, ne glede na njihovo višino, iz naslova vlog, ki štejejo kot zajamčene po tem zakonu, prijavljene v stečajnem postopku z dnem predložitve zapisnika iz prvega odstavka 326. člena tega zakona sodišču.
(2) Del terjatev iz prvega odstavka tega člena, ki presega višino zajamčenih vlog po tem zakonu, se obravnava v skladu z zakonom, ki ureja stečaj gospodarskih družb.
323. člen
(uporaba določil v postopku stečaja nad banko, ki ima podružnico v drugi državi članici)
(1) V postopku stečaja nad banko, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi drugi odstavek 267. člena in 273. do 276. člen tega zakona, če ni v drugem in tretjem odstavku tega člena določeno drugače.
(2) Sklep o začetku stečajnega postopka v obliki povzetka v Uradnem listu EU in dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico, mora objaviti stečajno sodišče.
(3) Za prijavo terjatev upnikov, katerih vloge so zajamčene po tem zakonu, se uporablja 322.a člen tega zakona.
324. člen
(obveščanje znanih upnikov o začetku stečajnega postopka nad banko, ki ima podružnico v državi članici)
(1) O izdaji odločbe o začetku stečajnega postopka mora stečajni upravitelj posamično, v slovenskem jeziku, obvestiti tudi vse znane upnike banke, katerih vloge niso zajamčene po tem zakonu in ki so poslovali prek podružnice banke v državi članici in imajo prebivališče ali sedež v državi članici, in sicer z obrazcem, na katerem je v vseh uradnih jezikih EU naslov: »Poziv za prijavo terjatev. Roki, ki jih je treba spoštovati«.
(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati zlasti:
1. ime in naslov organa, ki bo vodil stečajni postopek,
2. rok, v katerem morajo upniki stečajnemu senatu prijaviti svoje terjatve in posledice zamujenih rokov,
3. informacije o pravicah in dolžnostih upnikov v zvezi z začetkom stečajnega postopka.
325. člen
(stečajni upravitelj)
(1) Stečajnega upravitelja imenuje sodišče na predlog Banke Slovenije. Banka Slovenije lahko za stečajnega upravitelja predlaga samo osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja.
(2) Če nastopijo razlogi za razrešitev stečajnega upravitelja, mora sodišče pred odločitvijo o njegovi razrešitvi o razlogih obvestiti Banko Slovenije in jo pozvati, da se o razlogih izjavi v roku, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od osmih dni.
326. člen
(izplačilo zajamčenih vlog)
(1) Banka v stečaju in banka prevzemnica morata v petih delovnih dneh po začetku stečajnega postopka ugotoviti stanje vseh vlog iz prvega odstavka 322.a člena tega zakona na dan izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad banko in zapisnik poslati Banki Slovenije.
(2) Banka Slovenije potrdi zapisnik iz prvega odstavka tega člena najkasneje v treh delovnih dneh po njegovem prejemu in ga pošlje sodišču, ki vodi stečajni postopek.
(3) Banka Slovenije mora banki prevzemnici zagotoviti likvidna sredstva za izplačilo zajamčenih vlog z aktiviranjem jamstva po 316. členu tega zakona najkasneje do dneva začetka izplačevanja zajamčenih vlog. Banka prevzemnica mora začeti izplačevati zajamčene vloge najkasneje dvajseti delovni dan od dne izdaje odločbe iz prvega odstavka 320. člena tega zakona.
(4) Zajamčene vloge v tujih valutah se izplačajo v eurih v protivrednosti po deviznem tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije in velja na dan začetka stečajnega postopka.
(5) Izplačilo zajamčene vloge vlagatelju, ki je obdolžen kaznivega dejanja pranja denarja, se zadrži do pravnomočne odločitve sodišča.
(6) V primeru izjemnih okoliščin Banka Slovenije lahko podaljša rok iz tretjega odstavka tega člena za največ deset delovnih dni.
(7) Če vlagatelj, katerega vloga je zajamčena po tem zakonu, v dveh mesecih od začetka izplačevanja zajamčenih vlog pri banki prevzemnici ne izkoristi pravice do izplačila zajamčene vloge, se ta vloga spremeni v vpogledno vlogo pri tej banki.
327. člen
(mnenje Banke Slovenije)
(1) Kadar sodišče v zvezi z unovčevanjem stečajne mase po zakonu, ki ureja stečaj gospodarskih družb, odloča na podlagi predhodnega mnenja upniškega odbora, mora v primeru stečaja banke pridobiti tudi mnenje Banke Slovenije.
(2) Za mnenje Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja stečaj gospodarskih družb, o mnenju upniškega odbora.
328. člen
(črtan)
329. člen
(terjatve iz naslova zajamčenih vlog)
(1) Terjatve na podlagi aktiviranja jamstva iz tretjega odstavka 264. člena in tretjega odstavka 315. člena tega zakona uveljavlja Banka Slovenije v stečajnem postopku nad banko v svojem imenu in za račun bank, ki so po 316. členu tega zakona vplačale ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog.
(2) Stroški banke prevzemnice iz drugega odstavka 321. člena tega zakona se povrnejo po pravilih o stroških stečajnega postopka.
10. poglavje: Postopek odločanja Banke Slovenije v posamičnih zadevah
10.1. Splošne določbe
330. člen
(uporaba določb o postopku)
(1) Banka Slovenije odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojna po tem ali drugem zakonu, po postopku, določenem v tem poglavju, razen če zakon za posamezno vrsto postopka določa drugače.
(2) Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopek odločanja Banke Slovenije uporabljajo določbe ZUP.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena v postopku odločanja Banke Slovenije ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti vložiti izrednih pravnih sredstev.
(4) O posamičnih zadevah odloča Svet Banke Slovenije kot kolegijski organ. Postopek do izdaje odločbe vodi strokovni delavec Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje iz 31. člena ZUP in ki ga za to pooblasti guverner Banke Slovenije.
331. člen
(izjave strank)
(1) Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2) V primeru iz drugega odstavka 333. člena tega zakona lahko stranke dajejo svoje izjave tudi ustno na obravnavi.
332. člen
(možnost izjave)
(1) Banka Slovenije mora pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, če zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi.
(2) Poziv iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:
1. določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi, in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo,
2. rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od osmih dni,
3. pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje sklicuje, in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja, da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, niso podane, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze izjavi priložiti.
(4) Če stranka izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(5) Po izteku roka za izjavo stranka nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena, Banka Slovenije pred izdajo odločbe o izredni upravi banki ni dolžna zagotoviti možnosti, da se izjavi, če je razlog za izredno upravo okoliščina, da je banka postala nelikvidna.
(7) Določbe prvega do petega odstavka tega člena se ne uporabljajo za ugotovitvene odločbe Banke Slovenije.
(8) V postopku izdaje odločbe iz prvega odstavka 320. člena tega zakona rok za izjavo iz 2. točke drugega odstavka tega člena ne sme biti daljši od treh delovnih dni.
333. člen
(odločanje)
(1) Banka Slovenije odloča brez naroka.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, Banka Slovenije razpiše ustno obravnavo:
1. če je treba zaslišati priče ali izvedence,
2. če sta v postopku udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi,
3. če je treba opraviti predstavitev vodenja poslov banke po tretjem odstavku 65. člena tega zakona ali
4. v drugih primerih, če presodi, da je to koristno za razjasnitev zadeve.
334. člen
(vrste odločb)
(1) Banka Slovenije izdaja odločbe v obliki odločb, sklepov in odredb.
(2) Proti odločbam Banke Slovenije ni pritožbe.
335. člen
(odločba)
(1) Z odločbo Banka Slovenije odloča o izdaji in odvzemu dovoljenj in o drugih zadevah, razen o tistih, za katere zakon določa, da o njih odloča s sklepom ali z odredbo.
(2) Odločba mora biti obrazložena, če zakon ne določa drugače. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni posebnega postopka sodnega varstva.
336. člen
(sklep)
(1) S sklepom odloča Banka Slovenije o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom.
(2) Sklep mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva.
10.2. Postopek sodnega varstva
10.2.1. Skupne določbe
337. člen
(postopek sodnega varstva)
(1) Sodno varstvo proti odločbam Banke Slovenije se zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek sodnega varstva).
(2) Za postopek sodnega varstva iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s tem zakonom drugače določeno.
338. člen
(pravica do sodnega varstva)
(1) Proti odločbam Banke Slovenije je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, proti naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva:
1. proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo,
2. proti odločbi, s katero Banka Slovenije začne postopek za odvzem dovoljenja.
(3) Odločba iz 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je Banka Slovenije izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo Banke Slovenije.
(4) Odločba iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja.
(5) Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena, je proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru proti odredbi, s katero je banki naložila dodatni ukrep iz 3. točke prvega odstavka 248. člena tega zakona, dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
(6) Postopek sodnega varstva je dovoljeno začeti tudi proti sklepu, s katerim se konča postopek odločanja Banke Slovenije, začet na zahtevo stranke.
339. člen
(pristojnost in sestava sodišča)
V postopku sodnega varstva odloča Vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov.
340. člen
(prednostno odločanje)
Zadeve v postopku sodnega varstva po tem zakonu so nujne in o njih sodišče odloča prednostno.
341. člen
(tožba in odgovor na tožbo)
(1) Tožbo je treba vložiti v roku osmih dni.
(2) Rok za odgovor na tožbo je osem dni.
342. člen
(nova dejstva in dokazi)
Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
343. člen
(meje preizkusa)
Sodišče preizkusi odločbo Banke Slovenije v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1.
344. člen
(seja)
Sodišče odloča praviloma brez obravnave.
345. člen
(pravna sredstva)
Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe.
10.2.2. Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke
346. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe pododdelka 10.2.2. tega zakona se uporabljajo v postopku sodnega varstva proti odločbi o začetku prisilne likvidacije in proti odločbi o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja (v nadaljnjem besedilu: odločba o prenehanju banke).
(2) Če ni v pododdelku 10.2.2. tega zakona drugače določeno, se v postopku sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke uporabljajo določbe pododdelka 10.2.1. tega zakona.
347. člen
(tožnik)
(1) Tožbo proti odločbi o prenehanju banke lahko vložijo:
1. banka,
2. delničarji, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke.
(2) Če je tožnik banka, jo v postopku sodnega varstva zastopa uprava, ki so ji zaradi odločbe o prenehanju banke prenehala druga pooblastila in pristojnosti.
348. člen
(nova dejstva in dokazi)
(1) Ne glede na določbo 342. člena tega zakona, lahko tožnik v tožbi proti odločbi o prenehanju banke navaja nova dejstva in nove dokaze. Če se v tožbi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze tožbi priložiti.
(2) Banka Slovenije lahko v odgovoru na tožbo navaja nova dejstva in nove dokaze. Če se v odgovoru na tožbo sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze odgovoru na tožbo priložiti.
(3) Če tožnik oziroma Banka Slovenije tožbi oziroma odgovoru na tožbo ne priloži listinskih dokazov, na katere se sklicuje, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč sodišče pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so tožbi oziroma odgovoru na tožbo priloženi.
(4) Po izteku roka za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo stranke nimajo pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
349. člen
(glavna obravnava in seja)
(1) Sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.
(2) Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku izdaje odločbe o prenehanju banke popolno in pravilno ugotovljeno ali da to ni sporno.
350. člen
(odločanje)
(1) Če sodišče ugotovi, da so podani razlogi, zaradi katerih bi lahko po 65. členu ZUS-1 upravni akt odpravilo in s sodbo odločilo o stvari, odločbe o prenehanju banke ne odpravi, temveč s sodbo samo ugotovi, da je odločba o prenehanju banke nezakonita in da ni bilo pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja.
(2) Sodba iz prvega odstavka tega člena ne vpliva na tek postopka prisilne likvidacije oziroma stečaja.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko delničarji uveljavijo morebitne odškodninske zahtevke proti Banki Slovenije v pravdi.
(4) Proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke, je, ne glede na 345. člen tega zakona, dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov.
10.3. Postopek nadzora
10.3.1. Splošne določbe
351. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe oddelka 10.3. tega zakona o postopku nadzora se uporabljajo v vseh postopkih nadzora, ki ga opravlja Banka Slovenije po tem ali drugem zakonu, če zakon za posamezen postopek nadzora ne določa drugače.
(2) V postopku nadzora se uporabljajo določbe oddelkov 10.1. in 10.2. tega zakona, če ni v oddelku 10.3. tega zakona drugače določeno.
(3) V postopku nadzora se tudi smiselno uporabljajo tretji odstavek 20. člena ter drugi in tretji odstavek 23. člena ZIN.
352. člen
(stranka postopka nadzora)
(1) Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero Banka Slovenije opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: subjekt nadzora).
(2) Stranke postopka nadzora nad banko so tudi člani uprave banke.
353. člen
(vročanje)
(1) Spis se subjektu nadzora, ki je pravna oseba ali podjetnik posameznik, vroči tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma poslovnem prostoru.
(2) Vročitve članom uprave banke se opravljajo z vročanjem banki. Šteje se, da je z vročitvijo banki opravljena tudi vročitev članom uprave.
(3) Kadar stranko v postopku nadzora zastopa odvetnik, se šteje, da je vročitev stranki opravljena, če je spis vročen odvetniku oziroma zaposlenemu v odvetniški pisarni.
(4) Subjektu nadzora, ki ni oseba iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, se spisi vročijo tako, da se mu izročijo v stanovanju ali poslovnem prostoru osebe, pri kateri je zaposlen.
354. člen
(nadomestna osebna vročitev)
Za nadomestno osebno vročitev se uporabljata tretji in četrti odstavek 87. člena ZUP, le da se namesto roka »15 dni« uporablja rok »osem dni«.
355. člen
(vodenje postopka in izrekanje ukrepov nadzora)
(1) Banka Slovenije vodi postopek nadzora in izreka ukrepe nadzora po uradni dolžnosti.
(2) Banka Slovenije lahko izreče ukrep banki tudi na predlog člana uprave ali nadzornega sveta banke ali delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke.
(3) Banka Slovenije začne postopek nadzora nad drugo osebo iz 220. člena tega zakona na podlagi prijave tržnega inšpektorja oziroma drugega pristojnega državnega organa, po uradni dolžnosti pa takrat, kadar iz informacij, ki jih pridobi pri opravljanju nadzora nad bankami ali v zvezi z izvrševanjem drugih svojih pristojnosti, izhaja, da obstajajo razlogi za tak nadzor.
10.3.2. Odredba o odpravi kršitev
356. člen
(uporaba določb o odredbi)
(1) Določbe pododdelka 10.3.2. tega zakona se uporabljajo za postopek z odredbo o odpravi kršitev iz 242. člena tega zakona.
(2) Določbe pododdelka 10.3.2. tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopek:
– z odredbo o dodatnem ukrepu nadzora za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji iz 248. člena tega zakona in
– z odredbo o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti iz 308. člena tega zakona.
357. člen
(vsebina odredbe)
(1) Izrek odredbe mora obsegati:
– določen opis kršitev, katerih odprava je z odredbo naložena,
– rok, v katerem mora subjekt nadzora odpraviti kršitve in predložiti poročilo o odpravi kršitev,
– način odprave kršitve, kadar Banka Slovenije subjektu nadzora naloži, da kršitve odpravi na določen način,
– listine oziroma dokaze o odpravi kršitev, kadar Banka Slovenije subjektu nadzora naloži, da o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge dokaze.
(2) Odredba mora biti obrazložena.
358. člen
(ugovor proti odredbi)
(1) Proti odredbi ima subjekt nadzora pravico vložiti ugovor v osmih dneh od vročitve.
(2) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok za odpravo kršitev, določen z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do vročitve odločbe o ugovoru.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, lahko Banka Slovenije z odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve, če zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati.
(4) Pravico vložiti ugovor proti odredbi, s katero je Banka Slovenije odredila dodatni ukrep iz 3. točke prvega odstavka 248. člena tega zakona, ima tudi član uprave banke, na katerega se nanaša.
359. člen
(razlogi za ugovor)
Ugovor proti odredbi je dopusten:
1. če je odredbo izdala oseba, ki ni bila pristojna za izdajo odredbe,
2. če kršitev, katere odprava je z odredbo naložena, ni podana,
3. če dejanje oziroma opustitev, ki je bilo razlog za izdajo odredbe, nima znakov kršitve,
4. če odredbe ni mogoče izvršiti ali je ni mogoče izvršiti na način, določen z odredbo,
5. če bi izvršitev odredbe povzročila kakšno dejanje, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi,
6. če je bila z odredbo naložena odprava kršitev osebi, nad katero Banka Slovenije ni pristojna opravljati nadzora,
7. če je z odredbo v nasprotju z zakonom naložena predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev,
8. če je v odredbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
360. člen
(vsebina ugovora)
(1) Ugovor mora obsegati:
1. navedbo odredbe, proti kateri se vlaga,
2. izjavo, da se odredba izpodbija v celoti ali v določenem delu,
3. razloge za ugovor,
4. druge podatke, ki jih mora obsegati vsaka vloga.
(2) V ugovoru lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da kršitve, katerih odprava mu je bila z odredbo naložena, niso podane, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanjih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti ugovoru.
(3) Če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so priloženi ugovoru.
(4) Po izteku roka za ugovor subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
361. člen
(meje preizkusa odredbe)
Banka Slovenije preizkusi odredbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z ugovorom in v mejah razlogov, navedenih in obrazloženih v ugovoru.
362. člen
(odločanje o ugovoru)
(1) O ugovoru odloča Banka Slovenije z odločbo.
(2) Pri odločanju o ugovoru lahko Banka Slovenije ugovor zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo odpravi.
(3) Banka Slovenije ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.
(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da je podan razlog iz 1., 2., 3. ali 6. točke 359. člena tega zakona, odpravi odredbo.
(5) Če Banka Slovenije ugotovi, da je podan razlog iz 4., 5., 7. ali 8. točke 359. člena tega zakona, glede na naravo kršitve odpravi odredbo ali jo spremeni. Banka Slovenije pri odločanju o ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta nadzora.
10.3.3. Odvzem dovoljenja
363. člen
(začetek postopka za odvzem dovoljenja)
(1) Banka Slovenije začne postopek za odvzem dovoljenja, ki ga je izdala, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z zakonom.
(2) O začetku postopka za odvzem dovoljenja odloči Banka Slovenije z odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja).
(3) Odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja mora obsegati:
1. določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za začetek postopka,
2. navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Banka Slovenije zaključila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena,
3. obrazložitev odločitve o začetku postopka.
(4) V odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja Banka Slovenije določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: izjava o razlogih za odvzem dovoljenja).
364. člen
(izjava o razlogih za odvzem dovoljenja)
(1) V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti izjavi.
(2) Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe tega zakona o nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(3) Po izteku roka za izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
365. člen
(odločanje o odvzemu dovoljenja)
(1) Banka Slovenije mora odločiti o odvzemu dovoljenja v roku 30 dni od prejema izjave o razlogih za odvzem dovoljenja oziroma od izteka roka za tako izjavo.
(2) Banka Slovenije sme odločati o odvzemu dovoljenja samo zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, in samo na podlagi tistih listin in drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku postopka in ki jih je izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja priložil subjekt nadzora.
366. člen
(ustavitev postopka)
Banka Slovenije ustavi postopek za odvzem dovoljenja:
1. če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 365. člena tega zakona zaključi, da dejanje, ravnanje oziroma okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, nimajo znakov razloga za odvzem dovoljenja, ali
2. če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 365. člena tega zakona zaključi, da ni dokazano, da je subjekt nadzora storil dejanje oziroma da so podane okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja.
367. člen
(odločba o odvzemu dovoljenja)
(1) Izrek odločbe o odvzemu dovoljenja mora obsegati:
1. odločitev o odvzemu dovoljenja z navedbo številke in datuma izdaje dovoljenja,
2. firmo in sedež oziroma ime in priimek in datum rojstva subjekta nadzora, ki mu je dovoljenje odvzeto,
3. določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem dovoljenja.
(2) Odločba o odvzemu dovoljenja mora biti obrazložena.
368. člen
(uporaba določb za preklic pogojnega odvzema dovoljenja in za opomin)
Določbe pododdelka 10.3.3. tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopek preklica pogojnega odvzema dovoljenja in za postopek izreka opomina.
10.4. Postopek odločanja o izdaji dovoljenj
369. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe oddelka 10.4. tega zakona se uporabljajo v postopku odločanja o izdaji dovoljenj, o katerih odloča Banka Slovenije, če zakon za posamezen postopek izdaje dovoljenja ne določa drugače.
(2) V postopku odločanja o izdaji dovoljenj se uporabljajo določbe oddelkov 10.1. in 10.2. tega zakona, če ni v oddelku 10.4. tega zakona drugače določeno.
370. člen
(taksa za odločanje)
Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj in za izdajo dovoljenj, ki jih Banka Slovenije izdaja po uradni dolžnosti, morajo vložniki oziroma prejemniki dovoljenj plačati takso, določeno s tarifo Banke Slovenije.
371. člen
(stranka v postopku)
(1) Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve).
(2) Stranka v postopku je tudi oseba, katere pravni interes utegne biti z odločbo Banke Slovenije prizadet, če svojo udeležbo v postopku priglasi s pisno vlogo.
(3) Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
372. člen
(začetek postopka)
(1) Postopek se začne z vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: zahteva).
(2) Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne Banka Slovenije postopek samo, kadar tako določa zakon.
373. člen
(vsebina zahteve)
(1) Zahteva mora obsegati:
1. osebne podatke vložnika zahteve,
2. določen zahtevek za izdajo dovoljenja oziroma soglasja,
3. druge podatke, določene z zakonom.
(2) Zahtevi je treba priložiti listine, določene z zakonom, in druge listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za izdajo dovoljenja, ter dokaz o plačilu takse za odločitev o zahtevi.
374. člen
(procesne predpostavke za odločanje)
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve Banka Slovenije preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
1. ali je zahtevo vložila upravičena oseba,
2. ali zahteva obsega podatke, ki jih mora obsegati,
3. ali so zahtevi priložene predpisane listine,
4. ali je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za delo Banke Slovenije,
5. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi.
(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, s sklepom zavrže zahtevo.
(3) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi (v nadaljnjem besedilu: sklep o odpravi pomanjkljivosti). V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem in ne daljši kot 15 dni.
(4) Če vložnik pomanjkljivosti v roku, določenem s sklepom o odpravi pomanjkljivosti, ne odpravi, Banka Slovenije s sklepom zavrže zahtevo.
(5) Proti sklepu o odpravi pomanjkljivosti ni posebnega postopka sodnega varstva.
(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ali za združitev oziroma delitev, mora Banka Slovenije izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti v dveh mesecih od prejema zahteve, v drugih primerih pa v enem mesecu od prejema zahteve.
375. člen
(izvajanje dokazov in odločanje)
(1) V postopku odločanja o zahtevi lahko Banka Slovenije izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o zahtevi. Pri tem lahko Banka Slovenije od vložnika zahteva:
1. da ji v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni, predloži dodatne podatke oziroma listine,
2. da ji omogoči, da opravi pregled njegovega poslovanja oziroma poslovanja oseb iz drugega odstavka 217. člena tega zakona.
(2) Za pregled poslovanja iz 2. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 235. do 240. člen tega zakona.
(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo:
1. če vložnik v roku, določenem v zahtevi iz 1. točke prvega odstavka tega člena, Banki Slovenije ne predloži zahtevanih podatkov oziroma listin ali
2. če vložnik odkloni zahtevo Banke Slovenije iz 2. točke prvega odstavka tega člena oziroma kako drugače ovira izvedbo pregleda poslovanja.
376. člen
(možnost izjave o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja)
(1) Če namerava Banka Slovenije zavrniti zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi dejstev, ugotovljenih pri pregledu poslovanja iz 2. točke prvega odstavka 375. člena tega zakona, ali drugih dokazov, ki jih ni predlagal vložnik zahteve, mora pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve vložniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za to odločitev.
(2) Za možnost izjave iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo prvi do peti odstavek 332. člena tega zakona, le da se rok za izjavo »osem dni« nadomesti z rokom »15 dni«.
377. člen
(rok za odločitev)
(1) Banka Slovenije mora o zahtevi za izdajo teh dovoljenj odločiti v šestih mesecih od prejema zahteve:
1. za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev,
2. za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev,
3. za izdajo dovoljenja na podlagi določb 4. poglavja tega zakona ali predpisa o upravljanju s tveganji in
4. za izdajo odločbe iz 142. člena tega zakona.
(2) O zahtevi za izdajo drugih dovoljenj mora Banka Slovenije odločiti v treh mesecih od prejema zahteve.
(3) Če je Banka Slovenije izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti v roku iz šestega odstavka 374. člena tega zakona, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ne teče od vročitve sklepa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve oziroma poprave vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenem s sklepom.
(4) Če je Banka Slovenije pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena po 376. členu tega zakona vložnika pozvala, da se izjasni o razlogih za zavrnitev zahteve, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila ta posredovana v roku, določenem s pozivom.
(5) Banka mora šest mesecev pred vložitvijo zahteve iz 3. točke prvega odstavka tega člena obvestiti Banko Slovenije o tej nameri, razen v postopku izdaje dovoljenj iz 134.a člena, četrtega odstavka 165. in tretjega odstavka 172. člena tega zakona.
377.a člen
(posebna pravila za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Ne glede na šesti odstavek 374. člena tega zakona, mora Banka Slovenije izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v dveh delovnih dneh po prejemu zahteve.
(2) Banka Slovenije mora v dveh delovnih dneh vložniku zahteve izdati potrdilo o prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok iz prvega stavka tega odstavka teče:
1. če Banka Slovenije v roku iz prvega odstavka tega člena ni izdala sklepa o odpravi pomanjkljivosti – od prejema zahteve,
2. če Banka Slovenije v roku iz prvega odstavka tega člena izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti in je vložnik v roku, določenim s sklepom, zahtevo dopolnil oziroma popravil v skladu s tem sklepom – od prejema dopolnitve oziroma poprave zahteve.
(3) Ne glede na drugi odstavek 377. člena tega zakona mora Banka Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža odločiti v 60 delovnih dneh. Rok iz prvega stavka tega odstavka teče:
1. če je Banka Slovenije v roku iz drugega odstavka tega člena izdala potrdilo – od izdaje potrdila,
2. če Banka Slovenije v roku iz drugega odstavka tega člena ni izdala potrdila – od poteka roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.
(4) Banka Slovenije mora v potrdilu iz drugega odstavka tega člena navesti dan, s katerim poteče rok iz tretjega odstavka tega člena.
(5) V postopku odločanja o zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža se ne uporabljajo 2. točka prvega odstavka, drugi odstavek in 2. točka tretjega odstavka 375. člena in četrti odstavek 377. člena tega zakona.
(6) Banka Slovenije lahko od vložnika zahteva, da predloži dodatne informacije ali dokumente, potrebne za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne informacije ali dokumente), če tako zahtevo izda najkasneje 50. delovni dan po poteku roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če Banka Slovenije izda zahtevo za dodatne informacije ali dokumente v skladu s šestim odstavkom tega člena, se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za čas od izdaje zahteve za dodatne informacije ali dokumente do dneva, ko vložnik predloži dodatne informacije ali dokumente, vendar največ za 20 delovnih dni od izdaje prve zahteve. Banka Slovenije lahko po prejemu informacij in dokumentov na podlagi prve zahteve v skladu s šestim odstavkom tega člena zahteva še dodatne informacije ali dokumente, vendar druga in naslednje zahteve Banke Slovenije za dodatne informacije ali dokumente ne zadržijo teka roka iz tretjega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na sedmi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije s prvo zahtevo za dodatne informacije ali dokumente odloči, da se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za več kot 20 delovnih dni, vendar največ za 30 delovnih dni od izdaje te zahteve:
1. če je bodoči kvalificirani imetnik oseba tretje države ali
2. če bodoči kvalificirani imetnik nima položaja kreditne institucije, investicijskega podjetja, družbe za upravljanje, kolektivnega naložbenega podjema, zavarovalnice ali pozavarovalnice.
(9) Banka Slovenije mora vložniku zahteve v dveh delovnih dneh po prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi zahteve iz šestega odstavka tega člena izdati potrdilo o prejemu teh dodatnih informacij ali dokumentov. V potrdilu o prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi prve zahteve iz šestega odstavka tega člena mora biti naveden dan, s katerim poteče rok iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju njegovega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena.
(10) Če Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mora v dveh delovnih dneh po sprejetju te odločitve in do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena, izdati in odpraviti pisni odpravek odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega dovoljenja.
(11) Če Banka Slovenije do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, se šteje, da je z dnem, s katerim poteče ta rok, izdala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificirani imetnik zahteval izdajo tega dovoljenja.
(12) V primeru iz enajstega odstavka tega člena mora Banka Slovenije na zahtevo kvalificiranega imetnika izdati ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema zahteve za izdajo te ugotovitvene odločbe.
(13) Ne glede na prvi odstavek 228. člena tega zakona Banka Slovenije na svojih javnih spletnih straneh objavi izvleček odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža s povzetkom razlogov za tako odločitev, če tako zahteva vložnik te zahteve.
10.5. Izvršitev odločb Banke Slovenije
378. člen
(odločbe)
(1) Odločbe Banke Slovenije postanejo izvršljive z njihovo dokončnostjo, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.
(2) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, oseba, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje, preneha izpolnjevati pogoje za opravljanje funkcije člana uprave.
(3) Pravnomočne odločbe Banke Slovenije, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Banke Slovenije.
379. člen
(odredba)
(1) Odredbe Banke Slovenije ni mogoče prisilno izvršiti.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je mogoče prisilno izvršiti odredbo, s katero je Banka Slovenije izrekla dodatni ukrep nadzora iz 5. točke prvega odstavka 248. člena tega zakona ali drug ukrep nadzora, katerega vsebina je začasna ali trajna prepoved opravljanja posameznih ali vseh storitev ali poslov.
(3) Za postopek izvršitve odredb iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe ZUP o upravni izvršbi in 35. člen ZIN.
11. poglavje: Hranilnice
380. člen
(uporaba določb o bankah)
(1) Za hranilnice se uporabljajo določbe drugih poglavij tega zakona, ki se nanašajo na banke, če ni v tem poglavju drugače določeno.
(2) Hranilnica lahko opravljanje nalog notranjega revidiranja s pogodbo prenese na osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje teh nalog.
381. člen
(dejavnosti hranilnice)
(1) Hranilnica ne sme opravljati dodatnih finančnih storitev iz 3. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Hranilnica sme začeti z opravljanjem poslov v tujih valutah, če pridobi ustrezno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh poslov.
382. člen
(osnovni kapital)
Najnižji znesek osnovnega kapitala hranilnice je 1.000.000 eurov.
12. poglavje: Družbe za izdajo elektronskega denarja
383. člen
(uporaba določb o bankah)
(1) Za družbo za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe drugih poglavij tega zakona, ki se nanašajo na banke, razen 4., 8. in 13. poglavja, če ni v tem poglavju ali predpisu o družbah za izdajo elektronskega denarja drugače določeno.
(2) Za dovoljenje za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev.
(3) Za opravljanje storitev družbe za izdajo elektronskega denarja države članice se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na banko države članice.
(4) Za opravljanje storitev družbe za izdajo elektronskega denarja tretje države se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o opravljanju bančnih storitev banke tretje države.
(5) Za nadzor nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo iz 37. člena tega zakona opravljajo storitve izdaje elektronskega denarja, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzoru nad drugimi osebami iz 220. člena tega zakona.
384. člen
(pravnoorganizacijska oblika družbe za izdajo elektronskega denarja)
Družba za izdajo elektronskega denarja je lahko organizirana kot delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.
385. člen
(dejavnosti, ki jih sme opravljati družba za izdajo elektronskega denarja)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja sme opravljati naslednje dejavnosti:
1. storitve izdaje elektronskega denarja,
2. finančne in nefinančne storitve, ki so povezane s storitvijo izdaje elektronskega denarja, kot so:
– upravljanje elektronskega denarja z izvajanjem operativnih in drugih pomožnih storitev, povezanih z njegovo izdajo, in
– izdaja oziroma upravljanje drugih plačilnih instrumentov,
3. storitve shranjevanja podatkov na elektronske naprave za druge osebe.
(2) Družba za izdajo elektronskega denarja ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti, razen dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, in zlasti ne sme opravljati poslov kreditiranja v kateri koli obliki.
(3) Družba za izdajo elektronskega denarja je lahko neposredno ali prek svojih podrejenih družb imetnica delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, na podlagi katerih ima glasovalne pravice ali delež v kapitalu druge pravne osebe samo, če ta pravna oseba opravlja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
386. člen
(osnovni kapital)
Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za izdajo elektronskega denarja je 1.000.000 eurov.
387. člen
(posebna pravila o upravljanju s tveganji)
(1) Kapital družbe za izdajo elektronskega denarja mora biti vedno najmanj enak 2 odstotkoma tistega od teh zneskov, ki je višji:
1. zneska trenutnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja ali
2. zneska povprečnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja v zadnjih šestih mesecih.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, kapital družbe za izdajo elektronskega denarja ne sme biti nikoli nižji od najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 386. člena tega zakona.
(3) Družba za izdajo elektronskega denarja mora imeti premoženje najmanj v vrednosti, ki je enaka skupnemu znesku njenih obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja, v obliki naložb, katerih stopnja za tehtanje kreditnega tveganja je 0 odstotkov, in drugih naložb, ki so glede na kreditno tveganje, povezano z njimi, in njihovo likvidnost primerne za kritje obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja.
(4) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko opravljanje nalog notranjega revidiranja s pogodbo prenese na osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje teh nalog.
388. člen
(izjeme)
(1) Banka Slovenije lahko na zahtevo družbe za izdajo elektronskega denarja odloči, da se zanjo določbe tega poglavja uporabljajo samo v obsegu, določenem s to odločbo, če:
1. elektronski denar izdaja samo na elektronskih nosilcih, ki uporabniku omogočajo shranjevanje elektronskega denarja do vrednosti največ 150 eurov,
2. skupni znesek obveznosti na podlagi izdaje elektronskega denarja običajno ne presega 5.000.000 eurov in nikoli ne presega 6.000.000 eurov in
3. izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
– elektronski denar, ki ga izdaja, sprejemajo kot plačilno sredstvo samo njene podrejene družbe, ki opravljajo operativne ali druge pomožne storitve, povezane z izdajo elektronskega denarja, njena nadrejena družba oziroma druge družbe, ki so podrejene isti nadrejeni družbi, ali
– elektronski denar, ki ga izdaja, sprejema samo omejeno število podjetij, ki poslujejo v istih prostorih oziroma v istem lokalno omejenem območju kot družba za izdajo elektronskega denarja, ter med njimi in družbo za izdajo elektronskega denarja obstajajo tesne finančne ali poslovne povezave.
(2) Za družbo za izdajo elektronskega denarja iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe tega zakona o vzajemnem priznavanju storitev izdaje elektronskega denarja iz 91. do 95. člena tega zakona.
389. člen
(predpis o družbah za izdajo elektronskega denarja)
Banka Slovenije za družbe za izdajo elektronskega denarja predpiše podrobnejša pravila o:
1. upravljanju s tveganji in o poročanju,
2. poslovnih knjigah, letnih poročilih, revidiranju in razkritjih.
13. poglavje: Bančno interesno združenje in sistem izmenjave informacij o boniteti strank
390. člen
(bančno interesno združenje)
(1) Banke se lahko združujejo v bančno interesno združenje, ki je ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje po ZGD-1.
(2) Bančno interesno združenje lahko poleg nalog iz pogodbe o ustanovitvi:
1. organizira sistem jamstva za vloge nad zneskom, določenem v tretjem odstavku 310. člena tega zakona, in
2. izvaja izobraževanje bančnih kadrov ter izdaja potrdila o opravljenem izobraževanju.
390.a člen
(zbiranje in obdelovanje ter sistem izmenjave informacij o boniteti strank)
(1) Vse banke morajo, ne glede na to, ali so članice bančnega interesnega združenja, organizirati in upravljati sistem izmenjave informacij o boniteti strank, ki so fizične osebe. Ta sistem mora organizirati in upravljati bodisi bančno interesno združenje po pooblastilu svojih članic bodisi posebna pravna oseba, ki jo ustanovijo banke in osebe iz drugega odstavka tega člena za organizacijo in upravljanje tega sistema (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sistema).
(2) V sistem iz prvega odstavka tega člena:
1. se mora vključiti tudi vsaka finančna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, katere izključna ali pretežna dejavnost je opravljanje storitev finančnega zakupa iz 3. točke 10. člena tega zakona, in ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
– v kateri ima banka, banka države članice ali druga družba v bančni skupini, katere članica je banka ali banka države članice, najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu, ali
– katere bilančna vsota po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta je najmanj enaka 50.000.000 eurov, in
2. se lahko vključi vsaka pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja storitve izdaje osebnih kartic z odloženim plačilom, če je skupno število veljavnih plačilnih kartic z odloženim plačilom, katerih izdajatelj je, po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta najmanj 50.000.
(3) V sistemu iz prvega odstavka tega člena se lahko zbirajo in obdelujejo naslednji podatki o fizični osebi:
1. osebno ime,
2. datum in kraj rojstva,
3. naslov stalnega in začasnega prebivališča,
4. davčna številka,
5. naslednji podatki o osebnem stečaju te osebe:
– začetku in končanju postopka osebnega stečaja
– začetku postopka za odpust obveznosti in
– izdaji in pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti,
6. podatki o sodnih in davčnih izvršbah:
– datum pravnomočnega sklepa o izvršbi in datum konca izvršilnega postopka.
(4) V sistemu iz prvega odstavka tega člena se lahko zbirajo in obdelujejo naslednji podatki o poslih banke ali finančne institucije iz drugega odstavka tega člena s fizično osebo:
1. pri transakcijskih računih:
– datum odprtja transakcijskega računa,
– podatek, ali je odobrena redna ali izredna prekoračitev stanja na tem računu, in znesek odobrene prekoračitve,
2. pri bančnih kreditih, poslih finančnega zakupa iz 3. točke 10. člena tega zakona, poslih začasne prodaje oziroma odkupa iz 117. člena tega zakona in obročnih nakupih z osebnimi karticami z odloženim plačilom:
– datum sklenitve pogodbe,
– znesek odobrenega kredita,
– znesek neodplačanega dela obveznosti,
– znesek in vrsta posamezne anuitete oziroma obroka,
– odplačilna doba,
3. (črtana)
4. pri osebnih karticah z odloženim plačilom in kreditnih karticah:
– datum izdaje kartice,
– znesek odobrene mesečne porabe,
5. pri prevzetih poroštvih za druge osebe,
– datum prevzema poroštva,
– znesek obveznosti, za katero je oseba prevzela poroštvo in
– podatki iz 2. točke tega odstavka o obveznosti glavnega dolžnika, za katerega je oseba prevzela poroštvo, brez podatka o osebnem imenu ali firmi glavnega dolžnika,
6. če oseba zamudi z izpolnitvijo obveznosti do banke ali finančne institucije iz drugega odstavka tega člena na podlagi posameznega posla iz 1. do 4. točke tega odstavka v znesku, ki presega deset eurov, in je obdobje zamude daljše od 90 dni:
– datum nastanka zamude,
– znesek obveznosti, s plačilom katerih je oseba v zamudi,
– podatek, ali je bil zaradi izterjave obveznosti začet postopek prisilne izterjave,
– odpoved pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti,
– podatek, da je bil zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti blokiran transakcijski račun ali osebna kartica z odloženim plačilom te osebe, in podatek o ponovni deblokadi računa ali osebne kartice z odloženim plačilom,
– obdobje in vrsta morebitnega moratorija,
7. naslednje spremembe podatkov o poslih iz 1. do 5. točke tega odstavka zaradi poslovnih dejanj ali drugih dogodkov, ki nastanejo med trajanjem poslovnega razmerja na podlagi teh poslov, ki ne pomenijo položaja iz 6. točke tega odstavka:
– datum plačila obveznosti,
– podatke o predčasnem plačilu,
– sprememba odplačilnega obdobja,
– sprememba zneska ali vrste posamezne anuitete oziroma obroka.
(5) Podatki iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se v sistemu iz prvega odstavka tega člena zbirajo in obdelujejo za namen upravljanja s kreditnim tveganjem bank in drugih pravnih oseb iz drugega odstavka tega člena zaradi zagotovitve odgovornega kreditiranja in preprečevanja prezadolževanja ter jih je dovoljeno uporabljati samo za ta namen.
(6) Banke in druge pravne osebe iz drugega odstavka tega člena morajo zaradi upravljanja s kreditnim tveganjem zbirati in obdelovati informacije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena o svojih strankah, ki so fizične osebe, in jih posredovati v sistem iz prvega odstavka tega člena.
(7) Do podatkov o posamezni fizični osebi iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko dostopajo samo osebe, ki so pri banki ali drugi pravni osebi iz drugega odstavka tega člena pooblaščene za dostopanje do sistema iz prvega odstavka tega člena. Banka ne sme uporabiti podatkov iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena pri odločanju o odprtju transakcijskega računa.
(8) Če banka ali druga pravna oseba iz drugega odstavka tega člena na podlagi ugovora svoje stranke ugotovi, da je v sistemu zajet napačen podatek, mora ta podatek izbrisati v sedmih delovnih dneh po prejemu ugovora stranke. Prvi stavek tega odstavka se smiselno uporablja tudi, če banka ali druga pravna oseba iz drugega odstavka tega člena sama ugotovi, da je v sistemu zajet napačen podatek.
(9) Sistem iz prvega odstavka tega člena mora biti zasnovan tako:
1. da je mogoč samo dostop do podatkov o posamezni osebi, prikaz teh podatkov na zaslon in izpis podatkov na papir (v nadaljnjem besedilu: izpis bonitetnih podatkov o posamezni osebi),
2. da napačni podatek, ki se izbriše po osmem odstavku tega člena, ni več naveden v izpisu bonitetnih podatkov o posamezni osebi takoj, ko je izbrisan.
(10) Podatke o posameznih poslih iz četrtega odstavka tega člena je v sistemu iz prvega odstavka tega člena dovoljeno hraniti tako, da so ti navedeni v izpisu bonitetnih podatkov o posamezni osebi, do poteka naslednjih rokov:
1. če je pri izpolnjevanju obveznosti nastal položaj iz 6. točke četrtega odstavka tega člena: štirih let po prenehanju obveznosti,
2. v drugih primerih: štirih let po prenehanju obveznosti.
(11) Podatke iz 5. točke tretjega odstavka tega člena je v sistemu iz prvega odstavka tega člena dovoljeno hraniti tako, da so ti navedeni v izpisu bonitetnih podatkov o posamezni osebi do poteka štirih let po pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
(12) Podatkov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni dovoljeno uporabljati za neposredno ali ciljno trženje.
(13) Upravljavec sistema mora:
1. sprejeti pravila sistema, v katerih določi tehnične pogoje za dostop članov do sistema iz prvega odstavka tega člena in druge ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena,
2. onemogočiti uporabo sistema članici, ki ne izpolnjuje tehničnih pogojev iz 1. točke tega odstavka.
(14) Upravljavec sistema mora pred začetkom uporabe pravil sistema iz 1. točke trinajstega odstavka tega člena pridobiti soglasje Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije k tem pravilom.
(15) Podatke iz 5. točke tretjega odstavka tega člena posreduje v sistem Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
391. člen
(reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki)
(1) Banke morajo vzpostaviti shemo zunajsodnega reševanja sporov med ponudniki storitev in strankami (potrošniki).
(2) Obliko in sestavo telesa, ki odloča v sporu, način ter postopek odločanja predpiše banka s svojim notranjim aktom ter ga javno objavi v dnevnem tisku oziroma strokovnem tisku, ki je namenjen potrošnikom.
(3) Banka mora v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o shemi zunajsodnega reševanja sporov.
14. poglavje: Kazenske določbe
392. člen
(hujše kršitve banke)
(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje banka:
1. če opravlja druge dejavnosti, razen bančnih storitev, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev ter pomožnih bančnih storitev (tretji odstavek 41. člena);
2. če kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s petim odstavkom 43. člena tega zakona;
3. če v likvidaciji opravlja posle v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona;
4. če na ozemlju Republike Slovenije opravlja vzajemno priznane oziroma dodatne finančne storitve ali pomožne bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije oziroma predhodno obvestila Banko Slovenije (drugi odstavek 81. člena);
5. če po prenehanju dovoljenja za opravljanje bančnih storitev sklepa nove posle v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona;
6. če ustanovi podružnico v državi članici, ne da bi predhodno o tej nameri obvestila Banko Slovenije (prvi odstavek 91. člena);
7. če začne opravljati posle prek podružnice v državi članici v nasprotju s 93. členom tega zakona;
8. če glede podružnice v državi članici ne obvesti Banke Slovenije oziroma nadzornega organa države članice en mesec pred izvršitvijo nameravane spremembe v nasprotju s prvim odstavkom 94. člena tega zakona;
9. če začne neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, ne da bi o tem obvestila Banko Slovenije v nasprotju s prvim odstavkom 95. člena tega zakona;
10. če ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 96. člena);
11. če ne vzpostavi in ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu s prvim in drugim odstavkom 124. člena tega zakona;
11.a če brez dovoljenja Banke Slovenije iz drugega odstavka 134.a člena tega zakona izplača ali odkupi finančni instrument iz 133. ali 134. člena tega zakona pred datumom njegove dospelosti ali opravi drugo podobno dejanje, ki ima za posledico, da se navedeni finančni instrumenti ne upoštevajo več pri izračunu kapitala;
12. če izplača dobiček v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 190. člena tega zakona;
12.a če izplača obresti, dividende ali druge oblike izplačil na hibridne instrumente iz 4. točke prvega odstavka 133. člena v nasprotju s prepovedjo iz 190.a člena tega zakona;
13. če Banki Slovenije ne poroča v skladu s 194. členom tega zakona;
14. če pridobi kvalificirani oziroma višji delež v finančni družbi tretje države, ne da bi obvestila Banko Slovenije v skladu s 196. členom tega zakona;
15. če ne organizira službe notranje revizije v skladu s 197., 198. ali 199. členom tega zakona;
16. če nima letnega načrta dela službe notranje revizije oziroma ta ni sestavljen v skladu z 200. členom tega zakona;
17. če služba notranje revizije ne izdeluje poročil o notranjem revidiranju oziroma ta niso sestavljena v skladu z 201. členom tega zakona;
18. če služba notranje revizije ne obvešča uprave oziroma nadzornega sveta banke v skladu z 202. členom tega zakona;
19. če vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja poročila v nasprotju z drugim odstavkom 203. členom tega zakona;
20. če Banki Slovenije ne predloži nerevidiranih letnih računovodskih izkazov v roku enega meseca po koncu koledarskega leta oziroma nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov v roku dveh mesecev po koncu koledarskega leta (drugi odstavek 205. člena);
21. če glede razkritja dodatnih informacij ne ravna v skladu z 207. in 209. členom tega zakona;
22. če Banki Slovenije v roku, določenem v prvem odstavku 210. člena tega zakona, ne predloži letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila, revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 ali dodatnega revizorjevega poročila o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji v banki iz prvega odstavka 211. člena tega zakona;
23. če v rokih iz prvega oziroma tretjega odstavka 213. člena tega zakona na svojih javnih spletnih straneh ne objavi letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila ali revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1;
24. če ne zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi (četrti odstavek 213. člena);
25. če pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 236. do 240. členu tega zakona;
26. če v postopku prisilne likvidacije sklepa nove posle v nasprotju z 270. členom tega zakona;
27. če ne vzpostavi ustreznih postopkov upravljanja s tveganji oziroma notranjih kontrolnih mehanizmov, vključno z ustreznim poročanjem in računovodskimi postopki, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov s svojim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami v skladu z drugim odstavkom 300. člena tega zakona;
28. če ne razvije in ne vzdržuje ustreznega informacijskega sistema v skladu s prvim odstavkom 311.a člena tega zakona;
29. če ne poroča o znesku vseh vlog, neto vlog, zajamčenih vlog in številu vlagateljev, katerih vloge so zajamčene v skladu z drugim odstavkom 311.a člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
393. člen
(lažje kršitve banke)
(1) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje banka:
1. če ne poroča Banki Slovenije v skladu s prvim odstavkom 195. člena oziroma 234. členom tega zakona;
2. če ne objavlja informacij o sistemu jamstva za vloge oziroma jih objavlja v nasprotju s prvim odstavkom 311. člena, če ne opozori vlagatelja, da njegova vloga ni zajamčena v skladu z drugim odstavkom 311. člena, če na zahtevo stranke ne posreduje informacij v skladu s tretjim odstavkom 311. člena ali če oglašuje v nasprotju s četrtim odstavkom 311. člena ali če ne obvesti vlagateljev o združitvi in možnosti uveljavljanja pravic v skladu s petim odstavkom 311. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
394. člen
(kršitve hranilnice)
(1) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje hranilnica:
1. ki stori prekršek iz prvega odstavka 392. člena tega zakona,
2. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 381. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.000 do 24.000 eurov se za prekršek kaznuje hranilnica, ki stori prekršek iz prvega odstavka 393. člena tega zakona.
(3) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba hranilnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka 392. člena tega zakona.
(4) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba hranilnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka 393. člena tega zakona.
395. člen
(kršitve družbe za izdajo elektronskega denarja)
(1) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje družba za izdajo elektronskega denarja:
1. če v nasprotju z določbo drugega odstavka 385. člena tega zakona opravlja druge dejavnosti, razen dejavnosti iz prvega odstavka 385. člena tega zakona, in zlasti, če opravlja posle kreditiranja v kateri koli obliki;
2. če ne poroča Banki Slovenije v skladu s predpisom, izdanim na podlagi 389. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe za izdajo elektronskega denarja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
396. člen
(kršitve člana uprave oziroma nadzornega sveta)
(1) Z globo od 400 do 3.600 eurov se za prekršek kaznuje član uprave banke oziroma hranilnice:
1. ki ne zagotovi, da banka posluje v skladu s pravili iz prvega odstavka 66. člena tega zakona;
2. ki ne obvesti nemudoma nadzornega sveta banke o okoliščinah iz 67. člena tega zakona;
3. ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dogodkih iz drugega odstavka 195. člena tega zakona;
4. ki izredni upravi ne omogoči nemudoma dostopa do vse poslovne in druge dokumentacije banke oziroma ne pripravi poročila o predaji poslov (prvi odstavek 259. člena);
5. ki izredni upravi ali posameznemu izrednemu upravitelju na zahtevo ne da vseh pojasnil oziroma dodatnih poročil o poslovanju banke (drugi odstavek 259. člena).
(2) Z globo od 400 do 3.600 eurov se za prekršek kaznuje član nadzornega sveta banke oziroma hranilnice:
1. ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti iz prvega odstavka 74. člena tega zakona;
2. ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dogodkih iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona.
397. člen
(kršitve drugih oseb)
(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1. ki sprejema depozite od javnosti v nasprotju s prepovedjo iz 35. člena tega zakona;
2. ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja v nasprotju s prepovedjo iz 37. člena tega zakona;
3. če pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 236. do 240. členu tega zakona, ali kako drugače ovira nadzor iz drugega odstavka 308. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba:
1. ki sprejema depozite od javnosti v nasprotju s prepovedjo iz 35. člena tega zakona;
2. ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja v nasprotju s prepovedjo iz 37. člena tega zakona;
3. če pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 236. do 240. členu tega zakona, ali kako drugače ovira nadzor iz drugega odstavka 308. člena tega zakona.
(4) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1. ki pridobi delnice banke oziroma hranilnice v nasprotju s prvim, tretjim oziroma četrtim odstavkom 45. člena tega zakona;
2. ki sklene delničarski sporazum iz drugega odstavka 57. člena tega zakona, ne da bi pred sklenitvijo pridobil dovoljenje Banke Slovenije.
(5) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena.
(6) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba – delničar banke oziroma hranilnice, ki stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki sklene podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega pridobi položaj nadrejene osebe banke oziroma hranilnice, ne da bi pred sklenitvijo pridobila dovoljenje Banke Slovenije iz prvega odstavka 58. člena tega zakona.
(8) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena.
(9) Z globo od 400 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena.
(10) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje banka ali druga pravna oseba, ki je članica sistema iz prvega odstavka 390.a člena tega zakona:
1. če uporabi podatek iz tretjega ali četrtega odstavka 390.a člena tega zakona v nasprotju s petim, sedmim, devetim, desetim, enajstim ali dvanajstim odstavkom 390.a člena tega zakona;
2. če napačnega podatka ne izbriše v treh delovnih dneh po prejemu ugovora svoje stranke ali po dnevu, ko sama ugotovi, da je v sistemu zajet napačen podatek (osmi odstavek 390.a člena);
3. če ne zagotovi zavarovanja podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(11) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz desetega odstavka tega člena.
(12) Z globo od 500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz desetega odstavka tega člena.
(13) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je upravljavec sistema iz prvega odstavka 390.a člena tega zakona:
1. če ne zagotovi delovanja sistema v skladu z devetim odstavkom 390.a člena tega zakona;
2. če sistem ni izdelan tako, da po poteku roka iz desetega ali enajstega odstavka 390.a, podatek izbriše;
3. če ne zagotovi zavarovanja podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
4. če v sistem vključi pravno osebo, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali drugega odstavka 390.a člena tega zakona;
5. če ne sprejme pravil sistema iz 1. točke trinajstega odstavka 390.a člena tega zakona ali če jih začne uporabljati pred pridobitvijo soglasja Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije (štirinajsti odstavek 390.a člena).
(14) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca sistema, ki stori prekršek iz trinajstega odstavka tega člena.
(15) Z globo od 500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz trinajstega odstavka tega člena.
(16) Ne glede na 402. člena tega zakona je prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz desetega do petnajstega odstavka tega člena, Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije.
(17) Prekrškovni organ lahko za prekrške iz desetega do petnajstega odstavka tega člena izreče globo v znesku, višjem od najnižje mere za posamezni prekršek.
398. člen
(kršitve oseb v bančni skupini)
(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje:
1. podrejena družba, ki nadrejeni banki v bančni skupini oziroma banki, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding, ne posreduje vseh informacij, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi (prvi odstavek 289. člena);
2. nadrejeni finančni holding, ki svoji podrejeni banki ne posreduje vseh informacij, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi (drugi odstavek 289. člena);
3. podrejena družba oziroma nadrejeni finančni holding, ki Banki Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor na konsolidirani podlagi, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja v skladu s četrtim odstavkom 289. člena tega zakona;
4. mešani poslovni holding oziroma njegova podrejena družba, ki podrejenim kreditnim institucijam oziroma nadzornim organom, pristojnim in odgovornim za nadzor teh bank, ne posreduje vseh informacij, ki so pomembne za nadzor teh podrejenih bank (prvi odstavek 299. člena);
5. podrejena družba oziroma nadrejeni mešani poslovni holding, ki Banki Slovenije oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnem in odgovornem za nadzor podrejenih bank, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja v skladu z drugim odstavkom 299. člena.
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
399. člen
(kršitve revizijske družbe in pooblaščenega revizorja)
(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba:
1. če ne opravi revizijskega pregleda oziroma ne izdela poročil v skladu s prvim odstavkom 211. člena tega zakona oziroma s predpisom iz 204. člena tega zakona;
2. če Banki Slovenije na njeno zahtevo ne da dodatnih pojasnil v skladu s tretjim odstavkom 211. člena tega zakona;
3. če ne popravi oziroma dopolni svojih poročil v skladu z zahtevo Banke Slovenije iz 1. točke četrtega odstavka 211. člena tega zakona;
4. če ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dejstvih oziroma okoliščinah iz prvega odstavka 212. člena tega zakona oziroma ji ne posreduje zahtevanih podatkov iz tretjega odstavka 212. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni revizor, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
400. člen
(kršitve izrednega in likvidacijskega upravitelja)
(1) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje izredni upravitelj:
1. če v treh mesecih po imenovanju Banki Slovenije ne izroči poročila o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi (prvi odstavek 260. člena);
2. če v devetih mesecih po imenovanju Banki Slovenije ne izroči poročila iz drugega odstavka 260. člena tega zakona;
3. če v primeru iz prvega odstavka 261. člena tega zakona ne objavi sklica skupščine z dnevnim redom, in sicer v roku iz drugega odstavka 261. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje likvidacijski upravitelj, če Banke Slovenije ne obvesti nemudoma o nastopu stečajnega razloga (271. člen).
401. člen
(kršitve v zvezi z varovanjem zaupnih podatkov)
(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se kaznuje banka oziroma hranilnica, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (214. člen).
(2) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke oziroma hranilnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 400 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba iz prvega odstavka 215. člena tega zakona, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov.
402. člen
(prekrškovni organ)
Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških, storjenih po tem zakonu, in izreka globe po tem zakonu, je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, Banka Slovenije.
403. člen
(postopek o prekršku)
(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
(2) Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na 330. člen tega zakona, se za postopek o prekršku uporablja zakon, ki ureja prekrške.
(4) Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v hitrem postopku izrečejo tudi v višjem znesku, kot je najnižja predpisana mera globe, pri čemer ne smejo presegati najvišjih zneskov glob iz 392. do 401. člena tega zakona.
Zakon o bančništvu – ZBan-1 (Uradni list RS, št. 131/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
15. poglavje: Prehodne in končne določbe
404. člen
(uskladitev kapitala)
(1) Kapital banke, ki za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov oziroma ki za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporablja napredni pristop, mora poleg doseganja minimalnega kapitala banke v skladu s 136. členom tega zakona:
1. v letu 2007 znašati najmanj 95 odstotkov minimalnega kapitala, izračunanega v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
2. v letu 2008 znašati najmanj 90 odstotkov minimalnega kapitala, izračunanega v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
3. v letu 2009 znašati najmanj 80 odstotkov minimalnega kapitala, izračunanega v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Pri izračunu kapitala iz prvega odstavka tega člena banka ne sme upoštevati pozitivne razlike oziroma ji ni treba upoštevati negativne razlike med oblikovanimi rezervacijami in pričakovanimi izgubami, izračunanimi v skladu s pristopom na podlagi notranjih bonitetnih sistemov.
405. člen
(odlog začetka uporabe standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje)
(1) Posamezna banka lahko odloži začetek uporabe standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje do najkasneje 1. januarja 2008.
(2) Če banka izkoristi možnost iz prvega odstavka tega člena, se od 1. januarja 2007 do dneva, do katerega banka odloži začetek uporabe standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, za to banko smiselno uporabljajo
1. v delu in na način, ki je primeren ob upoštevanju odložitve začetka uporabe standardiziranega pristopa, določbe tega zakona, ki se nanašajo na:
– standardizirani pristop za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje,
– upoštevanje kreditnih zavarovanj in sekuritizacije pri izračunu kapitalske zahteve za kreditna tveganja,
– kapitalsko zahtevo za operativno tveganje,
– velike izpostavljenosti,
– strategije in postopke ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala banke iz 126. člena tega zakona,
– razkritje informacij iz 207. do 209. člena tega zakona in
– sprejemanje ukrepov zaradi nenadnih in nepričakovanih sprememb obrestnih mer,
2. v delu, ki ni obsežen s primerno uporabo pravil iz 1. točke tega odstavka, pa določbe Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(3) Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila o uporabi določb iz drugega odstavka tega člena.
406. člen
(uskladitev izpostavljenosti do nadrejene družbe)
(1) Banka mora uskladiti svoje izpostavljenosti do svoje nadrejene družbe s tretjim odstavkom 165. člena tega zakona do 31. decembra 2007.
(2) Od uveljavitve tega zakona banka ne sme sklepati novih poslov, na podlagi katerih bi njena izpostavljenost do njene nadrejene družbe presegla omejitev iz tretjega odstavka 165. člena tega zakona.
407. člen
(ohranitev veljavnosti dovoljenj)
Dovoljenja za opravljanje bančnih ali drugih storitev, za opravljanje funkcije člana uprave banke, za pridobitev kvalificiranega deleža ter druga dovoljenja in soglasja, ki v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo) veljajo ob uveljavitvi tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo za dovoljenja, izdana po tem zakonu.
408. člen
(uskladitev kvalificiranih imetnikov, ki še niso pridobili deleža, za katerega velja dovoljenje)
Kvalificiranemu imetniku, ki na podlagi dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz 407. člena tega zakona ob uveljavitvi tega zakona še ni pridobil delnic banke, na podlagi katerih bi dosegel delež, za katerega je izdano dovoljenje, začne rok za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje, iz prvega odstavka 50. člena tega zakona teči z dnem uveljavitve tega zakona.
409. člen
(uskladitev kvalificiranih imetnikov z novo prepovedjo)
(1) Ne glede na 407. člen tega zakona, dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki je bilo izdano pravni osebi, v kateri ima banka najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v njenem kapitalu, preneha veljati z iztekom šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(2) Če pravna oseba iz prvega odstavka tega člena do izteka roka iz prvega odstavka tega člena ne odsvoji delnic banke, na podlagi katerih dosega ali presega kvalificirani delež v banki, nastopijo pravne posledice iz 52. člena tega zakona.
410. člen
(uskladitev sestave nadzornega sveta bank)
Banke morajo uskladiti sestavo nadzornega sveta z določbo 71. člena tega zakona do 31. avgusta 2007.
411. člen
(začetek uporabe pogojev za nadzorni svet)
Pogoji iz 71. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem prve skupščine banke po uveljavitvi tega zakona.
412. člen
(sistem izmenjave informacij o boniteti strank)
Banke morajo vzpostaviti sistem izmenjave informacij o boniteti strank v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 390. člena tega zakona in zagotoviti začetek njegovega delovanja do 1. januarja 2008.
413. člen
(postopki v teku)
Postopki za izdajo dovoljenja in drugi postopki, v katerih Banka Slovenije do začetka uporabe tega zakona še ni odločila, se končajo po določbah tega zakona.
414. člen
(izdaja predpisov in objava razkritij)
(1) Banka Slovenije mora v treh mesecih od uveljavitve tega zakona izdati predpise na njegovi podlagi in objaviti razkritja iz prvega odstavka 233. člena tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo predpisi, izdani na podlagi določb zakonov iz 1. in 3. točke prvega odstavka 415. člena tega zakona.
415. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/93, 31/00 – ZP-L, 59/01, 55/03, 42/04 in 104/04 – uradno prečiščeno besedilo),
2. Zakon o hranilno kreditnih službah (Uradni list RS, št. 14/90 in 30/90),
3. 31. do 42.a člen Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02, 52/02 – ZJA, 75/02 – ZIZ-A, 15/03, 2/04 – ZPNNVSM, 37/04, 105/04 – uradno prečiščeno besedilo, 100/05 – odločba US in 39/06),
4. 79. člen Zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I, 38/92, 46/93 in 7/99 – ZDoh) in
5. predpisi, izdani na podlagi določb zakonov iz 1. in 3. točke tega odstavka.
(2) Določbe zakonov iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena se uporabljajo do 1. januarja 2007.
(3) Za postopek likvidacije ali stečaja nad hranilno kreditno službo iz drugega odstavka 241. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo), ki do začetka uporabe tega zakona še ni končan, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.
416. člen
(uveljavitev in začetek uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne dne 1. januarja 2007, razen:
1. določb 71. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati v skladu s 411. členom tega zakona,
2. drugega odstavka 143. člena, 3. točke prvega odstavka 159. člena in 162. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati dne 1. januarja 2008, in
3. drugega odstavka 406. člena tega zakona, ki se začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o bančništvu – ZBan-1A (Uradni list RS, št. 1/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu – ZBan-1B (Uradni list RS, št. 109/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu – ZBan-1C (Uradni list RS, št. 19/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
77. člen
(1) Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki velja ob uveljavitvi tega zakona za določen delež, se z dnem uveljavitve tega zakona šteje za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža za tisti razpon iz drugega odstavka 45. člena zakona, znotraj katerega je ta delež.
(2) Postopki na podlagi zahteve za pridobitev kvalificiranega deleža, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po pravilih, ki so se uporabljala pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, se za odločbo Banke Slovenije uporablja drugi odstavek 45. člena zakona, kot se spreminja z 8. členom tega zakona.
78. člen
– upoštevan ZBan-1D
(1) Banke morajo do 1. julija 2010 v sistem izmenjave informacij o boniteti strank iz prvega odstavka 390.a člena zakona začeti posredovati tudi tiste podatke iz tretjega in četrtega odstavka 390.a člena zakona, ki jih ob uveljavitvi tega zakona po pravilih tega sistema še niso dolžne posredovati.
(2) Finančne institucije iz 1. točke drugega odstavka 390.a člena zakona se morajo vključiti v sistem izmenjave informacij o boniteti strank iz prvega odstavka 390.a člena zakona do 1. januarja 2010.
(3) Upravljavec sistema mora do 31. decembra 2009:
1. uskladiti delovanje sistema iz prvega odstavka 390.a člena s sedmim in devetim do enajstim odstavkom 390.a člena in
2. sprejeti pravila sistema iz 1. točke trinajstega odstavka 390.a člena tega zakona in pridobiti soglasje Informacijske pooblaščenca Republike Slovenije k tem pravilom.
(4) Upravljavec sistema mora do 1. januarja 2011 omogočiti, da se v sistem izmenjave informacij o boniteti strank iz prvega odstavka 390.a člena zakona vključijo pravne osebe iz 2. točke drugega odstavka 390.a člena.
79. člen
Banka Slovenije mora v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati predpise na njegovi podlagi.
80. člen
Naslednje določbe se začnejo uporabljati za revidiranje in objavo letnega in konsolidiranega letnega poročila banke za leto 2009:
– 210. člen zakona, kot se spreminja s 44. členom tega zakona,
– 211. člen zakona, kot se spreminja s 45. členom tega zakona,
– 213. člen zakona, kot se spreminja s 46. členom tega zakona.
81. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu – ZBan-1D (Uradni list RS, št. 98/09) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
Dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje storitev plačilnega prometa po 4. in 5. točki 10. člena zakona, izdana pred uveljavitvijo tega zakona, se po uveljavitvi tega zakona štejejo kot dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje storitev po 4. in 5. točki, kakor sta spremenjeni s 4. členom tega zakona.
23. člen
Banka Slovenije uskladi predpise z določbami tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
24. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Sklep o podatkih, ki jih morajo objaviti podružnice bank držav članic (Uradni list RS, št. 28/07).
25. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu – ZBan-1E (Uradni list RS, št. 79/10) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81. člen
(1) Banka, ki 31. decembra 2010 ni usklajena z omejitvami za hibridne instrumente iz 4. točke prvega odstavka 133. člena zakona, določenimi v predpisu, ki ga na podlagi 2. točke 129. člena zakona sprejme Banka Slovenije, mora vzpostaviti in uresničevati primerne in učinkovite strategije in procese za uskladitev s predpisanimi omejitvami najkasneje do 31. decembra 2020.
(2) Nadzor nad usklajevanjem iz prvega odstavka tega člena izvaja Banka Slovenije v skladu z 222. členom zakona.
(3) Sestavine temeljnega kapitala iz 1. in 5. točke prvega odstavka 133. člena zakona, ki so se do 31. decembra 2010 upoštevale pri izračunu kapitala banke, vendar od začetka uporabe tega zakona ne izpolnjujejo meril za sestavine temeljnega kapitala, določenih v predpisu, ki ga na podlagi 2. točke 129. člena zakona sprejme Banka Slovenije, se do 31. decembra 2040 štejejo za hibridne instrumente iz 4. točke prvega odstavka 133. člena zakona.
(4) Banka Slovenije predpiše način in obseg upoštevanja hibridnih instrumentov iz tretjega odstavka tega člena pri izračunu kapitala.
82. člen
Ne glede na izdana dovoljenja Banke Slovenije za vključitev instrumentov, ki imajo lastnosti iz 11. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07; v nadaljevanju: Sklep o kapitalu), v izračun kapitala banke po Sklepu o kapitalu, se ti instrumenti lahko vključujejo v izračun kapitala le v skladu s tretjim odstavkom 81. člena tega zakona.
83. člen
Banka pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev največje dopustne izpostavljenosti do institucij do 31. decembra 2012 upošteva pravila iz (b) in (c) točke prvega odstavka 14. člena Sklepa o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07), in sicer samo za izpostavljenosti, nastale do 31. decembra 2009.
84. člen
Do 31. decembra 2012 je rok iz drugega odstavka 291.a člena zakona šest mesecev.
85. člen
(1) Določba 10. točke petega odstavka 310. člena zakona velja za vloge kolektivnih naložbenih podjemov, razen za vloge podjemov zaprtega tipa, vloge pokojninskih skladov in vloge kritnih skladov zavarovalnic, vezane pred dnem uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 98/09), z dnem izteka vezave, določenim v pogodbi o vezavi.
(2) Določba 10. točke petega odstavka 310. člena zakona velja za vloge podjemov zaprtega tipa, vezane pred dnem uveljavitve tega zakona, z dnem izteka vezave, določenim v pogodbi o vezavi.
86. člen
V zvezi s pogojem iz 2. točke prvega odstavka 63. člena zakona se do izbrisa obsodb iz kazenske evidence za kazniva dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, izdaje uradne tajnosti in izdaje državne tajnosti, določena v 241., 266. in 359. člena Kazenska zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo) uporabljajo določbe zakona, ki so veljale do uveljavitve tega zakona.
87. člen
Upravljavec sistema mora do 1. januarja 2012 omogočiti, da se v sistem izmenjave informacij o boniteti strank iz prvega odstavka 390.a člena zakona vključijo pravne osebe iz 2. točke drugega odstavka 390.a člena.
88. člen
(1) Dovoljenja, izdana v zvezi s SID banko na podlagi določb zakona, ki ureja bančništvo, ostanejo v veljavi tudi po uveljavitvi tega zakona, razen v delu, ki se nanaša na sprejemanje depozitov od javnosti.
(2) Določbe drugih zakonov, ki veljajo za banke, veljajo tudi za SID banko, razen če zakon ne določi drugače.
89. člen
Banka Slovenije uskladi predpise z določbami tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
90. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 31. decembra 2010.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba drugega odstavka dopolnjenega 194. člena zakona začne uporabljati 31. decembra 2012.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbi prvega in drugega odstavka 6. člena tega zakona začneta uporabljati 30. aprila 2011.
