Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 42. seji dne 27. 9. 2010 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja BS 1/2 Bežigrad (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo ter
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, ureditev utrjenih površin, zelenih površin, prostorov za igro otrok ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

Sestavni deli OPPN so:

+--------------------------------+-----------+
|I. Besedilo odloka              |           |
+--------------------------------+-----------+
|II. Grafični del, ki obsega     |           |
|naslednje grafične načrte:      |           |
+--------------------------------+-----------+
|1. Načrt namenske rabe prostora |           |
+--------------------------------+-----------+
|1.1. Izsek iz dolgoročnega      |           |
|plana                           |  M 1:5000 |
+--------------------------------+-----------+
|2. Vplivi in povezave s         |           |
|sosednjimi enotami urejanja     |           |
|prostora                        |  M 1:2000 |
+--------------------------------+-----------+
|3. Načrt območja z načrtom      |           |
|parcelacije                     |           |
+--------------------------------+-----------+
|3.1. Katastrski načrt s         |           |
|prikazom območja OPPN           |  M 1:1000 |
+--------------------------------+-----------+
|3.2. Geodetski načrt s prikazom |           |
|območja OPPN                    |   M 1:500 |
+--------------------------------+-----------+
|3.3. Načrt obodne parcelacije,  |           |
|parcelacije zemljišč in         |           |
|zakoličbe objektov na           |           |
|katastrskem načrtu              |  M 1:1000 |
+--------------------------------+-----------+
|3.4. Načrt obodne parcelacije,  |           |
|parcelacije zemljišč in         |           |
|zakoličbe objektov na           |           |
|geodetskem načrtu               |   M 1:500 |
+--------------------------------+-----------+
|3.5. Površine, namenjene        |           |
|javnemu dobru, na katastrskem   |           |
|načrtu                          |  M 1:1000 |
+--------------------------------+-----------+
|3.6. Površine, namenjene        |           |
|javnemu dobru, na geodetskem    |           |
|načrtu                          |   M 1:500 |
+--------------------------------+-----------+
|4. Načrt arhitekturnih,         |           |
|krajinskih in oblikovalskih     |           |
|rešitev prostorskih ureditev    |           |
+--------------------------------+-----------+
|4.1. Ureditvena situacija –     |           |
|nivo pritličja                  |   M 1:500 |
+--------------------------------+-----------+
|4.2. Ureditvena situacija –     |           |
|nivo nadstropja                 |   M 1:500 |
+--------------------------------+-----------+
|4.3. Ureditvena situacija –     |           |
|nivo terase in prerezi          |   M 1:500 |
+--------------------------------+-----------+
|4.4. Ureditvena situacija –     |           |
|nivo kleti 1                    |   M 1:500 |
+--------------------------------+-----------+
|4.5. Ureditvena situacija –     |           |
|nivo kleti 2–5                  |   M 1:500 |
+--------------------------------+-----------+
|4.6. Načrt odstranitve objektov |           |
|                                |   M 1:500 |
+--------------------------------+-----------+
|4.7. Prikaz priključevanja      |           |
|objektov na komunalno javno     |           |
|infrastrukturo                  |   M 1:500 |
+--------------------------------+-----------+
|4.8. Prometnotehnična situacija |           |
|in idejna višinska regulacija – |           |
|nivo terena                     |   M 1:500 |
+--------------------------------+-----------+
|4.9. Prikaz ureditev, potrebnih |           |
|za obrambo in varstvo pred      |           |
|naravnimi in drugimi nesrečami, |           |
|ter načrt intervencijskih poti  |   M 1:500 |
+--------------------------------+-----------+

Priloge OPPN so:
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo,
– povzetek za javnost.

OPPN je izdelal City studio, d.o.o., Vurnikova 2, Ljubljana, pod številko projekta CS694 v juliju 2010.

1. Obseg
Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
1936, 1937/1, 1937/2, 1937/3, 1937/4, 1938/2, 1938/3, 1940/1, 1940/2, 1940/3, 1940/4, 1943, 1945/1, 1946/1, 1947, 1948, 1949, 1950, 1951, 1952/1, 1952/2, 1952/3, 1952/4, 1952/5, 1952/6, 1952/7, 1952/8, 1952/9, 1952/10, 1952/11, 1952/12, 1952/13, 1952/14, 1953/1, 1953/2, 1953/3, 1953/4, 1953/5, 1953/6, 1953/7, 1953/8, 1953/9, 1953/10, 1953/11, 1953/12, 1953/13, 1953/14, 1953/15, 1953/16, 1953/17, 1953/18, 1953/19, 1953/20, 1953/21, 1953/22, 1953/23, 1953/24, 1953/25, 1953/26, 1953/27, 1953/28, 1953/29, 1953/30, 1953/31, 1953/32, 1953/33, 1953/34, 1953/35, 1953/36, 1953/37, 1953/38, 1953/39, 1953/40, 1953/41 in 2043/1 del, vsa v katastrski občini Bežigrad.
Velikost območja OPPN je 1 ha 99 a 5 m2.
2. Meja
Meja območja OPPN poteka v katastrski občini Bežigrad in poteka od točke št. 1, ki leži na severozahodnem robu zemljišča s parcelno številko 1952/1, proti vzhodu po južni strani južnega pločnika ob Einspielerjevi ulici, po severnem robu zemljišča s parcelnimi številkami 1952/1, 1953/2, 1936 in 1937/4 do točke št. 5. V točki št. 5 zavije proti jugozahodu in poteka po zahodnem robu zahodnega pločnika ob Dunajski cesti, po vzhodnem robu zemljišč s parcelnimi številkami 1937/4, 1937/1, 1937/3, 1938/3, 1940/3, 1945/1 in 2043/1 del do točke št. 7. V točki št. 7 zavije proti zahodu in poteka po severnem robu cestišča ulice Bežigrad po zemljišču s parcelno številko 2043/1 do točke št. 11. Tu zavije proti severu in poteka po vzhodnem robu vzhodnega pločnika ob Hranilniški ulici, po vzhodnem robu zemljišča s parcelno številko 1954 do izhodiščne točke št. 1.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu«.

Degradirano območje nekdanjih učnih delavnic v centru Bežigrada bo okoljsko in prostorsko sanirano. V območju bo vzpostavljena nova arhitekturna kvaliteta v prostoru.
V pritličju in kleti predvidenega objekta bodo oskrbne in trgovske dejavnosti, ki bodo programsko obogatile center Bežigrada. Vse te dejavnosti bodo povezane z dejavnostmi v Plavi laguni in bodo namenjene tudi širšemu območju. V pritličju predvidenega objekta bo tudi otroški vrtec z enim oddelkom. V ostalih kletnih etažah bodo zagotovljena nadomestna parkirna mesta za reševanje težav okoliških stanovalcev in uslužbencev s parkiranjem.
V območju bo urejen nov javni prostor v parterju in v atriju v kleti, ki bo povezan tudi s centrom v Plavi laguni. Prostor bo obogaten tudi z novo zeleno površino.
Območje OPPN se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih obodnih cestah ter peš in kolesarskih poteh. Vse obodne ulice bodo ohranjene v obstoječih gabaritih, razen ulice Bežigrad, ki bo rekonstruirana.
Obnovljeni bosta obstoječi komunalna in energetska infrastruktura.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev objektov in naprav,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin,
– redna in investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov,
– rekonstrukcije obstoječih objektov, ki bodo ohranjeni.

1. Prostorske enote
Območje OPPN je razdeljeno na šest prostorskih enot:
P1 – površine obstoječe stanovanjske pozidave ob Hranilniški ulici,
P2 – površine obstoječe stanovanjske pozidave ob Einspielerjevi ulici,
P3 – površine obstoječe knjižice ob Einspielerjevi ulici,
P4 – površine obstoječe pozidave s poslovno-trgovskimi objekti ob Dunajski cesti,
P5 – površine, namenjene gradnji poslovno-stanovanjskega objekta in pripadajočim ureditvam ob ulici Bežigrad,
C1 – površine, namenjene rekonstrukciji dela ulice Bežigrad.
Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2. »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.
2. Namembnost
Prostorska enota P1:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe
– 12203 Druge upravne in pisarniške dejavnosti, od tega stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, namenjene lastnemu poslovanju podjetij
– 12420 Garažne stavbe, razen gasilskih domov
Prostorska enota P2:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe
– 12420 Garažne stavbe, razen gasilskih domov
Prostorska enota P3:
– 12620 Muzeji in knjižnice
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, do 100 m2
– 12301 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, od tega prodajne galerije, do 25 m2
Prostorski enoti P4 in P5:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
– 12201 Stavbe javne uprave, od tega stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori državnih organov, lokalnih skupnosti, namenjenih lastnemu poslovanju in poslovanju s strankami, ter stavbe krajevnih uradov in podobno
– 12202 Stavbe bank, pošt in zavarovalnic
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
– 12301 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, od tega trgovski centri, veleblagovnice, samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, od tega frizerski in kozmetični saloni, kemične čistilnice, pralnice, popravljalnice čevljev, fotokopirnice, foto studii
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, od tega dvorane za družabne prireditve
– 12620 Muzeji in knjižnice
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega stavbe za neinstitucionalno izobraževanje
– 12640 Stavbe za zdravstvo, od tega stavbe za zdravniško oskrbo in nego bolnih in poškodovanih
– 12650 Športne dvorane, od tega telovadnice in podobno, brez prostorov za gledalce
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, vendar le v nadstropjih objektov v prostorski enoti P5
– 12420 Garažne stavbe, razen gasilskih domov, v drugi, tretji, četrti in peti kleti v prostorski enoti P5
V delu prostorske enote P4 (v pritličju in 1. kleti objekta Dunajska 49 ter v 1. kleti podhoda) in v delu prostorske enote P5 (v delu pritličja, ki je orientiran proti Dunajski cesti in ulici Bežigrad, ter v delu 1. kleti, ki je orientiran proti atriju) niso dovoljene:
– 12201 Stavbe javne uprave, od tega stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori državnih organov, lokalnih skupnosti, namenjenih lastnemu poslovanju in poslovanju s strankami, ter stavbe krajevnih uradov in podobno
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega stavbe za neinstitucionalno izobraževanje
– 12640 Stavbe za zdravstvo, od tega stavbe za zdravniško oskrbo in nego bolnih in poškodovanih
– 12650 Športne dvorane, od tega telovadnice in podobno, brez prostorov za gledalce.
3. Zazidalna zasnova
Prostorske enote P1, P2, P3 in P4
Ohranjena je obstoječa zazidava.
Prostorska enota C1
V prostorski enoti C1 je predvidena odstranitev obstoječe transformatorske postaje.
Prostorska enota P2
V prostorski enoti P2 so dopustne postavitev zelene strehe nad poglobljenim uvozom v garaže ter odstranitev in nadomestitev garaž.
Prostorska neto P4
V prostorski enoti P4 so v jugovzhodnem vogalu v 1. kleti predvidene prenova in razširitev podhoda Plava laguna ter njegova povezava s kletjo v prostorski enoti P5.
Prostorska enota P5
Predvidena je gradnja objekta v obliki črke L z dvema med seboj povezanima lamelama A in B. Lamela A leži vzporedno z ulico Bežigrad, lamela B je pravokotna nanjo in leži vzporedno z objekti ob Hranilniški ulici. Lameli sta višinsko členjeni. Višinski gabariti se prilagajajo višinam obstoječe pozidave. Višinski poudarek novogradnje je zasnovan ob ulici Bežigrad, v bližini križišča z Dunajsko cesto, in ima enako višino kot stolpnice Astre. V notranjosti kareja je objekt nižji, ob ulici Bežigrad je gabarit novogradnje znižan na prevladujočo višino obstoječe obulične pozidave.
Pod objektom je zasnovan dvoetažni podhod med ulico Bežigrad in notranjostjo kareja. Lameli A in B sta v podzemnem delu povezani s skupnimi kletnimi etažami. V 1. kleti je na dvoriščni strani urejen atrij, ki je povezan s podhodom Plava laguna in s 1. kletjo blagovnice Astra. Vhodi v stanovanjski del so orientirani na dvoriščno stran objekta. Iz vsakega stanovanjskega stopnišča so urejeni dostopi do kletnih parkirnih prostorov in shramb. Vhodi v javni in poslovni del v pritličju in v 1. kleti so predvideni neposredno z javno dostopnih zunanjih površin. Komunikacijska jedra za javne in poslovne programe ter za stanovanja morajo biti ločena.
Dostava do prve kleti bo preko objektov tovornih dvigal na severnem delu prostorske enote.
4. Zasnova zunanje ureditve
Prostorske enote P1, P2, P3 in P4
Dopustne so spremembe zunanje ureditve, pri čemer obseg zelenih površin in število dreves ne smeta biti manjša.
V prostorski enoti P2 sta ob dovozu s Hranilniške ulice predvideni odstranitev osmih parkirnih mest ter ureditev zelene površine in peš povezave prostorskih enot P2 in P5.
Prostorska enota P5
Del parterja in del 1. kleti objekta sta zasnovana kot prehodni in javno dostopni odprti površini. Osrednja pešpot poteka po vzhodnem in severnem robu prostorske enote ter povezuje križišče ulice Bežigrad in Dunajske ceste ter obstoječe stopnišče v podhod Plava laguna s Hranilniško ulico. Pešpovezava poteka tudi po sredini območja ob atriju in pod lamelo A ter povezuje postajališče mestnega avtobusa ob ulici Bežigrad z notranjostjo kareja. Neposredno ob objektu v pritličju lamele B je predvidena ograjena površina vrtca za igro otrok. Na dvoriščni strani objekta je del parterja parkovno urejen in opremljen z igrali, del je zasnovan kot atrij v 1. kletni etaži. Dostopi v atrij so urejeni preko stopnišč na severnem in južnem robu atrija, preko dvigal ter preko podhoda Plava laguna. Dovoz v kletne parkirne etaže novega objekta je predviden z ulice Bežigrad. Površine za dostavo in komunalna vozila so urejene na severnem robu prostorske enote s priključkom na Hranilniško ulico. Ob zahodnem robu prostorske enote je predvidena zasaditev drevoreda.
Prostorska enota C1
Ob ulici Bežigrad so predvideni razširjeni pločnik, kolesarska steza, zeleni pas z drevoredom in postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«.

V območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:
– spominskih obeležij,
– skulptur ali drugih instalacij,
– vodnjakov in okrasnih bazenov,
– otroških igrišč,
– sezonskih gostinskih vrtov brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij in ograj, vendar le v prostorski enoti P5.
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu s 23. in 24. členom tega odloka.

Prostorske enote P1, P2, P3 in P4
Pri posegih na fasadah obstoječih objektov je treba upoštevati naslednji omejitvi:
– vse posege v fasadni plašč posameznih objektov je treba izvajati celovito,
– vse posege na objektih je treba izvesti v skladu z izvirno oblikovno zasnovo.
V prostorski enoti P1 je dopustna tudi izvedba novih okenskih odprtin v strešini objektov. Po odstranitvi transformatorske postaje in garaž je treba sanirati fasade. Nadomestne garaže morajo biti oblikovno usklajene s fasadami obstoječih objektov.
V prostorski enoti P2 je dopustna tudi zasteklitev balkonov skladno s projektom zasteklitve, ki mora biti izdelan za posamezen objekt.
Prostorska enota P5
Arhitekturna rešitev objektov mora biti mestotvorna. Fasade morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali. Strehe so ravne in pretežno zelene. Postavitev klimatskih naprav na fasadah ni dopustna.

Prostorske enote P1, P2, P3 in P4
Ob novih ureditvah je treba pešpoti in ploščadi tlakovati, zelene površine, razen zelene strehe nad garažami v prostorski enoti P2, pa parkovno urediti ter zasaditi z visoko in nizko vegetacijo. Dopustne so ureditev otroških igrišč, postavitev elementov mikrourbane opreme (klopi, koši za smeti ipd.) in osvetlitev površin. Vse ureditve zunanjih površin morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem.
Prostorska enota P5
Za zunanjo ureditev prostorske enote mora biti v sklopu priprave projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje izdelan načrt krajinske arhitekture. Pri tem je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem;
– ploščadi, pešpoti in atrij morajo biti tlakovani, opremljeni z enotno oblikovano mikrourbano opremo ter primerno osvetljeni;
– zagotoviti je treba najmanj 15,00 m2 odprtih bivalnih površin na stanovanje, od tega je dopustno do 35% površin urediti na skupnih zelenih strehah. Posamezna streha ne sme biti manjša od 100,00 m2;
– od 15,00 m2 odprtih bivalnih površin na stanovanje je treba zagotoviti najmanj 7,50 m2 površin, opremljenih vsaj s petimi igrali za igro manjših otrok;
– strehi lamele A in dela lamele B morata biti zeleni in pohodni;
– zelene površine, razen zelenih streh, morajo biti zasajene z drevjem in grmovnicami;
– ob zahodnem robu prostorske enote je treba zasaditi drevored visokoraslega drevja;
– v prostorski enoti je treba nadomestiti 12 dreves z visokoraslim drevjem;
– visokoraslo drevje mora imeti ob sajenju debelni obseg najmanj 18 cm, merjeno na višini 1,0 m od tal, in višino debla več kot 2,2 m; končna višina dreves mora biti vsaj 10 m;
– odmik debla dreves mora biti najmanj 2,00 m od podzemnih komunalnih vodov;
– višina nasutja zemlje nad kletmi v območju nadomestnih dreves mora biti vsaj 1,0 m, v območju ostalih zelenic in parka pa vsaj 0,60 m;
– odmik debla obstoječih in predvidenih dreves mora biti najmanj 2,00 m od podzemnih komunalnih vodov;
– ob vrtcu je treba zagotoviti najmanj 300 m2 ograjenih zunanjih površin za igro otrok.
Prostorska enota C1
– v prostorski enoti je treba nadomestiti 7 dreves z visokoraslim drevjem, ki mora imeti ob sajenju debelni obseg najmanj 18 cm, merjeno na višini 1,0 m od tal, in višino debla več kot 2,2 m; končna višina dreves mora biti vsaj 10 m. Odmik debla dreves mora biti najmanj 2,00 m od podzemnih komunalnih vodov;
– vzdolž ulice Bežigrad je treba urediti zelenico, široko najmanj 2,00 m;
– površino odstranjene transformatorske postaje je treba ozeleniti.

1. Tlorisni gabariti:
Prostorska enota P2

– streha nad poglobljenim uvozom v garaže:  6,00 m x 85,00 m
– nadomestna gradnja garaž v pritličju:     6,00 m x 85,00 m
– nadomestna gradnja garaž v 1. kleti:     20,00 m x 85,00 m

Prostorska enota P4

– povečana 1. klet:                        19,00 m x 19,00 m

Prostorska enota P5
– lamela A:

– pritličje in 1. nadstropje:              28,50 m x 18,40 m
– 2. nadstropje:                           34,50 m x 22,00 m
– 3.–7. nadstropje:                        24,30 m x 22,00 m
– 8.–11. nadstropje:                       20,70 m x 18,40 m
– pasaža v pritličju in 1. nadstropju:      6,00 m x 18,40 m

– lamela B:

– pritličje in 1. nadstropje:              20,90 m x 45,80 m
– izsek pritličja na jugozahodnem vogalu:   4,00 m x 17,00 m
– 2. nadstropje:                           24,50 m x 49,40 m
– 3.–5. nadstropje:                        24,50 m x 29,20 m
– 6. nadstropje:                           20,50 m x 25,20 m
– 7. nadstropje:                           18,50 m x 25,20 m

– klet:

– 1.–5. klet:                              76,50 m x 61,00 m
– atrij v 1. kleti: nepravilne oblike:     17,50 m x 22,00 m
– tovorni dvigali                            6,30 m x 3,30 m

2. Višinski gabariti
Prostorska enota P2
– streha nad uvozi v garaže: višina je prilagojena koti obstoječega urejenega terena
– nadomestna gradnja za garaže: do 3,00 m nad koto obstoječega terena in pod njo
Prostorska enota P4
– povečana klet: višina obstoječe kleti
Prostorska enota P5
– lamela A: del 37,00 m, del 10,00 m
– izsek pritličja na jugozahodnem vogalu: najmanj 3,50 m
– pasaža v pritličju in 1. nadstropju: najmanj 6,00 m
– lamela B: del 10,00 m, del 19,00 m, del 22,00 m, del 25,00 m
– klet: do –17 m.
– tovorni dvigali: največ 4,00 m
Višina objekta je določena z najvišjo točko plošče najvišje etaže. Nad njo je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta, ograje, fasadne zaključke in izhode na streho.
3. Višinske kote terena in pritličja
Zunanja ureditev je prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest.
Višinske kote so:

– kota terena:                               300,20 m. n. v.
– kota vhodov v objekt:                      300,20 m. n. v.
– kota tal atrija v 1. kleti:                296,20 m. n. v.

4. Zmogljivosti območja OPPN
Prostorska enota P4

Bruto tlorisna površina kleti – največ:            400,00 m2

Prostorska enota P5

Površina prostorske enote:                       5.100,00 m2
Bruto tlorisna površina objekta nad nivojem
terena – največ:                                12.650,00 m2
Bruto tlorisna površina objekta pod nivojem
terena – največ:                                24.000,00 m2
Bruto tlorisna površina stanovanj – največ:     12.000,00 m2
Bruto tlorisna površina javnih programov
– najmanj:                                       3.000,00 m2
Število oddelkov vrtca:                                    1
Število stanovanjskih enot – največ:                     140

Bruto tlorisna površina objekta nad nivojem terena je skupna površina vseh tlorisnih etaž objekta nad nivojem terena brez tlorisnih površin, ki so obdane z elementi, kot so npr. parapeti, venci, ograje, in niso pokrite, tako kot na primer odprti balkoni.
Gabariti objektov in višinske kote terena so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«, št. 4.2. »Ureditvena situacija – nadstropja«, št. 4.3. »Ureditvena situacija – nivo terase in prerezi«, št. 4.4. »Ureditvena situacija – nivo kleti 1« in št. 4.5. »Ureditvena situacija – nivo kleti 2–5«.

Prostorske enote P1, P2, P3 in P4
Spremembe gabaritov objektov niso dovoljene.
Dovoljeni so vzdrževalna dela in rekonstrukcije obstoječih objektov v okviru obstoječih gabaritov, odstranitev enostavnih in nezahtevnih objektov ter spremembe namembnosti v skladu z 9. in 23. členom tega odloka pod pogojem, da se ne poveča število stanovanjskih enot.
V prostorski enoti P2 je dovoljena zasteklitev balkonov v skladu z 11. členom tega odloka.

V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednjih objektov:
– transformatorske postaje na zemljišču s parcelno številko 2043/1 k. o. Bežigrad,
– delno porušenega objekta nekdanjih učnih delavnic na zemljišču s parcelno številko 1953/1 k. o. Bežigrad,
– poslovnega objekta na zemljišču s parcelno številko 1946/1 k. o. Bežigrad.
Dopustna je odstranitev garaž in prizidkov v prostorskih enotah P1 in P2.
V prostorski enoti P5 je predvidena odstranitev 27 dreves, v prostorski enoti C2 je dopustna odstranitev 7 dreves.
Objekti in drevesa, ki jih je treba oziroma jih je dopustno odstraniti, so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.6. »Načrt odstranitve objektov«.

Območje OPPN je razdeljeno na:
– parcele obstoječih objektov v prostorski enoti P1, ki meri 3.101 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1951, 1952/1, 1952/5, 1952/6, 1952/7, 1952/9, 1950, 1952/11, 1952/3, 1952/10, 1952/2, 1952/12, 1949, 1952/13, 1948, 1952/4, 1952/8, 1947 in 1952/14 del, vse k. o. Bežigrad;
– parcele obstoječih objektov v prostorski enoti P2, ki meri 5.677 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1953/2, 1953/3, 1953/4, 1953/5, 1953/6, 1953/7, 1953/8, 1953/9, 1953/10, 1953/11, 1953/12, 1953/13, 1953/14, 1953/15, 1953/16, 1953/17, 1953/18, 1953/19, 1953/20, 1953/21, 1953/22, 1953/23, 1953/24, 1953/25, 1953/26, 1953/27, 1953/28, 1953/29, 1953/30, 1953/31, 1953/32, 1953/33, 1953/34, 1953/35, 1953/36, 1953/37, 1953/38, 1953/39, 1953/40, 1938/2, 1940/4 in 1940/2 del, vse k. o. Bežigrad;
– parcele obstoječih objektov v prostorski enoti P3, ki meri 1.848 m2 in obsega zemljišče s parcelno številko 1936 k. o. Bežigrad;
– parcele obstoječih objektov v prostorski enoti P4, ki meri 3.163 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1937/4, 1937/1, 1937/3, 1937/2, 1938/3 del, 1940/2 del, 1943 in 1940/3 del, vse k. o. Bežigrad, in parcela prenovljene in razširjene 1. kleti v prostorski enoti P4, ki meri 385 m2 in obsega zemljišči s parcelnima številkama 1940/3 del in 1945/1 del, obe k. o. Bežigrad;
– površino parcele, namenjene gradnji objekta v prostorski enoti P5, ki meri 5.100 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1953/41, 1953/1 del, 1940/1, 1940/2 del, 1938/3 del, 1940/3 del, 1946/1 del in 1945/1 del, vse k. o. Bežigrad;
– površino parcele, namenjene rekonstrukciji dela ulice Bežigrad v prostorski enoti C1, ki meri 631 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami 2043/1 del, 1945/1 del, 1946/1 del, 1953/1 del in 1952/14 del, vse k. o. Bežigrad.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so sestavni del obrazložitve in utemeljitve OPPN.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«.

Površine, namenjene javnemu dobru, so površine prostorske enote C1, merijo 631 m2 in obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami 2043/1 del, 1945/1 del, 1946/1 del, 1953/1 del in 1952/14 del, vse k.o. Bežigrad.
Površine, namenjene javnemu dobru, so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.5. »Površine, namenjene javnemu dobru na katastrskem načrtu« in 3.6. »Površine, namenjene javnemu dobru na geodetskem načrtu«.

Načrtovano gradnjo objektov ter ureditve zunanjih in prometnih površin v prostorski enoti P5 in pripadajoče komunalno-energetske in druge infrastrukturne ureditve je treba izvesti v eni etapi. Delitev na več etap ni dopustna.
Posege v prostorski enoti C1 je treba izvesti pred izvedbo del v prostorski enoti P5 ali sočasno z njimi.
Posegi v prostorskih enotah P1, P2, P3 in P4 so časovno neodvisni.

V območju OPPN se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
– EŠD 329 Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljana,
– EŠD 20039 Ljubljana – Mestna četrt Južni Bežigrad,
– EŠD 13692 Ljubljana – Hranilniška kolonija,
– EŠD 14297 Ljubljana – Astra Commerce.
Za vse posege v zemeljske plasti na območju OPPN je treba zagotoviti predhodne arheološke raziskave.
V prostorskih enotah P1 in P4 je treba pred vsakim posegom v objekt pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje.

1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Območje OPPN leži na vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljanskega polja, na širšem vodovarstvenem območju z oznako VVO III.
Objekte in naprave je treba graditi najmanj 2,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode glede na povprečje nivoja gladin v zadnjih 10 letih. Če transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ni manjša za več kot 10%, je gradnja objektov izjemoma dovoljena tudi pod tem nivojem, za kar je treba pridobiti vodno soglasje. Izvedba kletnih etaž in vseh utrjenih površin mora biti vodotesna. Vozne in parkirne površine morajo imeti na robovih robnike in biti opremljene z lovilniki olj.
V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– pri gradnji je treba vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla;
– za delavce na gradbišču je treba postaviti kemična stranišča oziroma jim omogočiti uporabo obstoječih sanitarij v obstoječih objektih. V primeru postavitve kemičnih stranišč je treba poskrbeti za njihovo praznjenje preko pooblaščenega podjetja;
– izkopi so dovoljeni, če so izdelani več kot 2,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode glede na povprečje nivoja gladin v zadnjih 10 letih;
– uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, ni dovoljena;
– gradnja tesnilnih zaves (razen za zaščito vodnega vira) in vrtanje z izplako nista dovoljena;
– injektiranje je dovoljeno le za stabilizacijo nestabilnega terena;
– za dreniranje ali črpanje podzemne vode je treba pridobiti vodno soglasje.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje novogradnje mora biti izvedeno naravno ali prisilno. Zajem zraka za prisilno prezračevanje mora biti predviden stran od obodnih cest. Vse izpuste iz objekta je treba namestiti na strehe objekta.
Med odstranitvijo objektov in gradnjo je treba preprečiti prašenje z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečiti raznos materiala z gradbišča.
4. Varstvo pred čezmernim hrupom
V območju OPPN je dovoljena mejna raven hrupa enaka predpisani za III. stopnjo varovanja pred hrupom. Dovoljena mejna raven hrupa je 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi.
Predpisane ravni hrupa je treba zagotoviti na objektih z gradbeno-tehničnimi ukrepi ter zvočno izolacijo fasad in fasadnih odprtin.
5. Odstranjevanje odpadkov
V območju OPPN je treba prevzemna mesta za komunalne odpadke umestiti izven površin, namenjenih javnemu dobru. Zbirna in odjemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
V prostorski enoti P5 so zbirna mesta za komunalne odpadke locirana v objektu, odjemno mesto in zbiralnica ločenih odpadkov sta predvidena na zelenici med atrijem in skupno površino za pešce, dostavo in intervencijo. Zbirna mesta je treba urediti ločeno za stanovanja in druge programe.
Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki.
Razmestitev odjemnih mest za komunalne odpadke za novogradnjo in zbiralnice ločenih odpadkov je razvidna iz grafičnega načrta št. »4.1. Ureditvena situacija – nivo pritličja«.
6. Osončenje
Prostori v obstoječih in predvidenih objektih, namenjeni bivanju, morajo biti v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda naravno osvetljeni z minimalnim časom osončenja, ki znaša v dnevu 21. decembra najmanj 1 uro in v dnevih 21. marca in 23. septembra najmanj 3 ure.
7. Učinkovita raba energije v stavbah
V predvidenih objektih je treba najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo zagotoviti z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije ali s priključitvijo na naprave za pridobivanje toplote ali hladu iz obnovljivih virov zunaj stavbe.
Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode je dopustna tudi uporaba deževnice, ki naj bo zbrana v ustreznem zadrževalniku.

1. Splošno
Objekti morajo biti načrtovani potresno varno.
Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti in pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
2. Intervencijske poti in površine
Do vseh predvidenih objektov je treba zagotoviti dostop intervencijskih gasilskih vozil skladno z določili SIST DIN 14090. Intervencijske poti izven vozišč morajo biti utrjene za osni pritisk 10 t. Najmanjši zunanji radij obračanja je 10,50 m. Intervencijska pot mora omogočati krožno vožnjo.
Poti za pešce, po katerih poteka intervencijska pot, so od vozišč lahko ločene s povoznimi stebrički.
Priključke za intervencijska vozila z območja OPPN na javno cestno omrežje je treba urediti z Einspielerjeve in Hranilniške ulice ter ulice Bežigrad.
Dovozi za gasilska vozila so v območju OPPN predvideni po funkcionalnih površinah objektov. V prostorski enoti P5 so urejeni na severni in vzhodni strani prostorske enote ter po sredini prostorske enote skozi pasažo med lamelama A in B. V prostorski enoti P2 je predvidena intervencijska pot na vzhodni strani garaž, v prostorskih enotah P3 in P4 pa na zahodni strani poslovno-trgovskega kompleksa Astra.
3. Hidrantno omrežje
Požarno zaščito objektov je treba zagotoviti z zunanjim hidrantnim omrežjem in ustreznim številom hidrantov. Za zagotovitev požarne varnosti je predviden odvzem 15 l/s iz javnega vodovodnega omrežja, ostalo potrebno količino vode je treba zagotoviti iz požarnega bazena.
Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.9. »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih poti«.

1. Splošni pogoji
Glavne dostope do objektov, primarne površine za pešce, parkirne prostore v kletnih etažah ter druge površine in objekte je treba urediti tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
Vse vozne površine je treba utrditi za vožnjo motornih vozil do 10 t osnega pritiska. Površine vozišč je treba asfaltirati in omejiti z betonskim ali kamnitim robnikom. Najmanjši notranji radij robnika je 5,00 m.
Na mestih predvidenih prehodov za pešce ter dovozov gasilskih in komunalnih vozil morajo biti robniki poglobljeni. Površine, namenjene le intervencijskim vozilom, so lahko tlakovane ali zatravljene.
2. Motorni promet
Prostorska enota P5
Dovoz do parkirnih prostorov v kleti objekta je treba urediti z ulice Bežigrad. Pred klančino v klet je treba zagotoviti vsaj eno stojno mesto za avtomobile, ki mora biti na zemljišču, namenjenem gradnji objekta. Pri nadzoru dostopa v garažo je treba zagotoviti vsaj dve strežni mesti. Dovoz za kratkotrajno parkiranje za potrebe vrtca je dopustno urediti s Hranilniške ulice. Dovoz za komunalna in dostavna vozila je treba urediti s Hranilniške ulice, dovoz za intervencijska vozila pa z ulice Bežigrad in Hranilniške ulice. Do transformatorske postaje je treba urediti najmanj 4,00 m širok dovoz preko poglobljenih robnikov z ulice Bežigrad.
Prostorska enota C1
V prostorski enoti C1 je treba izvesti desno-desni priključek s širino 7,00 m za predvideno garažo v kleti novogradnje in priključek do predvidene transformatorske postaje v prostorski enoti P5.
3. Mirujoči promet
V območju OPPN je treba pri izračunu potrebnih parkirnih mest za osebna vozila upoštevati naslednje normative:
1 parkirno mesto na 20 m2 BTP za:
– 12640 Stavbe za zdravstvo
1 parkirno mesto na 25 m2 BTP za:
– 12304 Druge storitvene dejavnosti
1 parkirno mesto na 30 m2 BTP za:
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
1 parkirno mesto na 40 m2 BTP za:
– 12201 Stavbe javne uprave
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
– 12301 Trgovske stavbe
1 parkirno mesto na 60 m2 BTP za:
– 12620 Muzeji in knjižnice
1 parkirno mesto na 70 m2 BTP za:
– 12650 Športne dvorane
1 parkirno mesto na 5 sedežev za:
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
1 parkirno mesto na 4 sedeže in 1 parkirno mesto/tekoči meter točilnega pulta za:
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari
2 parkirni mesti na:
– eno novo stanovanje
– en oddelek vrtca.
Vozilom funkcionalno oviranih ljudi mora biti namenjenih vsaj 5% parkirnih mest.
Prostorske enote P1, P2, P3 in P4
Osem parkirnih mest, ki ležijo v južnem delu prostorske enote P2 in segajo delno v prostorsko enoto P5, je treba odstraniti in nadomestiti v garaži novega objekta v prostorski enoti P5.
Manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, je dopustno zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe zagotovljena njihova trajna uporaba.
Prostorska enota P5
V kleti objekta je treba zagotoviti dodatnih 98 nadomestnih parkirnih mest za potrebe obstoječih prebivalcev.
Ureditev parkirnih mest na nivoju terena, razen dveh parkirnih mest za kratkotrajno parkiranje za potrebe vrtca, ni dopustno.
Na območju prostorske enote je treba glede na predpisano število parkirnih mest zagotoviti najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa.
4. Kolesarski promet
Na severni strani cestišča ulice Bežigrad poteka kolesarski promet po vozišču.
5. Peš promet
Na severni strani ulice Bežigrad, med predvidenim zelenim pasom z drevoredom in novogradnjo, je treba urediti hodnik za pešce širine 2,80 m. Med voziščem in hodnikom za pešce je treba urediti zeleni pas z drevoredom, minimalne širine 2,00 m.
Dostop v notranjost območja je treba zagotoviti iz ulice Bežigrad po pasaži v pritličju in 1. nadstropju lamele A in B v prostorski enoti P5.
6. Mestni potniški promet
Na severni strani ulice Bežigrad, v območju drevoreda, je treba urediti avtobusno čakališče s tipsko nadstrešnico.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.8. »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija – nivo terena«.

1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture so:
– predvideni objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih površinah ali po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Zagotoviti je treba ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;
– dopustne so spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustna je uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje;
– ogrevanje objektov s kurilnim oljem ni dopustno.
Komunalna in energetska ureditev sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.7. »Prikaz priključevanja na komunalno javno infrastrukturo«.
2. Kanalizacijsko omrežje
Na območju OPPN je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu za odvod komunalne odpadne in padavinske vode.
Priključki za obstoječe objekte v prostorskih enotah P1, P2, P3 in P4, razen internega kanala, ki poteka po zahodni strani Astre, bodo ohranjeni. Interni kanal je treba v območju prostorske enote P5 odstraniti, izvesti v kineti v kleti novogradnje in priključiti na kanal z dimenzijo DN400, ki poteka v ulici Bežigrad.
Komunalne odpadne vode novogradnje je treba priključiti na kanal z dimenzijo DN400, ki poteka v ulici Bežigrad. Padavinske vode z utrjenih površin novogradnje so lahko priključene na kanal z dimenzijo DN400, ki poteka v ulici Bežigrad, ali ponikajo v podtalje, skladno z veljavnimi predpisi o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in utrjenih površin.
Padavinske vode s strehe novogradnje je treba odvesti v ponikovalnice. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode glede na povprečje nivoja gladin v zadnjih 10 letih.
Priključevanje novih objektov je mogoče z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je mogoč le preko črpališč.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
3. Vodovodno omrežje
Novogradnjo je treba priključiti na nov vodovod DN100, ki poteka po ulici Bežigrad.
Trasa predvidenega vodovoda DN100 poteka od Hranilniške ulice do Dunajske ceste. Dolgoročno je predvidena obnova vodovoda v nadaljevanju ulice Bežigrad do Parmove ulice. Na križišču ulice Bežigrad in Hranilniške ulice je treba izvesti nov zasun in nov vodovod priključiti na obstoječi vodovod DN80, ki poteka po Hranilniški ulici, in na obstoječi vodovod DN80, ki poteka po ulici Bežigrad. Navezavo na vodovod LŽ DN400 v Dunajski cesti je treba izvesti v obstoječem priključku. Obstoječi zasun je treba zamenjati. Obstoječe priključke za objekte na južni strani ulice Bežigrad je treba zamenjati in navezati na nov vodovod.
Obstoječi vodovod DN80, ki poteka po zahodni strani kompleksa Astra, je treba odstraniti.
Za napajanje objektov Dunajska cesta 51 in 53 ter Einspielerjeva ulica 3 je treba izvesti nov vodovod DN100. Za napajanje objektov Dunajska cesta 47 in 49 je treba izvesti nov priključni vodovod PEd50. Priključke na obstoječe vodovode je treba izvesti z zasuni.
Po trasah novo zgrajenih vodovodov je treba namestiti vso potrebno vodovodno armaturo in hidrante.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
4. Plinovodno omrežje
Novogradnjo je treba za potrebe kuhe in tehnologije priključiti na plinovodno omrežje.
Na severozahodnem vogalu kleti novogradnje potekata obstoječi glavni plinovod PE110, N11140 in priključni plinovod za oskrbo objekta Einspielerjeva ulica 5–5c JE50, ki ju je treba prestaviti izven vplivnega območja kleti novega objekta.
Oskrbo novega objekta je treba zagotoviti z navezavo na prestavljeni glavni plinovod PE110, N11140.
Za izdelavo projektne dokumentacije za prestavitev plinovodnega omrežja in priključitev na plinovodni sistem je treba na podlagi idejne zasnove (idejnega projekta) ureditve predhodno pridobiti projektne pogoje JP Energetika Ljubljana, d.o.o.
5. Vročevodno omrežje
Novogradnjo je treba za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključiti na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje.
Prestavitve in povečave vročevodnega omrežja je treba izvesti pred začetkom gradnje predvidenega objekta in v obdobju izven ogrevalne sezone.
V območju novogradnje v prostorski enoti P5 je treba odstraniti del glavnega vročevoda JE150 T302, del glavnega vročevoda JE125 T302, del glavnega vročevoda JE100 T302, del glavnega vročevoda JE100 T306 in priključni vročevod P492 JE50.
Glavno vročevodno omrežje je treba prestaviti v zahodni pločnik Dunajske ceste. Na zahodni strani Dunajske ceste je treba urediti nov glavni vročevod DN150 T302 in ga navezati na obstoječi vročevod JE150 pri stolpnici Astra. Na novem vročevodu DN150 je treba zgraditi nov vročevodni jašek JA681 z odcepom za nov vročevod DN150 T306, ki poteka do novega priključnega vročevoda za kompleks Astra. Od tu ga je treba nadaljevati v dimenziji DN100 v spuščenem stropu podhoda Plava laguna ter po cestišču ulice Bežigrad do priključka na obstoječi vročevod DN100.
Za oskrbo objekta na Einspielerjevi ulici 3 je treba izvesti nov priključni vročevod DN80 po obstoječi ali novi trasi. Za odcepom priključnega vročevoda je treba na glavnem vročevodu T302 DN150 izvesti odcep DN100 z zaporo.
Za oskrbo novogradnje je treba izvesti priključni vročevod DN100 od novega glavnega vročevoda DN150 T302 pri objektu Einspielerjeva ulica 3 do druge kleti novega objekta. Za vodenje priključnega vročevoda DN100 pod stropom kleti je treba zagotoviti najmanj 0,50 m višine, kar je treba upoštevati pri določitvi svetle višine druge kleti. V drugi kleti je treba zagotoviti zaščitne ukrepe in preprečiti nalet vozil v vročevodno napeljavo.
Za oskrbo kompleksa Astra je treba zgraditi nov priključni vročevod DN150. Nova severna stena kleti navezave na pasažo Plava laguna mora biti odmaknjena od priključnega vročevoda najmanj 1,00 m.
Za izdelavo projektne dokumentacije za prestavitev vročevodnega omrežja in vročevodnega jaška ter priključitve na vročevodni sistem je treba na podlagi idejne zasnove (idejnega projekta) ureditve območja predhodno pridobiti projektne pogoje JP Energetika Ljubljana d.o.o.
6. Elektroenergetsko omrežje
Transformatorsko postajo TP113 Bežigrad, ki se nahaja na križišču ulice Bežigrad in Hranilniške ulice, je treba ukiniti in prestaviti v prostorsko enoto P5, v pritličje predvidenega objekta.
Za potrebe napajanja nove transformatorske postaje je treba zamenjati SN KB od obstoječe TP0366 Einspielerjeva 5c do nove transformatorske postaje in nato do obstoječe TP0487 Astra Dunajska.
Za potrebe napajanja novogradnje in obstoječih objektov je treba zgraditi novo kabelsko kanalizacijo po cestnih in dovoznih površinah na severni strani novogradnje, po vzhodnem robu Hranilniške ulice, po severni strani ulice Bežigrad in po zahodnem robu Dunajske ceste.
Zaradi novogradnje in odstranitve obstoječe TP0113 Bežigrad je treba zamenjati oziroma odstraniti del NN kabelskega omrežja in del prostozračnega NN omrežja. Odstraniti je treba prostozračno omrežje in NN KB, ki je napajal objekt, predviden za odstranitev. Na novo NN omrežje je treba navezati NN KB, ki napaja objekte na Einspielerjevi ulici 13, na ulici Bežigrad 7 in 13, objekte kompleksa Astra in Dunajsko cesto 45.
Odmiki elektroenergetskih vodov in naprav od obstoječih objektov morajo biti skladni z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
V predvidenem objektu je treba merilno-priključne omarice postaviti na stalno dostopnem mestu.
7. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Novogradnjo je treba priključiti na telekomunikacijsko omrežje preko hišnih priključkov.
Obstoječi kabelski objekt in kabelsko kanalizacijo na območju novogradnje v prostorski enoti P5 je treba odstraniti. Obstoječo kabelsko kanalizacijo in kabelski objekt na zahodnem robu predvidenega objekta je treba ohraniti in ustrezno zaščititi.
Priključek za novogradnjo je treba izvesti z novo kabelsko kanalizacijo od obstoječega kabelskega jaška št. 1 na ulici Bežigrad do kletnih prostorov novogradnje. V kleti predvidenega objekta je treba predvideti montažo kabelskih polic do lokacije kabelske omare. Predvideni objekt je mogoče priključiti na optično omrežje F2 Telekoma Slovenije telefonske centrale Savsko naselje.
Objekte v območju OPPN je mogoče priključiti na omrežja drugih komercialnih ponudnikov telekomunikacijskih storitev.
8. Javna razsvetljava
Obstoječa javna razsvetljava poteka po obodnih ulicah in cestah območja OPPN in jo je treba ohraniti.
Zaradi novogradnje je treba v notranjosti območja OPPN odstraniti obstoječi vod javne razsvetljave.
V prostorski enoti P5 je treba predvideti novo razsvetljavo v sklopu interne razsvetljave objekta. Upoštevati je treba usmeritve glede varovanja okolja pred vsiljeno svetlobo.

Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za del območja urejanja BS 1/2 Bežigrad, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6670 v avgustu 2010.
Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški gradnje nove komunalne opreme so 399.176,18 EUR;
– obračunski stroški za novo komunalno opremo so enaki skupnim stroškom gradnje nove komunalne opreme in so 399.176,18 EUR;
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo so 1.110.680,97 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo in so 1.509.857,15 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 parcele, so 296,05 EUR/m2 (od tega 78,27 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 217,78 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 84,86 EUR/m2 (od tega 24,67 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 60,19 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunska območja za novo komunalno opremo so enaka prostorski enoti P5;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 2. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 2 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3: 0,7. Faktor dejavnosti je 1, razen za kletne etaže namenjene parkiranju in tehničnim prostorom, za katere se upošteva faktor dejavnosti 0,7, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste in javno razsvetljavo ter vodovodno omrežje. Olajšav za zavezance ni;
– za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
– če bodo neto tlorisne površine novih objektov večje od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo za dodatne neto tlorisne površine izračunajo skladno z izračunom v programu opremljanja;
– pri odmeri komunalnega prispevka je treba upoštevati zmanjšanje komunalnega prispevka zaradi že poravnanih obveznosti obstoječih objektov, ki so predvideni za odstranitev.

Posamezni investitor načrtovane prostorske ureditve v prostorski enoti P5 in Mestna občina Ljubljana v skladu s programom opremljanja skleneta pogodbo o opremljanju, v kateri se določijo obveznosti investitorja pri izvedbi objektov, ki so v javno korist. Investitor mora, skladno s pogodbo, urediti vse javne površine na območju OPPN in opremiti zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter zgrajeno komunalno opremo s pripadajočimi zemljišči neodplačno prenesti na Mestno občino Ljubljana.

V prostorski enoti P5 so dopustna odstopanja:
– tlorisnih gabaritov pritličja in nadstropij: do –3,00 m;
– tlorisnih gabaritov kleti: do –6,00 m;
– višinskih kot terena, vhodov v objekte in atrija v kleti: do ±0,30 m;
– višinskih gabaritov objekta: do –1,00 m;
– BTP objektov: v okviru dovoljenih toleranc tlorisnih gabaritov objektov;
– lokacij vhodov v objekt, odjemnih mest za odpadke in ureditev zunanjih površin v pritličju in 1. kleti;
– lokacije in števila enot vrtca: pod pogoji in v soglasju z MOL Oddelkom za predšolsko vzgojo in izobraževanje;
– do 20% stanovanj v prostorski enoti P5 ni treba zadostiti pogojem osončenja.
V območju OPPN so dopustna odstopanja točk obodne parcelacije in zakoličbenih točk objektov skladno s spremembami mej parcel in v okviru toleranc tlorisnih gabaritov objektov.
V območju OPPN so dopustne spremembe tras posameznih prometnih in komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
V prostorski enoti P5 so ob upoštevanju pogojev, določenih v 12. členu tega odloka, dopustne spremembe zunanje ureditve zaradi ustreznejše zasnove in racionalnejše rabe prostora.

Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov ter pripadajočih ureditev in naprav. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja;
– v času gradnje v prostorski enoti P5 morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov na Hranilniški ulici 2, 4 in 6, Einspielerjevi ulici 3, 5a, 5b in 5c, Dunajski cesti 47 in 49 ter objektov, ki so glede na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja lahko prizadeti. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje teh objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je le-ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnjo poškodb je treba ugotoviti s strokovno ekspertizo. Ob pripravi projektne dokumentacije geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;
– promet v času gradnje morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– naročilo za prevzem gradbenih odpadkov morajo zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del;
– obveznosti izvajalcev in investitorjev so njihov strošek.
Za zagotavljanje varstva kulturne dediščine morajo investitorji zagotoviti vse potrebne ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije, ki ne spreminjajo zunanjega gabarita objekta in konstrukcijske zasnove stavb;
– obnove fasadnega plašča objektov pod pogojem, da so pri oblikovanju fasad ohranjene oblikovne lastnosti fasad objektov, zgrajenih v prostorski enoti;
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z 10. členom tega odloka;
– spremembe namembnosti v skladu z 9. in 23. členom tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B1 Bežigrad – zahod (Uradni list SRS, št. 26/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92, 63/99, 18/02, 118/03 in 123/04), ki se nanašajo na območje OPPN.

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Ljubljana Bežigrad,
– Četrtni skupnosti Bežigrad.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.