Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne 23. novembra 2010 sprejel

V Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 so upoštevane zlasti spremembe varnostnega okolja, ugotovitve Strateškega pregleda obrambnega resorja 2009 ter usmeritve iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Poleg tega so upoštevani ustrezni strateški in planski dokumenti Nata ter EU.
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 je najvišji razvojno-usmerjevalni dokument, namenjen Slovenski vojski, in hkrati dolgoročni planski dokument, ki zagotavlja podlago in okvir za dolgoročni razvoj in opremljanje Slovenske vojske, da bo sposobna zagotavljati zmogljivosti, ki jih Republika Slovenija potrebuje za uresničevanje nacionalnih interesov na obrambnem področju. Za zagotavljanje učinkovitega razvoja Slovenske vojske je v dokumentu opredeljeno tudi zagotavljanje pogojev za ustrezen razvoj in delovanje Slovenske vojske.
Republika Slovenija bo v dolgoročnem planskem obdobju do leta 2025 pri razvoju obrambnega sistema v še večji meri sledila načelom učinkovitosti in racionalnosti pri uporabi virov ter upoštevala njihovo omejenost. Tudi v takšnih okoliščinah bo Slovenska vojska nadaljevala s transformacijo, s čimer se bo učinkovito prilagajala spremembam v varnostnem okolju, zagotavljala ustrezno stopnjo nacionalne varnosti ter verodostojno prispevala k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti.

Sodobno mednarodno okolje je kompleksno in podvrženo nepredvidljivim spremembam, kar se odraža tudi v varnostnih grožnjah in tveganjih. Mir, varnost, stabilnost in razvoj postajajo vedno bolj povezani in zahtevajo povečano medsebojno sodelovanje in usklajevanje tako držav, mednarodnih organizacij kot tudi drugih nedržavnih akterjev na različnih področjih.
Na mednarodno varnostno okolje bodo v prihodnje vplivali predvsem podnebne spremembe, neugodna globalna demografska, finančna, gospodarska in socialna gibanja, omejenost naravnih in drugih strateških virov, nenadzorovano trgovanje z občutljivi materiali in storitvami, poglabljanje razlik med bogatim in revnim delom sveta, obstoj kriznih žarišč, pojav po obliki in naravi novih konfliktov ter različnih učinkov globalizacije. Stalen vir ogrožanja so tudi naravne in druge nesreče, katerih intenzivnost in pogostost se zaradi podnebnih sprememb in prekomernega obremenjevanja okolja povečujeta.
V evroatlantskem prostoru se je močno zmanjšala verjetnost izbruha oboroženih meddržavnih spopadov. Vojaške grožnje se bodo pojavljale predvsem v obliki lokalnih in regionalnih nestabilnosti, ki lahko hitro prerastejo svoj okvir. Sodobne grožnje prevzemajo vse bolj hibridno obliko, njihov značaj pa zaradi močnih globalizacijskih vplivov postaja večplasten in mednaroden, takšni pa so tudi njihovi učinki. Bojišče prihodnosti bo poleg kopnega, morja in zraka obsegalo tudi kibernetski prostor in vesolje.
V mednarodnem varnostnem okolju bodo v prihodnje poleg držav vir ogrožanja tudi nedržavni ali nadnacionalni akterji. Pomembna nova oblika ogrožanja varnosti bodo hibridne grožnje, ki poleg konvencionalnih oblik vključujejo tudi uporabo terorističnih, kriminalnih in neregularnih oblik delovanja, zlorabe informacijske tehnologije ter različnih gospodarskih in ostalih dejavnosti.
V močno soodvisnem sodobnem mednarodnem varnostnem okolju si nobena država svoje varnosti ne more več zagotavljati povsem samostojno. Zato je zlasti za evroatlantski prostor, v katerem sta ključna dejavnika ohranjanja in zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti EU in Nato, značilno politično, gospodarsko, varnostno, kulturno, znanstveno-tehnološko in drugo povezovanje držav, kar zagotavlja temu območju večjo varnost in stabilnost.
S članstvom v EU in Natu je Republika Slovenija vključena v proces oblikovanja, usmerjanja in izvajanja varnostne in obrambne politike obeh organizacij ter izpolnjevanja zavez, ki jih je sprejela s članstvom.
Zaradi navedenih sprememb mednarodnega varnostnega okolja bosta oblikovanje sodobnih oboroženih sil in razvoj vojaških zmogljivosti temeljila na prožnosti, sposobnosti združenega ter skupnega delovanja v celotnem spektru možnih operacij v vseh klimatskih in geografskih pogojih. Integracija vojaških sil in zmogljivosti bo temeljila na zagotavljanju kompatibilnosti tehnologij in interoperabilnosti konceptov delovanja, enoznačnem in skupnem razumevanju doktrin ter principov delovanja. Bistven element, ki bo zagotavljal vojaški uspeh v operacijah, bo usposobljenost vojaških sil v celotnem spektru delovanja ter sposobnost hitrega prilagajanja nastalim razmeram. Spremembe v mednarodnem varnostnem okolju bodo zahtevale sposobnost za delovanje v pogojih visoke bojne intenzivnosti, zagotavljanje podpore humanitarnim prizadevanjem, podpore stabilizacije in rekonstrukcije, kot tudi druge oblike delovanja. Vse različne oblike delovanja se bo lahko izvajalo sočasno na zelo majhnem območju.

3.1 Namen, poslanstvo in glavne naloge Slovenske vojske
Namen Slovenske vojske je z vojaškimi zmogljivostmi prispevati k uresničevanju interesov in nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije.
Iz namena so izpeljana naslednja poslanstva Slovenske vojske:
1. zagotavljanje obrambne sposobnosti in izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije,
2. vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti,
3. sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
4. podpora drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti.
Iz poslanstev Slovenske vojske izhajajo njene glavne naloge:
Glavne naloge, ki izhajajo iz poslanstva, navedenega pod 1. točko prejšnjega odstavka:
– vzpostavitev planiranih zmogljivosti Slovenske vojske in vzdrževanje ustrezne stopnje njihove pripravljenosti,
– izvajanje nacionalne vojaške obrambe,
– izpolnjevanje mednarodnih zavez na podlagi 5. člena Severnoatlantske pogodbe.
Glavne naloge, ki izhajajo iz poslanstva, navedenega pod 2. točko drugega odstavka tega oddelka:
– krepitev sodelovanja in zaupanja med Slovensko vojsko ter vojskami zavezniških in prijateljskih držav,
– uresničevanje interesov in nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah.
Glavne naloge, ki izhajajo iz poslanstva, navedenega pod 3. točko drugega odstavka tega oddelka:
– zagotavljanje dvonamenskih zmogljivosti ter sodelovanje pri nalogah zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah skladno z načrti, opremljenostjo in usposobljenostjo Slovenske vojske.
Glavne naloge, ki izhajajo iz poslanstva, navedenega pod 4. točko drugega odstavka tega oddelka:
– podpora drugim državnim organom in organizacijam skladno z načrti, opremljenostjo in usposobljenostjo Slovenske vojske,
– evakuacija državljanov Republike Slovenije iz tujine v kriznih razmerah.
 
3.2 Razvoj Slovenske vojske do leta 2025
Razvoj Slovenske vojske bo usmerjen k načrtnemu doseganju ustrezne stopnje pripravljenosti in uporabnosti vojaških zmogljivosti za izpolnjevanje njenih poslanstev in nalog.
Sposobnost uspešnega in učinkovitega odzivanja Slovenske vojske na vojaške grožnje in njenega sodelovanja pri odzivanju na nekatere nevojaške grožnje bo v veliki meri odvisna od zagotovitve pogojev in sposobnosti za pravočasno transformacijo z vidika obsega in strukture, organiziranosti ter opremljenosti in usposobljenosti Slovenske vojske.
Pri razvoju Slovenske vojske bosta upoštevana tudi koncept celostnega pristopa pri soočanju z vojaškimi in drugimi varnostnimi izzivi ter usmerjenost v zagotavljanje vojaške povezljivosti v okviru kolektivne obrambe Nata ter skupne varnostne in obrambne politike EU.
Slovenska vojska bo tudi v prihodnosti sposobna skupnega delovanja v večnacionalnem vojaškem okviru, tako v konvencionalnih oblikah delovanja kot tudi proti hibridnim grožnjam. Uporaba ključnih vojaških zmogljivosti Slovenske vojske bo predvsem usmerjena v odzivne sile Nata ali EU ter za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah.
Izvajanje nalog v zahtevnih geografskih in podnebnih pogojih, drugih kulturnih okoljih, v oddaljenih območjih delovanja ter v operacijah višje intenzivnosti bo zahtevalo zmogljivosti, ki zagotavljajo premestljivost in vzdržljivost sil za delovanje, učinkovito bojno podporo ter zaščito sil. Sodobna vojaška oprema in oborožitev Slovenske vojske bo zagotavljala ustrezno stopnjo povezljivosti z zavezniškimi državami.
Obseg in struktura Slovenske vojske se bosta prilagodila njenemu poslanstvu in nalogam ter potrebam po dodatnih ali drugačnih zmogljivostih za uresničevanje nalog v nacionalnem, zavezniškem in širšem mednarodnem okolju.
V določenih pogojih se lahko obseg in struktura Slovenske vojske bistveno spremenita skladno s konceptom vojaške strateške rezerve, ki v primeru izrednega poslabšanja varnostnega okolja Republike Slovenije omogoča povečanje obsega obrambnih sil v daljšem časovnem obdobju predvidoma za do 25.000 dodatnih pripadnikov, v skrajnem primeru tudi na podlagi ponovne uvedbe vseh sestavin vojaške dolžnosti. Koncept vojaške strateške rezerve izhaja iz analize lastnih in tujih izkušenj pri obrambi nacionalnega teritorija ter vključuje kadrovske, materialne, infrastrukturne in druge evidence ter ustrezne pripravljalne in izvedbene načrte. Oblikovanje in urjenje struktur vojaške strateške rezerve bodo v primeru aktiviranja usmerjala namensko oblikovana jedra, popolnjena s poklicnimi pripadniki Slovenske vojske z ustreznimi znanji in izkušnjami. V dveh letih po uveljavitvi te resolucije bo izdelana doktrina oblikovanja in delovanja vojaške strateške rezerve.
Pri izgradnji zmogljivosti Slovenske vojske bo večja pozornost namenjena racionalni in bolj učinkoviti izrabi vedno bolj omejenih virov, določanju razvojnih prioritet ter selektivni specializaciji.
Vojaške zmogljivosti se bodo razvijale skladno z načeli obrambnega planiranja v Natu in EU, upoštevale se bodo pridobljene nacionalne in druge izkušnje iz operacij ter načela v učinke usmerjenega pristopa k operacijam.
Slovenska vojska bo v primernem obsegu zagotavljala dvonamenskost zmogljivosti za potrebe sodelovanja v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter podporo drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti.
Nadaljnji razvoj vojaškega izobraževanja in usposabljanja, temeljnih vojaških ved ter vojaškostrokovnih in specialističnih znanj, veščin in izkušenj bo organiziran v sodelovanju z javnim izobraževalnim in raziskovalnim sistemom. V Slovenski vojski bodo z namenom ohranjanja in razvoja vojaškostrokovnih in specialističnih znanj povezani operativna praksa in razvojno-raziskovalne ter izobraževalne dejavnosti. Vojaško izobraževanje in usposabljanje ter operativna praksa Slovenske vojske bosta ohranjala tesno sodelovanje s primerljivimi zmogljivostmi zaveznikov.
V sistemu vojaškega izobraževanja in usposabljanja bo ustrezna pozornost namenjena nadgradnji usposabljanja vojakov na prostovoljnem služenju vojaškega roka ter v prostovoljni pogodbeni rezervi. Skladno s pravico in pričakovanji državljank in državljanov Republike Slovenije, da se lahko na podlagi prostovoljnosti vedno usposabljajo za obrambo države, bo tudi v prihodnje v zadostnem obsegu zagotovljena možnost za prostovoljno služenje vojaškega roka in druge prostovoljne oblike vojaškega usposabljanja. Dodatno pridobivanje znanj in izkušenj, izključno na podlagi prostovoljnosti in v okviru možnosti, bo mogoče tudi prek vključevanja v aktivnosti častniške, veteranskih in drugih nevladnih organizacij, ki so posebnega pomena za obrambo. Pri razvoju sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja bo upoštevana tudi možnost ponovne uvedbe vseh sestavin splošne vojaške dolžnosti in oblikovanja vojaške strateške rezerve.
Uspešnost transformacije Slovenske vojske bo pogojena tudi z dvigom organizacijske kulture, krepitvijo vojaških vrednot in profesionalne vojaške etike, zagotavljanjem načrtnega kariernega razvoja in transparentnih kariernih poti ter z dejanskim uveljavljenjem celostne skrbi za pripadnike.

Republika Slovenija bo svojo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost branila z vsemi razpoložljivimi sredstvi in načini, ki so skladni z določili mednarodnega in humanitarnega prava.
Zagotavljanje obrambne sposobnosti, izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije in izpolnjevanje sprejetih mednarodnih zavez bo s ciljem večje učinkovitosti in zaradi omejenih obrambnih virov prednostno zagotovljeno v okviru sistema kolektivne obrambe in varnosti, vendar se zaradi tega Republika Slovenija ne bo odrekla ustrezni stopnji lastne obrambne sposobnosti in pripravljenosti ter razumni stopnji neodvisnosti in avtonomnosti na obrambnem in vojaškem področju.
Slovenska vojska nekaterih zmogljivosti ne bo razvijala samostojno, temveč jih bo zagotavljala v okviru zavezništva oziroma skupno na podlagi ustreznih sporazumov s posameznimi zavezniškimi oziroma partnerskimi državami.
Vzpostavljena bosta ustrezna obseg in struktura Slovenske vojske, ki bosta zagotavljala učinkovito in usklajeno delovanje na vseh ravneh poveljevanja ter učinkovito uporabo razpoložljivih zmogljivosti Slovenske vojske.
Skladno s kriteriji Nata bo delež premestljivih sil kopenske komponente Slovenske vojske do leta 2018 dosegel najmanj 50%. To pomeni, da bo najmanj 50% kopenske komponente Slovenske vojske organizirane, opremljene in usposobljene za morebitno delovanje tudi izven nacionalnega teritorija. Del teh sil Slovenske vojske bo integriran v vojaško strukturo zavezništva.
Prav tako bo najmanj 10% kopenske komponente Slovenske vojske vseskozi ohranjalo visoko stopnjo pripravljenosti na nacionalnem teritoriju ali pa sodelovalo v mednarodnih operacijah in misijah. S tem bo Slovenska vojska prispevala k uresničevanju zunanjepolitičnih interesov in ciljev Republike Slovenije, hkrati pa bodo doseženi kriteriji vzdržljivosti sil Nata. Dogovorjeni vzdržljivi prispevek sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah, v Natovih odzivnih silah, v bojnih skupinah EU, v rezervnih silah ter v drugih oblikah zagotavljanja sil v visoki stopnji pripravljenosti bo Slovenska vojska dosegla do leta 2018.
Slovenska vojska bo izvajala združeno bojevanje rodov v okviru namensko oblikovanih zmogljivosti. V nacionalnem okviru bo sposobna oblikovati namenske taktične enote do brigadne ravni. Slovenska vojska bo oblikovala enoto bataljonske ravni, ki bo usposobljena in sposobna delovati izven Republike Slovenije za izvajanje celotnega spektra delovanj v rotaciji do enega leta. To bo doseženo z oblikovanjem najmanj štirih bojnih jeder moči pehotnega bataljona. V teh okvirih bo Slovenska vojska, poleg že vzpostavljene lahke, najkasneje do leta 2020 oblikovala tudi srednjo bataljonsko bojno skupino. Z reševanjem kadrovskih neskladij v Slovenski vojski bodo do leta 2020 sproščeni kadrovski potenciali prioritetno usmerjeni v izgradnjo bojnih zmogljivosti ter za ustrezno popolnitev rodovskih enot.
Vse sile Slovenske vojske na teritoriju Republike Slovenije bodo sposobne izvajati naloge visoke intenzivnosti v okviru vseh načinov delovanj, hkrati pa bodo premestljive sile Slovenske vojske sposobne izvajati naloge visoke intenzivnosti v zahtevnejših geografskih in klimatskih pogojih tudi izven Republike Slovenije.
Slovenska vojska bo v mednarodnih operacijah in misijah sodelovala skladno z nacionalno strategijo sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah ter skladno z njenimi interesi in nacionalnovarnostnimi cilji. Sodelovanje bo temeljilo na načelih celostnega pristopa in enotnega nabora sil, kot tudi usmerjenega in koncentriranega vključevanja na krizna območja. Sodelovanje se bo načrtovalo s ciljem zmerne geografske razpršenosti in večje specializacije pri zagotavljanju izbranih zmogljivosti. Slovenska vojska bo v prihodnje v nalogah stabilizacije in rekonstrukcije sposobna intenzivnejše sodelovati s skupinami za civilno-vojaško sodelovanje in civilnimi funkcionalnimi strokovnjaki.
Slovenska vojska bo v Natovih odzivnih silah in bojnih skupinah EU sodelovala z raznovrstnimi enotami, saj predstavlja tovrstno sodelovanje eno od poglavitnih orodij za transformacijo Slovenske vojske v smeri večje učinkovitosti, izboljšanja zmogljivosti, izurjenosti pripadnikov in povečanja interoperabilnosti z drugimi zaveznicami tako v okviru Nata kot tudi EU. Vzdržljivi prispevek Slovenske vojske v takojšne odzivne sile Nata bo znašal 0,8% od skupnega obsega teh sil.
Republika Slovenija bo obrambo nacionalnega teritorija zagotavljala prednostno na podlagi 5. člena Severnoatlantske pogodbe v sodelovanju z zavezniki, hkrati pa bo razvijala in zagotavljala sposobnost morebitnega sodelovanja nekaterih zmogljivosti Slovenske vojske v okviru kolektivne obrambe tudi izven teritorija Republike Slovenije.
Zmogljivosti Slovenske vojske se bodo razvijale, usposabljale in opremljale kot dvonamenske tako, da bodo sposobne sodelovati v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med ključne zmogljivosti Slovenske vojske, ki bodo sodelovale z elementi sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali zagotavljale podporo drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti, sodijo predvsem helikopterske zmogljivosti, zmogljivosti taktičnih transportnih letal, različne zmogljivosti jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe (v nadaljnjem besedilu: JRKBO), logistične zmogljivosti, inženirske zmogljivosti, pomorske zmogljivosti, zmogljivosti specialnih sil ter zmogljivosti vojaške zdravstvene in psihološke službe.

Ključni dolgoročni cilj razvoja Slovenske vojske je zagotavljanje nacionalne obrambe v okviru sistema kolektivne obrambe in varnosti. Dolgoročni cilji in prioritete razvoja Slovenske vojske se zato nanašajo na njeno aktivno in verodostojno delovanje, selektivni in uravnotežen razvoj njenih zmogljivosti ter njeno nadaljnjo transformacijo, z namenom oblikovanja moderne in učinkovite vojaške organizacije tudi v okoliščinah omejene razpoložljivosti virov.
Dolgoročni cilj 1:
Aktivno in verodostojno delovanje Slovenske vojske v sistemu kolektivne obrambe in varnosti, okrepljeno delovanje v mednarodnih operacijah in misijah, ob upoštevanju načel zmerne geografske razpršenosti in večje specializacije, ter načrtno sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in podpora drugim državnim organom in organizacijam pri odzivanju na sodobne vire ogrožanja, skladno z nacionalnimi interesi, sprejetimi zavezami, razpoložljivimi viri in načeli celostnega pristopa.
Prioritete:
– doseganje in vzdrževanje načrtovane ravni pripravljenosti poveljstev in enot Slovenske vojske za delovanje,
– izpolnjevanje sprejetih zavez v sistemu kolektivne obrambe in varnosti z namenom doseganja skupnih ciljev,
– postopno povečevanje vzdržljivosti in zahtevnosti sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah,
– pri odzivanju na sodobne nevojaške vire ogrožanja na nacionalnem teritoriju prednostno sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Dolgoročni cilj 2:
S selektivnim in uravnoteženim razvojem zmogljivosti Slovenske vojske zagotavljati njeno ustrezno pripravljenost za delovanje ter sodelovanje z ostalimi obrambnimi zmogljivostmi Republike Slovenije skladno s celotnim spektrom delovanja.
Prioritete:
– postopno preoblikovanje vojaških zmogljivosti ob načrtnem izločanju neperspektivnih,
– povečanje bojnih zmogljivosti Slovenske vojske s težiščem na oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine,
– uravnoteženje in povečanje bistvenih operativnih zmogljivosti, ki vključujejo pravočasno razpoložljivost sil, učinkovito delovanje, učinkovit sistem poveljevanja in nadzora, učinkovito obveščevalno zagotovitev, premestljivost in premičnost, preživetje in zaščito sil ter logistično vzdržljivost,
– ohranjanje in razvoj vojaškostrokovnih, specialističnih in drugih znanj, veščin in izkušenj, ki so bistvenega pomena za obrambo države.
Dolgoročni cilj 3:
S pospešenim procesom funkcionalne profesionalizacije transformirati Slovensko vojsko v visoko profesionalno in učinkovito vojaško organizacijo, sposobno skupnega delovanja tudi v večnacionalnem vojaškem okviru, skladno s sodobnimi koncepti in doktrinami, ter v razumnem obsegu ohranjati njeno sposobnost za učinkovito izvajanje nalog, izhajajočih iz doktrine oblikovanja in delovanja vojaške strateške rezerve.
Prioritete:
– vzpostavitev učinkovitejšega sistema upravljanja s kadrovskimi viri,
– izoblikovanje celovitega sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja v sodelovanju z javnim izobraževalnim sistemom,
– poznavanje, razvoj in uporaba sodobnih doktrin, povečanje sposobnosti skupnega delovanja,
– učinkovita strategija komuniciranja z javnostmi in sodelovanja s civilnodružbenimi organizacijami,
– dvig organizacijske in varnostne kulture v Slovenski vojski ter uveljavljanje vojaške etike.

6.1 Kadrovski viri
Obseg in struktura kadrovskih virov Slovenske vojske bosta temeljila na njenih poslanstvih in nalogah, oceni varnostne ogroženosti Republike Slovenije, potrebnih zmogljivostih za uresničevanje nalog v nacionalnem in mednarodnem okviru, nacionalni ravni ambicij za delovanje Slovenske vojske ter razpoložljivosti finančnih virov.
Planirani skupni obseg Slovenske vojske bo do 10.000 pripadnikov, s ciljnim razmerjem med pripadniki stalne sestave in pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve 4:1. Republika Slovenija si bo skladno z zmožnostmi in razpoložljivimi viri prizadevala doseči planiran obseg najkasneje do leta 2018 in ga nato ohranjati na enaki ravni tudi v dolgoročnem obdobju. Pri zagotavljanju kadrovskih virov bo osnovno vodilo popolnjevanje premestljivih zmogljivosti.
Z namenom uravnoteženega razvoja Slovenske vojske se bo postopno dosegalo ciljno razmerje 1:2:5 med častniki, podčastniki ter vojaki. Pri tem bo največ pozornosti namenjene zagotavljanju zadostnega števila vojakov. Častniški kader se bo prednostno zagotavljalo s politiko štipendiranja, manjši del pa tudi s postopnim napredovanjem iz vojaških in predvsem podčastniških dolžnosti. Poseben poudarek bo namenjen tudi izvajanju prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki bo predstavljalo dodatno možnost za pridobivanje novih kadrov za stalno sestavo ter prostovoljno pogodbeno rezervo.
Kategorija vojaških uslužbencev se bo uporabljala izključno za zagotavljanje specialističnih kadrov pri popolnjevanju prednostnih zmogljivosti. Njihovo število se bo postopno zmanjševalo ter ne bo presegalo 6% skupnega obsega Slovenske vojske. Civilne osebe prav tako ne bodo presegale 6% skupnega obsega Slovenske vojske in bodo opravljale strokovnotehnične in druge naloge, za katere niso potrebna vojaška strokovna znanja in vojaška izobrazba.
Ob povečanem obsegu zagotavljanja določenih storitev za potrebe Slovenske vojske z zunanjimi izvajalci, se bo pri njih zaposlil tudi del nekdanjih vojaških in civilnih kadrov iz Slovenske vojske.
Pripadniki Slovenske vojske s statusom invalida ali vrhunskega športnika ne bodo upoštevani pri izračunu kazalnikov uporabnosti sil, ker ne prispevajo k vzpostavitvi vojaških zmogljivosti.
Za doseganje in ohranjanje planiranega obsega Slovenske vojske ter upoštevajoč predvidena demografska in gospodarska gibanja, načrtovane in predvidene odhode iz Slovenske vojske ter s ciljem učinkovitejšega upravljanja s kadrovskimi viri, bo v prihodnje nadgrajen sistem pridobivanja, zadrževanja in odhoda kadrov ter sistem celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske. V okviru pridobivanja kadrov bo posebna pozornost namenjena njihovi ustrezni selekciji. Z namenom zagotavljanja ustreznega obsega in strukture Slovenske vojske ter kakovostnega kadra se bo prizadevalo za primerno upoštevanje specifičnosti vojaškega poklica pri urejanju delovnopravnega statusa in zagotavljanju stimulativnih materialnih pogojev, vključno s plačnim sistemom, ki bodo upoštevale tudi posebne značilnosti poklicne vojaške službe in kariere.
V skupnem obsegu Slovenske vojske se bosta povečala pomen in uporabnost prostovoljne pogodbene rezerve, kar se bo upoštevalo tudi ob spreminjanju normativnih podlag. S prostovoljno pogodbeno rezervo se bo oblikovalo enote do ravni čete ter zagotavljalo dopolnjevanje in zamenjavo stalne sestave v času njene konsolidacije, priprav in uporabe.
Z oblikovanjem prihodnje integrirane strukture Ministrstva za obrambo, ki bo zagotavljala pogoje za upravljanje, usmerjanje in nadzor ter podporo obrambnega resorja, bo izvedena tudi racionalizacija njenega skupnega obsega, hkrati pa bodo kadri iz neperspektivnih preusmerjeni na perspektivna področja.
 
6.2 Finančni viri
Finančni viri bodo zagotovljeni skladno z realnimi zmožnostmi Republike Slovenije. Ob manj ugodnih gospodarskih razmerah bo zagotovljena nominalna rast finančnih virov, usklajena z makroekonomskimi kazalci. Ob ugodnejših gospodarskih razmerah se bo zagotovila minimalna realna rast, ki bo omogočila s srednjeročnim obrambnim programom načrtovano modernizacijo Slovenske vojske.
Spreminjanje ravni obrambnih izdatkov Republike Slovenije bo dolgoročno usmerjeno v doseganje 2% BDP, s čimer si bo Republika Slovenija prizadevala izpolnjevati politične zaveze do zavezništva. Zaradi ekonomskih razmer in širših družbenih okoliščin bi lahko do realizacije te ambicije prišlo tudi po letu 2025.
Podrobnejša projekcija finančnih virov se bo izdelala ob vsakokratni pripravi srednjeročnih obrambnih programov, kjer se bo upoštevala dosežena raven finančnih virov, trenutne makroekonomske razmere v državi ter zgoraj navedene usmeritve.
Pri planiranju porabe finančnih virov za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske in obrambnega sistema se bo upoštevalo vodilo, da je treba v skupnem obsegu obrambnih izdatkov zmanjševati skupni delež stroškov osebja in povečevati skupni delež operativnih stroškov ter stroškov nabav, gradenj, razvoja in raziskav. Struktura obrambnih izdatkov bo usmerjena v doseganje ugodnejšega razmerja med stroški osebja (50%), operativnimi stroški (30%) ter stroški nabav, gradenj, razvoja in raziskav (20%), kar bo omogočilo bolj uravnotežen razvoj Slovenske vojske in obrambnega sistema kot celote.

Vzpostavljena bo ustreznejša struktura Slovenske vojske, ki bo omogočila učinkovitejše izvajanje njenih poslanstev in nalog, uresničevanje njenih ciljev, uravnotežen razvoj planiranih zmogljivosti Slovenske vojske ter gospodarnejše delovanje in racionalnejšo uporabo kadrovskih in finančnih virov.
Sile Slovenske vojske se glede na sposobnost premeščanja delijo na premestljive in nepremestljive sile. Tudi v prihodnje bodo organizirane glede na svojo vlogo v bojnem delovanju in sicer kot sile za bojevanje, sile za bojno podporo, sile za zagotovitev delovanja in sile za podporo poveljevanja.
Slovenska vojska bo organizirana na strateški, operativni in taktični ravni.
Najvišji vojaškostrokovni organ Ministrstva za obrambo, odgovoren za poveljevanje Slovenski vojski na strateški ravni, bo Generalštab Slovenske vojske.
Poveljstva na operativni ravni bodo odgovorna za pripravljenost in usposobljenost podrejenih poveljstev ter enot, vodenje operacij Slovenske vojske, delovanje Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah ter na teritoriju Republike Slovenije in angažiranje zmogljivosti Slovenske vojske v nalogah zaščite in reševanja. Odgovorna bodo tudi za strokovni razvoj Slovenske vojske, razvoj doktrin delovanja in operativnih postopkov ter izvajanje izobraževanja in usposabljanja v Slovenski vojski.
V okviru celovite sistemske prenove obrambnega resorja bodo ustrezno prilagojene tudi pristojnosti vodenja in poveljevanja na strateški in operativni ravni.
Na taktični ravni bodo organizirana poveljstva brigadne ali polkovne ravni, na katere bo vezano različno število enot.
Najvišja enota za izvajanje združenega bojevanja rodov v okviru nacionalne obrambe bo namensko oblikovana brigadna bojna skupina, najvišja enota, predvidena za delovanje izven območja države, pa bo namensko organizirana bataljonska bojna skupina.
Enote Slovenske vojske se bodo za delovanje in izvedbo določenih nalog lahko namensko oblikovale po načelu modularnosti. Osnovni gradnik zmogljivosti bo četa, razen pri specialnih silah.

Skladno s spremenjenim procesom obrambnega planiranja Nata in EU se bo Slovenska vojska usmerila v razvoj in vzpostavitev zmogljivosti ter s tem nadgradila preteklo prakso, ki je temeljila na razvoju sil. Razvoj zmogljivosti Slovenske vojske je usmerjen v doseganje učinkov ter bo temeljil na povezanosti ključnih elementov zmogljivosti, kot so kadri, oborožitev in oprema, infrastruktura, doktrina, organiziranost, voditeljstvo, usposabljanje in interoperabilnost.
Pomemben vpliv na razvoj zmogljivosti Slovenske vojske bodo tudi v prihodnje predstavljali obstoječi in novi paketi ciljev sil oziroma ciljev zmogljivosti Nata, ki Slovenski vojski dajejo dodaten transformacijski in razvojni zagon ter hkrati omogočajo neprekinjen proces prilagajanja spremembam v varnostnem okolju. Pri razvoju sil in zmogljivosti bo Republika Slovenja upoštevala načelo enotnega nabora sil Nata in EU.
Slovenska vojska se bo tudi v prihodnje razvijala kot kopenska vojska z elementi zračne in pomorske komponente. Razvoj bo usmerjen k razvoju premestljivih zmogljivosti s prioriteto na oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine ter razvoju letalskih in helikopterskih zmogljivosti taktičnega zračnega transporta. Pri razvoju vseh vojaških zmogljivosti bo poseben poudarek namenjen kvalitetni zaščiti in preživetju pripadnikov.
Zmogljivosti Slovenske vojske, katerih vzpostavitev je zaradi spremenjenih razmer nerealna, bodo redefinirane oziroma bo ponovno ocenjena časovnica njihovega razvoja. Nekaterim zmogljivostim, ki niso ključne za izvajanje poslanstva in nalog Slovenske vojske v sistemu kolektivne obrambe in varnosti ter presegajo finančne, kadrovske in druge zmožnosti Republike Slovenije, se bo odreklo ter tako sprostilo vire za pospešen razvoj vitalnih zmogljivosti. Neperspektivni oborožitveni sistemi in oprema bodo izločeni postopno, pri čemer bodo nekateri do izteka življenjskega cikla lahko namenjeni vojaški strateški rezervi.
Nekatere vojaške zmogljivosti, ki presegajo zgolj nacionalne zmožnosti oziroma ambicije, bodo zagotovljene v okviru zavezništva ali pa na podlagi dvostranskih in večstranskih dogovorov. Izkoriščene bodo priložnosti sodelovanja v skupnih projektih razvoja zmogljivosti v okviru mednarodnih pobud, skladno z nacionalnimi interesi in zmožnostmi.
Premestljive zmogljivosti Slovenske vojske bodo zagotavljale bistvene operativne zmogljivosti, ki bodo zagotavljale pravočasno razpoložljivost sil, učinkovito delovanje, učinkovit sistem poveljevanja in nadzora, učinkovito obveščevalno zagotovitev, premestljivost in premičnost, preživetje in zaščito sil ter logistično vzdržljivost. To jim bo omogočalo tako izvajanje nalog v nacionalnem prostoru, kot tudi učinkovito in vzdržljivo delovanje s potrebno zaščito sil v celotnem spektru operacij v okviru Nata in EU.
Dolgoročni razvoj rodov Slovenske vojske bo temeljil na vzpostavitvi jedra sil za bojevanje, zagotavljanju učinkovite bojne podpore in zagotovitve delovanja jedru sil za bojevanje, na zagotavljanju selektivne specializacije posameznih rodov ter na zagotavljanju določenih elementov podpore na druge bolj učinkovite načine, kot so zlasti multiplikatorji moči, večnacionalne rešitve in zunanji izvajalci.
 
8.1 Zmogljivosti za bojevanje
Osnovo kopenskih zmogljivost Slovenske vojske bodo predstavljale zmogljivosti za bojevanje, v okviru katerih bodo razvite pehotne zmogljivosti srednje, lahke in gorske pehote ter specialne sile.
Iz lahkih in srednjih pehotnih zmogljivosti bosta namensko oblikovani lahka in srednja bataljonska bojna skupina.
Slovenska vojska bo do izteka življenjskega cikla obstoječih oklepno-mehaniziranih oborožitvenih sistemov zadržala oklepne zmogljivosti moči okrepljene tankovske čete. Viški bodo izločeni iz strukture Slovenske vojske za potrebe vojaške strateške rezerve, ko bodo v operativno uporabo uvedena srednja kolesna oklepna vozila 8x8, opremljena s sistemi za neposredno ognjeno podporo. Oklepne zmogljivosti bodo sposobne sodelovati pri izvajanju združenega bojevanja rodov v nacionalnem okviru in zagotavljati zmogljivosti za usposabljanje pehotnih enot za sodelovanje s tanki ter protioklepno bojevanje.
V okviru pehotnih sil bodo razvite sodobne prenosne in prevozne protioklepne raketne zmogljivosti, ki bodo sposobne za učinkovito uničevanje oklepnih sredstev, utrjenih objektov in nizko letečih helikopterjev na srednjih razdaljah.
Gorska pehota bo posebej organizirana, opremljena in usposobljena za izvajanje delovanj v sredogorju in visokogorju.
Slovenska vojska bo v sklopu specialnih sil razvila zmogljivosti za izvajanje nalog specialnega izvidovanja in pridobivanja ključnih vojaških informacij s taktičnim izvidovanjem in opazovanjem ter za bojevanje proti vojaškim ciljem v globini nasprotnikovega prostora.
 
8.2 Zmogljivosti za bojno podporo
Razvoj zmogljivosti za bojno podporo bo temeljil na ognjeni podpori, zračni obrambi, inženirstvu, JRKBO, vojaški policiji, pomorstvu in obveščevalno-izvidniški podpori.
V dolgoročnem obdobju bo vzpostavljena premestljiva zmogljivost posredne ognjene podpore, ki bo temeljila na samovoznih artilerijskih sistemih. Sposobna bo podpreti delovanje brigade na teritoriju Republike Slovenije, z oblikovanjem premestljivih modulov pa tudi delovanje bataljonske bojne skupine izven območja države. Po uvedbi premestljivih zmogljivosti za posredno ognjeno podporo bodo viški nepremestljivih artilerijskih sredstev do izteka življenjskega ciklusa izločeni za potrebe vojaške strateške rezerve.
Slovenska vojska bo razvila zmogljivosti bojnega inženirstva, ki bodo sposobne podpreti in zagotoviti povečanje premičnosti in stopnje preživetja lastnih sil, onemogočati manever sil nasprotnika na nacionalnem teritoriju in pri delovanju bataljonske bojne skupine izven območja države ter sodelovati pri izvajanju nalog zaščite in reševanja. Dodatno bodo opremljene s sodobnimi samovoznimi sistemi za hitro miniranje in razminiranje ter izdelavo prehodov preko ovir.
Slovenska vojska bo v okviru zmogljivosti za zračno obrambo razvila sodobne mobilne (prevozne oziroma prenosne) raketne zmogljivosti kratkega dosega, ki bodo zagotavljale neposredno zračno obrambo ključne infrastrukture in elementov razporeditve sil Slovenske vojske. Z oblikovanjem premestljivih modulov zračne obrambe v bataljonski bojni skupini bo zagotovljena zračna obramba sil tudi v primeru delovanja izven območja države. Sistem zračne obrambe ter nadzora in kontrole slovenskega zračnega prostora bo popolnoma integriran v Natov integriran sistem zračne obrambe. Republika Slovenija ne bo vzpostavila lastnih letalskih zmogljivosti za nadzor in kontrolo slovenskega zračnega prostora, temveč bo rešitev nadzora zračnega prostora poiskala v okviru Nata.
Presežki šolskih letal bodo izločeni iz operativne uporabe.
Za bojno podporo delovanja in zaščito sil Slovenske vojske se bodo na taktični ravni, skladno s strokovnimi usmeritvami integrirane obrambne obveščevalno-varnostne strukture Ministrstva za obrambo na strateški ravni, razvijale celovite obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne zmogljivosti za pridobivanje podatkov s pomočjo človeških virov, zmogljivosti za pridobivanje podatkov s pomočjo sredstev za slikovno predstavitev in zmogljivosti za pridobivanje podatkov iz elektromagnetnih signalov. Z namenom zaščite sil Slovenske vojske se bo nadaljevalo z razvojem taktičnih zmogljivosti elektronskega odvračanja in bojevanja.
Slovenska vojska bo ohranjala kombinirano JRKBO zmogljivost, ki bo sposobna izvajati detekcijo in identifikacijo jedrskih, radioloških, kemijskih in bioloških snovi ter dekontaminacijo osebja, opreme in sredstev Slovenske vojske na nacionalnem teritoriju in pri delovanju izven območja države. S to zmogljivostjo bo sposobna zagotavljati tudi podporo sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugim državnim organom.
Slovenska vojska bo razvila zmogljivosti za izvajanje nalog vojaške policije v nacionalni pristojnosti in nalog vojaške policije izven območja države. Zmogljivosti bodo sposobne izvajati naloge v stabilizacijski fazi mednarodnih operacij in misij izven nacionalnega teritorija.
V okviru pomorstva se bodo razvijale zmogljivosti za površinsko delovanje, potapljaške zmogljivosti ter pomorski operativni center. Z nadgrajevanjem sedanje koordinacije in višje stopnje integracije pristojnih organov in služb za zagotavljanje varnosti na morju in obali bi bile lahko navedene zmogljivosti vključene v okvir morebitne integrirane strukture.
Poseben poudarek bo na razvoju zmogljivosti za zaščito pred improviziranimi eksplozivnimi sredstvi, zaščiti pred učinki orožij z usmerjenim delovanjem ter zaščiti omrežnih, računalniških in komunikacijskih sistemov pred kibernetskimi napadi.
Slovenska vojska bo kot multiplikatorje bojne moči razvila zmogljivosti psihološkega delovanja, elektronskega bojevanja, civilno vojaškega sodelovanja, zbiranja in obdelave podatkov in kibernetskega bojevanja, ki bodo povečale bojno moč.
 
8.3 Zmogljivosti za zagotovitev delovanja
Zmogljivosti za zagotovitev delovanja bodo omogočale delovanje in ohranjanje vzdržljivosti sil Slovenske vojske v okviru nacionalnega prostora, del zmogljivosti pa bo sposoben podpreti delovanje Slovenske vojske izven države.
Razvite bodo samostojne ter organske premestljive logistične zmogljivosti, ki bodo sposobne podpirati delovanje premestljivih enot Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah. Razvoj nepremestljivih logističnih zmogljivosti za podporo Slovenske vojske na območju Republike Slovenije bo usmerjen v povečanje učinkovitosti, predvsem na podlagi racionalizacije logističnih procesov.
Vzpostavljene bodo uprave vojašnic, s čimer bo zagotovljena bolj učinkovita logistična podpora enot, ki se nahajajo v vojašnicah.
Slovenska vojska bo razvila zmogljivosti za taktični zračni transport s transportnimi helikopterji in taktičnimi transportnimi letali. Za izvajanje vertikalnega manevra bo v podpori delovanja kopenskih sil Slovenska vojska zagotovila zmogljivost za prevoz pehotne čete v enem naletu. V okviru helikopterskih zmogljivosti bo Slovenska vojska sposobna izvajati tudi naloge iskanja in reševanja, zračne medicinske evakuacije in določene naloge v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Del helikopterskih in letalskih zmogljivosti bo sposoben delovati v okviru zavezništev in v mednarodnih operacijah in misijah.
Premestljivost sil Slovenske vojske bo tudi v prihodnje temeljila na strateškem zračnem ter pomorskem transportu. Strateški zračni in pomorski transport se bo zagotavljal v okviru različnih pobud Nata in EU ter z nacionalnimi oziroma drugimi pogodbenimi izvajalci.
Letališče Cerklje ob Krki bo zagotavljalo zmogljivost osrednjega vojaškega letališča Slovenske vojske ter po potrebi nudilo del zmogljivosti podpore države gostiteljice v okviru zavezništva.
Slovenska vojska bo razvila zmogljivosti za prečiščevanje vode, ki bodo sposobne zagotoviti, hraniti in razdeljevati pitno vodo.
V premestljivih silah se bodo razvijale zmogljivosti za transport tovora in goriv, ki bodo sposobne zagotoviti transport in distribucijo goriva na vojskovališču. Vzpostavljene bodo tudi zmogljivosti za podporo konvojev, ki bodo sposobne zagotavljati nastanitev, prehrano, zdravstveno oskrbo, osebno higieno, sanitarne zmogljivosti in dopolnjevanje z gorivom enotam v premiku do ravni bataljona.
Slovenska vojska bo ohranjala premestljivo vojaško zdravstveno zmogljivost, s katero bo zagotavljala zdravstveno oskrbo do ravni Role 2LM in bo po potrebi na razpolago tudi javnemu zdravstvu.
Slovenska vojska bo v okviru inženirstva razvijala premestljivo mostovno zmogljivost, zmogljivosti za izgradnjo horizontalnih konstrukcij ter premestljivo zmogljivost za uničevanje neeksplodiranih eksplozivnih sredstev.
 
8.4 Zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo
Zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo bodo zagotavljale podporo funkciji poveljevanja in kontrole ter načrtovanja na vseh ravneh. Podpirale bodo vodenje vojaških operacij na teritoriju Republike Slovenije, v omrežnem delovanju z zavezništvom in silami na mednarodnih operacijah in misijah ter sodelovanje pri izvajanju nalog v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sistem poveljevanja in kontrole bo omogočal povezljivost in sodelovanje v nacionalnem in mednarodnem okolju.
Slovenska vojska bo razvila omrežne zmogljivosti, vzpostavljene na sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, ki bodo omogočale učinkovit sistem poveljevanja in kontrole in zagotavljale povezljivost z Natovim sistemom.
Vzpostavljena bo varna in prilagodljiva komunikacijska in informacijska omrežna infrastruktura, skladna z zahtevami Natovih zmogljivosti omrežnega delovanja.
Vzpostavljeni bodo ukrepi in zmogljivosti informacijske varnosti z namenom preprečevanja nenadzorovanega dostopa in vključevanja v omrežje.
Premestljivim zmogljivostim Slovenske vojske bodo zagotovljene govorne in podatkovne povezave v nacionalnem obrambnem omrežju, kakor tudi z Natovim komunikacijsko informacijskim sistemom, vključno s taktičnimi omrežji na območju izvajanja operacij.
Slovenska vojska bo razvila zmogljivosti, ki bodo zagotavljale združeno operativno sliko enot Slovenske vojske doma in v tujini ter neprekinjeno (24/7) skupno zavedanje o situaciji.
 
8.5 Zmogljivosti vojaškega izobraževanja in usposabljanja
Zmogljivosti vojaškega izobraževanja in usposabljanja bodo podpirale nadaljnji razvoj Slovenske vojske ter tako izboljševale pripravljenost za delovanje. Razvoj zmogljivosti vojaškega izobraževanja in usposabljanja bo v prihodnosti usmerjen v nadgradnjo sistema bojnega usposabljanja enot in poveljstev za potrebe delovanja v mednarodnih operacijah in misijah (razširitev in uveljavitev Centra za bojno usposabljanje) ter v razvoj sistema simulacijskih orodij v podporo bojnega taktičnega usposabljanja posameznika oziroma nižjih taktičnih enot. Kvalitativno nadgrajene institucije vojaškega izobraževanja in usposabljanja bodo v sodelovanju z javnim izobraževalnim in raziskovalnim sistemom zagotovile nadaljnji razvoj vojaške veščine, znanj in izkušenj in s tem podprle nadaljnji razvoj vojaške prakse Slovenske vojske.

9.1 Vojaška oborožitev in oprema
Modernizacija vojaške oborožitve in opreme se bo nadaljevala na način, ki bo podpiral transformacijo Slovenske vojske v visoko profesionalno in učinkovito vojaško organizacijo, sposobno odzivanja na trenutne in prihodnje varnostne izzive.
Nabavljena bo sodobna oborožitev in oprema, ki je že bila uspešno preizkušena na bojišču oziroma v mednarodnih operacijah in misijah ter zadovoljuje visoke kakovostne standarde. Pri oblikovanju zahtev, planiranju potrebnih virov ter izvedbi naročil vojaške oborožitve in opreme bodo ključna vodila zagotavljanje modularnosti, enotnost platform, večnamenskost, interoperabilnost z opremo zavezniških vojska, transparentnost ter potencialna uporabnost pri sodelovanju Slovenske vojske v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Z namenom doseganja večje učinkovitosti in transparentnosti na področju javnega naročanja se bodo nekateri projekti nabav vojaške oborožitve in opreme izvajali preko agencije za javno naročanje, ko bo ustanovljena, hkrati pa bo del projektov modernizacije Slovenske vojske zaradi njihove specifičnosti oziroma velikega pomena za pravočasen razvoj načrtovanih vojaških zmogljivosti, tudi v prihodnje izvajalo Ministrstvo za obrambo kot obrambna oziroma zaupna naročila.
Na področju združenih projektov Nata in projektov Evropske obrambne agencije se bo Republika Slovenija omejila na izpolnjevanje že sprejetih obveznosti ter na prihodnje sodelovanje v tistih projektih, ki bodo na podlagi analize stroškov in koristi ocenjeni kot najbolj ustrezni in racionalni za razvoj zmogljivosti oziroma se bo z njimi zagotovilo dostop do skupnih zmogljivosti, ki jih Republika Slovenija zaradi omejenih virov ne more razvijati samostojno ali bi bil njihov samostojen razvoj neracionalen. Pri tem bo Vlada Republike Slovenije, ob uporabi mehanizmov gospodarske diplomacije ter doslednem upoštevanju zakonitosti delovanja tržnega gospodarstva, podpirala tudi razvoj in delovanje nacionalne obrambne industrije.
V enote za bojevanje Slovenske vojske bodo uvedeni moderni bojni sistemi, ki bodo ob povečanju učinkovitosti zagotavljali večjo zmožnost preživetja in višjo stopnjo logistične samozadostnosti.
Po izteku življenjskega ciklusa obstoječih kolesnih oklepnih vozil 6x6 in 4x4 bo zagotovljena zamenjava s primerljivimi novimi vozili. Obstoječa kolesna oklepna vozila bodo nadgrajena s povečano zmožnostjo zaščite in sistemi za prepoznavanje in identifikacijo ciljev.
Iz Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 89/04) se nadaljuje projekt opremljanja s srednjimi kolesnimi oklepnimi vozili, pri čemer pa bo zmanjšano njihovo skupno število. Srednja kolesna oklepna vozila 8x8 bodo nabavljena v takem številu in konfiguraciji, ki bosta omogočala vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine z elementi bojne podpore in zagotovitve delovanja skladno s kriteriji Nata.
Nabavljena oziroma nadgrajena bodo oklepna in transportna vozila s protibalistično in protiminsko zaščito, sodobno opremo za zaščito operaterjev, odkrivanje, zaščito in uničevanje konvencionalnih, radioloških, kemičnih in bioloških neeksplodiranih ubojnih sredstev. Premestljivim enotam bo zagotovljena potrebna logistična oprema za vzdrževanje vojaške oborožitve in opreme ter delovanje v zahtevnih geografskih in klimatskih pogojih.
Nabavljeni in uvedeni bodo sistemi za odkrivanje in hitro odstranjevanje oziroma nevtralizacijo različnih vrst eksplozivnih sredstev, improviziranih eksplozivnih teles in orožij za zaščito območij.
Za izvajanje nalog v urbanem okolju bodo nabavljeni in uvedeni sodobni izvidniško-opazovalni sistemi z in brez posadke, pri čemer bodo vozila oborožena s sistemi za neposredno in posredno ognjeno podporo.
Uvedeni bodo prenosni sistemi za začasno onesposobitev oziroma nevtralizacijo oseb, vozil, opreme in infrastrukturnih objektov (neubojna bojna sredstva), kar bo omogočalo doseganje učinkov brez nepotrebnih žrtev in dodatne škode.
Za učinkovito posredno ognjeno podporo Slovenske vojske bodo uvedeni novi avtomatski minometni in premestljivi samovozni artilerijski sistemi z vodenimi izstrelki, ki bodo vključeni v digitalizirane in mrežno povezane sisteme za upravljanje z ognjem.
Zračna plovila bodo posodobljena s sistemi za samozaščito, del helikopterskih zmogljivosti bo nadgrajen z opremo za medicinsko evakuacijo. Iz Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 89/04) se nadaljuje projekt zagotovitve taktičnih transportnih letal, ki bodo pridobljena s ciljem izboljšanja premestljivosti Slovenske vojske. Z namenom učinkovitega poveljevanja in kontrole v zračnem prostoru bo v vsa plovila v uporabo prednostno uveden sistem za prepoznavanje lastnih in zavezniških plovil v realnem času.
Obstoječi sistem za nadzor in kontrolo zračnega prostora bo posodobljen z radarji dolgega dosega in opremo, ki bo interoperabilna z novim sistemom v Natu.
Uvedeni bodo novi napredni premestljivi sistemi zračne obrambe kratkega dosega, ki bodo sposobni delovati proti celotnemu spektru ciljev v zračnem prostoru.
Nabavljeni in uvedeni bodo sodobni senzorski in drugi sistemi za zbiranje podatkov, kot so brezpilotna letala, različni kopenski senzorji, daljinsko vodena vozila ter oprema za zbiranje in združevanje podatkov.
Slovenska vojska bo za zagotavljanje zmogljivosti omrežnega delovanja s stalnim posodabljanjem omrežne in informacijske infrastrukture ter integracijo komunikacijskih in informacijskih sistemov s senzorskimi in oborožitvenimi sistemi zagotovila učinkovitejši in varnejši sistem poveljevanja in kontrole ter povezljivost s sistemi zaveznic in drugimi udeleženci v mednarodnih operacijah in misijah.
Pomemben segment modernizacije vojaške oborožitve in opreme predstavlja tudi nadgradnja in posodobitev sistema rednega in celovitega vzdrževanja vse vojaške oborožitve in opreme.
Sredstva, ki bodo izločena iz aktivne uporabe, bo Ministrstvo za obrambo do izteka njihovega življenjskega cikla v potrebnem obsegu ohranjalo za morebitno povečanje obsega in strukture Slovenske vojske, skladno s konceptom vojaške strateške rezerve.
 
9.2 Infrastruktura
Načrtovanje, gradnja in rekonstrukcija infrastrukture bodo prednostno usmerjeni v zagotovitev pogojev za delovanje, usposabljanje, urjenje in izobraževanje ter v ohranjanje in izboljšanje namestitvenih kapacitet Slovenske vojske v skladu s potrebami poklicne vojaške organizacije.
Na področju nepremičnin bo racionalizirano in zmanjšano njihovo skupno število, s čimer se bo prilagodilo novemu obsegu ter racionalnejši strukturi Slovenske vojske. Del nepremičnin, ki so v upravljanju Ministrstva za obrambo, bo prenesen v javni sklad za nepremičnine, ko bo ustanovljen, s čemer pa se ne sme zmanjšati pripravljenost zmogljivosti Slovenske vojske ter pogojev za vzpostavitev vojaške strateške rezerve. Nepremičnine, ki predstavljajo objekte in okoliše objektov posebnega pomena, ter nepremičnine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bodo dolgoročno ostale v upravljanju Ministrstva za obrambo. Ministrstvo za obrambo bo dolgoročno ohranilo tudi nepremičnine, ki bodo podpirale koncept vojaške strateške rezerve, načrt podpore države gostiteljice ter nepremičnine, ki predstavljajo rezervne nastanitvene zmogljivosti. Prednost pri začasni uporabi teh nepremičnin bodo imele organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju obrambe ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Na področju logistične infrastrukture se bo težilo k zmanjševanju števila skladišč materialnih sredstev in k izgradnji centralnega logističnega centra. V skladiščih streliva in minsko eksplozivnih sredstev se bo posodabljalo obstoječa skladišča, predvsem na področju zagotavljanja mikroklime, nadzora in varovanja.
Področje vzdrževanja bo prioritetno usmerjeno v sistemsko vzdrževanje infrastrukture, opreme in naprav za tehnično varovanje vojaških objektov, v nadgradnjo telekomunikacijskega in optičnega omrežja ter v posodobitev infrastrukture.
Pri načrtovanju, gradnji in rekonstrukcijah infrastrukture obrambnega sistema Republike Slovenije bodo uporabljene možnosti sovlaganj iz okvira Natovih varnostno-investicijskih programov oziroma skupnih logističnih zmogljivosti zlasti s sosednjimi državami.
 
9.3 Razvoj in raziskave
Učinkovito delovanje Slovenske vojske in obrambnega sistema bo odvisno tudi od dosežkov na znanstveno-raziskovalnem področju in področju tehnološkega razvoja. Področje lastnega ali skupnega razvoja in raziskav v okviru mednarodnih projektov bo usmerjeno v razvoj prioritetnih zmogljivosti ter popolnjevanje manjkajočih zmogljivosti, ki jih ne bi mogli zagotoviti na druge načine (npr. nabava na trgu). Razvoj in raziskave na obrambno-vojaškem področju se bodo izvajale v sodelovanju s civilnimi znanstveno-raziskovalnimi organizacijami ter razvojnimi podjetji, kakor tudi v okviru Nata in EU.
Prednostno bodo izvedeni izbrani tehnološki projekti višje stopnje zrelosti. Z namenom doseganja dolgoročne racionalne modernizacije Slovenske vojske bodo ustrezno financirane raziskave in razvoj pripadajočih podpornih tehnologij. V okviru oblikovanja projektov razvoja in raziskav bo vzpostavljen sistem spremljanja razvoja in razpoložljivosti novih tehnologij, ki bo omogočal poznavanje stanja na za slovenski obrambni sistem relevantnih področjih.
Skupni delež finančnih sredstev, namenjenih za raziskave in razvoj, bo v obdobju do leta 2025 zagotovljen na letni ravni do 2,5% obrambnih izdatkov, kar je primerljivo z ostalimi državami članicami Nata in EU.

Slovenska vojska je ključni del obrambnega sistema Republike Slovenije ter nosilka razvoja vojaških zmogljivosti in vojaške obrambe. Za učinkovit razvoj in delovanje potrebuje aktivno podporo:
1. celotnega obrambnega sistema,
2. upravne strukture obrambnega resorja,
3. širšega družbenega okolja.
Obrambni sistem Republike Slovenije predstavlja celoto političnih, normativnih, nadzornih, organizacijskih, vojaških, kadrovskih, materialno-finančnih, obveščevalno-varnostnih, informacijsko-komunikacijskih, razvojno-raziskovalnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti, ki jih organizira Republika Slovenija za učinkovito zagotavljanje obrambe.
Izvedena bo reforma upravnega dela Ministrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske tako, da bo z racionalnim in postopnim združevanjem večine procesov, funkcij in pristojnosti oblikovana integrirana upravna struktura obrambnega resorja. Zagotavljala bo njegovo upravljanje (obrambna politika in krizno upravljanje), usmerjanje in nadzor (kontroling, inšpekcijski nadzor in notranja revizija) ter podporo (obveščevalno-varnostna zagotovitev, komunikacijsko-informacijska zagotovitev, raziskave in razvoj, opremljanje, upravljanje z infrastrukturo, finance, računovodstvo, kadri, standardizacija in kodifikacija, splošne zadeve ter druge podporne funkcije). V tej integrirani strukturi bodo oblikovane zaokrožene organizacijske enote z mešano civilno-vojaško kadrovsko strukturo. Pred oblikovanjem integrirane upravne strukture obrambnega resorja bo najprej izvedeno preoblikovanje in racionalizacija upravnega dela Ministrstva za obramo, ki bo predstavljala izhodišče za nadaljnji proces združevanja z Generalštabom Slovenske vojske. Generalštab Slovenske vojske bo v prihodnje opravljal funkcijo poveljevanja na strateški ravni ter strateške vojaškostrokovne funkcije in naloge, ki jih ne bo zagotavljala integrirana struktura Ministrstva za obrambo. Integrirana struktura Ministrstva za obrambo bo v smiselnem oziroma potrebnem obsegu zagotavljala tudi določene upravne funkcije za Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Z integrirano civilno-vojaško strukturo Ministrstva za obrambo bosta odpravljeni procesna in organizacijska podvojenost ter povezane doslej ločene civilne in vojaške notranje organizacijske enote, ki opravljajo primerljive oziroma istovrstne funkcije in naloge. S tovrstnim smotrnim izkoriščanjem notranjih rezerv bo zagotovljeno optimalnejše uresničevanje poslanstev in nalog ter razvojnih ciljev Slovenske vojske in obrambnega sistema kot celote ter izboljšana gospodarnost delovanja in porabe kadrovskih, materialnih in finančnih virov. Tem procesom bo prilagojena tudi logistična, kadrovska, finančna in druga podpora sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Postopen prehod v integrirano strukturo bo utemeljen z ustreznimi normativnimi podlagami in bo potekal skladno s preoblikovanjem vodstvenih procesov na strateški ravni.
Širše družbeno okolje ima do Slovenske vojske določena pričakovanja in zahteve, ki so povezane z izvajanjem poslanstev in nalog Slovenske vojske ter njeno vlogo in položajem v družbi, hkrati pa morajo biti Slovenski vojski zagotovljeni tudi ustrezni pogoji ter podpora za njen razvoj in delovanje.
Pričakovanja in zahteve družbe do Slovenske vojske se nanašajo predvsem na to, da bo svoje poslanstvo in naloge izpolnjevala pregledno, strokovno in profesionalno, racionalno in varčno ter učinkovito.
Ustrezni pogoji in podpora družbe za razvoj in delovanje Slovenske vojske so povezani s stalnim zagotavljanjem potrebnih kadrovskih, materialnih in finančnih virov, pravočasnih in celovitih razvojnih, operativnih in normativnih podlag, aktivnega medresorskega in medinstitucionalnega sodelovanja ter zadostne politične in javne podpore.
Ključnega pomena za učinkovit razvoj in delovanje Slovenske vojske je zagotavljanje zadostnega obsega kadrovskih, materialnih in finančnih virov. Finančni načrt Ministrstva za obrambo kot sestavni del proračuna Republike Slovenije ostaja glavna in ključna podlaga za financiranje Slovenske vojske, zato mora zagotavljati zanesljivo in čim bolj predvidljivo podlago za njeno stalno modernizacijo in operativno delovanje. Zagotovljene morajo biti tudi normativne podlage, ki omogočajo uresničevanje večletnih nacionalnih in večnacionalnih projektov modernizacije in opremljanja Slovenske vojske.
Poleg zagotavljanja ustreznih virov na zmožnost izpolnjevanja poslanstev in nalog Slovenske vojske odločilno vplivajo tudi pravočasne in celovite razvojne, operativne in normativne podlage. Z usklajevanjem, dopolnjevanjem in pripravo novih podlag se bo zagotavljala skladnost razvoja in delovanja Slovenske vojske z nacionalnimi interesi in stopnjo ambicij Republike Slovenije na obrambnem in vojaškem področju, sprejetimi mednarodnimi zavezami ter razpoložljivimi viri.
V vseh fazah izvajanja mednarodnih operacij in misij se bo izboljševal pretok informacij ter civilno-vojaško medresorsko in medinstitucionalno sodelovanje, kar bo omogočilo boljše izkoriščanje primerjalnih nacionalnih prednosti ter doseganje večjih učinkov. To bo zahtevalo izboljšanje koordinacije ter jasno razmejitev pristojnosti predvsem med Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za obrambo in drugimi vladnimi resorji.
Učinkovito delovanje Slovenske vojske se bo zagotavljalo s celostnim pristopom, ki z aktivnim medresorskim in medinstitucionalnim sodelovanjem omogoča skupno planiranje razvoja in delovanje civilnih in vojaških zmogljivosti v nacionalnih okvirih in v mednarodnih operacijah in misijah. Učinkovito medresorsko sodelovanje Slovenske vojske in podpora drugim državnim organom, še posebej na varnostnem področju, z zmogljivostmi, ki jih ima samo Slovenska vojska, krepijo njeno opaznost in ugled v družbi. Tudi sodelovanje, pomoč ali druga oblika podpore lokalnih skupnosti oziroma aktivnosti nevladnih in drugih organizacij pri uresničevanju javnih interesov, ki pomeni istočasno tudi uresničevanje interesov Slovenske vojske, se mora še krepiti. V okviru sodelovanja Slovenske vojske s širšim družbenim okoljem, še posebej s častniškimi, veteranskimi in drugimi nevladnimi organizacijami, ki pomenijo uresničevanje skupnih interesov na področju promocije Slovenske vojske, njenega razvoja, delovanja ali doseganja skupnih ciljev, je bistveno za krepitev družbene vloge in podpore Slovenske vojske. S tem se bo širilo zavedanje civilnega okolja o družbenem pomenu in vlogi Slovenske vojske ter krepilo sodelovanje s civilno družbo, še posebej z nevladnimi organizacijami in društvi, ki so posebnega pomena za obrambo oziroma, ki delujejo v javnem interesu.
Ministrstvo za obrambo bo z razumevanjem sprejelo in v okviru možnosti podprlo vse pobude nevladnih organizacij in državljanov glede njihovega širšega vključevanja v prostovoljne oblike seznanjanja z domoljubnimi ter obrambnimi vsebinami. Ob tem bo dejavno sodelovalo pri doseganju potrebnega družbenega konsenza za umestitev domoljubnih in izbranih obrambnih vsebin v posamezne faze izobraževalnega procesa, s čimer bi prispevali h krepitvi obrambne kulture prebivalcev Republike Slovenije.
Za učinkovit razvoj in delovanje Slovenske vojske je ključnega pomena čim širše politično soglasje ključnih političnih akterjev v državi ter izrazitejša podpora strokovne in splošne javnosti. Z namenom izboljšanja obveščanja politične, strokovne in splošne javnosti bo oblikovana celovita strategija komuniciranja, s katero se bo seznanjalo javnosti ter dosegalo širšo družbeno podporo razvoju in delovanju Slovenske vojske v nacionalnem in predvsem mednarodnem okolju.

Spremembe mednarodnega varnostnega okolja, globalni varnostni izzivi in tehnološki napredek zahtevajo stalno prilagajanje obrambnega sistema, obrambnega resorja in Slovenske vojske. Pri uresničevanju planiranega razvoja in opremljanja Slovenske vojske so ključni izzivi predvsem:
– zagotavljanje planiranega obsega kadrovskih in finančnih virov ter njihova učinkovita uporaba,
– pravočasna vzpostavitev ključnih zmogljivosti, interoperabilnih z zavezniki,
– vzpostavitev racionalnega in ustreznega obsega ter strukture Slovenske vojske in obrambnega resorja,
– doseganje in vzdrževanje načrtovane ravni pripravljenosti poveljstev in enot Slovenske vojske za delovanje,
– realizacija sprejetih ciljev sil oziroma ciljev zmogljivosti Nata,
– vzdrževanje ustrezne ravni sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah,
– doseganje širšega političnega soglasja v državi ter izrazitejše podpore strokovne in splošne javnosti.
Neuspešno soočanje z navedenimi izzivi bi povečalo tveganje za nedoseganje zastavljenih dolgoročnih razvojnih ciljev in prioritet razvoja Slovenske vojske, kar bi zmanjšalo njeno sposobnost za učinkovito izpolnjevanje poslanstev in nalog.
Nedoseganje načrtovane ravni finančnih in kadrovskih virov bi povzročilo neuresničevanje vzpostavitve posameznih zmogljivosti ali njihov zamik. S tem se pojavljajo tveganja na področju zagotavljanja vojaškega vidika nacionalne varnosti, izpolnjevanja mednarodnih zavez in zagotavljanja varnosti pripadnikov Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah. Neizpolnjevanje sprejetih zavez v okviru mednarodnih organizacij bi povzročilo zmanjšanje verodostojnosti Republike Slovenije v mednarodnem okolju in slabšanje njenega varnostnega položaja.
Zamiki na področju vzpostavitve planiranih zmogljivosti oziroma vzpostavitev zmogljivosti v manjšem obsegu bi onemogočala Slovenski vojski doseganje sprejete ravni ambicij delovanja, kar bi posledično pomenilo, da ne bi bila sposobna opravljati vseh svojih poslanstev in nalog.
Neracionalna obseg in struktura Slovenske vojske ter neustrezna raven pripravljenosti poveljstev in enot Slovenske vojske za delovanje bi negativno vplivala na učinkovitost izpolnjevanja poslanstev in nalog. Zamude pri integraciji Slovenske vojske v vojaško strukturo Nata pa bi povzročile manjšo zmožnost in sposobnost delovanja Slovenske vojske z ostalimi zaveznicami in bi s tem lahko zmanjšale verodostojnost države.
Odsotnost širšega političnega soglasja ter podpore strokovne in splošne javnosti lahko privede do večjega družbenega odtujevanja Slovenske vojske.
12. ZAKLJUČEK
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 se bo izvajala s srednjeročnimi obrambnimi programi, ki jih bo sprejemala Vlada Republike Slovenije, z njimi pa bo seznanjala tudi delovno telo Državnega zbora, pristojno za obrambo. Novi srednjeročni obrambni programi se bodo praviloma izdelovali vsaki dve leti za desetletno plansko obdobje oziroma ob večjih spremembah varnostnega okolja in razpoložljivosti obrambnih virov ter spremembah planskih zavez do Nata in EU in v podobnih primerih.
Z dnem uveljavitve te resolucije preneha veljati Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 89/04).
Ta resolucija začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.