V skladu s 3. členom Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 112/07) ter na podlagi tretjega odstavka 9. in 12. člena Odloka o krajevnih skupnostih (Uradno glasilo, št. 20/96) je Svet Krajevne skupnosti Orehovlje na 1. redni seji dne 22. 11. 2010 sprejel
S T A T U T
Krajevne skupnosti Orehovlje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem statutom, ki je temeljni akt Krajevne skupnosti Orehovlje, se določajo statusna vprašanja krajevne skupnosti, njene naloge in njena organizacija, sodelovanje občanov pri sprejemanju odločitev ter druga vprašanja, pomembna za delovanje Krajevne skupnosti Orehovlje.
2. člen
Občani s stalnim prebivališčem v Krajevni skupnosti Orehovlje so krajani. Pri odločanju v Krajevni skupnosti Orehovlje sodelujejo poleg krajanov z volilno pravico tudi občani z začasnim prebivališčem v Krajevni skupnosti Orehovlje, lastniki nepremičnin ter izvajalci gospodarskih in drugih dejavnosti na območju Krajevne skupnosti Orehovlje, kadar se z odločitvami posega v njihove pravice ali jim nalaga obveznost.
3. člen
Krajevna skupnost Orehovlje je samoupravna skupnost krajanov naselja Orehovelj kot ožji del Občine Miren - Kostanjevica. Krajevna skupnost deluje samostojno v skladu s svojimi akti in v okviru Statuta Občine Miren - Kostanjevica.
4. člen
Krajevna skupnost obsega katastrsko območje Orehovelj. Območje krajevne skupnosti Orehovlje je razvidno iz grafičnega prikaza, ki je priloga in sestavni del tega statuta.
5. člen
Krajevna skupnost Orehovlje je pravna oseba javnega prava. Začasni sedež Krajevne skupnosti je Orehovlje 38, pošta Miren 5291.
6. člen
Krajevna skupnost Orehovlje ima svoj grb in svojo zastavo. Oblika, vsebina in uporaba grba in zastave se določijo s pravilnikom.
7. člen
Krajevna skupnost Orehovlje ima svoj pečat. Pečat krajevne skupnosti je okrogle oblike. V sredini je prazen, na obodu pa ima napis KRAJEVNA SKUPNOST OREHOVLJE.
8. člen
Krajevna skupnost Orehovlje praznuje svoja krajevna praznika: Praznik špargljev, ki je predviden zadnjo nedeljo v mesecu maju, in praznik svetega Avguština, ki se praznuje 28. avgusta.
II. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
9. člen
Krajevna skupnost Orehovlje ureja krajevne zadeve, ki so javnega pomena in so nanjo prenesene iz pristojnosti občine z občinskim statutom.
Naloge krajevnega značaja, ki jih Krajevna skupnost Orehovlje opravlja v skladu s tem statutom in Statutom Občine Miren - Kostanjevica, so:
– skrbi za razvoj krajevnih infrastruktur
– upravlja in vzdržuje krajevne javne poti
– upravlja in vzdržuje pokopališče v Orehovljah
– upravlja in vzdržuje rekreacijske in druge javne površine, ki so ji dane v upravljanje
– upravlja in vzdržuje kulturne in športne objekte, ki so ji dani v upravljanje
– skrbi za ohranitev naravne in kulturne dediščine krajevnega pomena
– skrbi za urejenost in čistočo naselja
– spodbuja ustanavljanja društev in podpira njihove dejavnosti
– spodbuja gospodarsko dejavnost v krajevni skupnosti
– spremlja stanje in daje pobude na področju vzgoje in izobraževanja
– pospešuje kulturno in prosvetno dejavnost v krajevni skupnosti
– pospešuje razvoj športa in rekreacije
– daje pobude, predloge in mnenja v zadevah zdravstva, socialnega in otroškega varstva
– daje pobude, predloge in mnenja o vseh vprašanjih urejanja prostora in varstva okolja
– daje pripombe in mnenja k občinskim, gospodarskim in drugim programom in občinskim odlokom
– daje pripombe in mnenja k programom in načrtom občinskih in javnih podjetij, ki delujejo na območju Krajevne skupnosti Orehovlje
– daje mnenje glede lokacije objektov za družbene dejavnosti na območju krajevne skupnosti, ki so namenjeni prebivalcem krajevne skupnosti
– daje mnenje k načrtom objektov iz prejšnje alinee
– daje mnenje državnim in občinskim organom v posameznih zadevah, kadar je to predvideno z zakonom ali občinskim odlokom
– spremlja delovanje občinske uprave, občinskih javnih zavodov in podjetij, še posebej pa njihovo delovanje na območju krajevne skupnosti in jim izreka kritiko in pohvale, ter daje pobude in predloge
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem
– podeljuje nagrade in priznanja
– opravlja še druge naloge, ki izhajajo iz pristojnosti, ki jih Občina Miren - Kostanjevica prenese na Krajevno skupnost Orehovlje, ter druge naloge krajevnega značaja.
III. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
10. člen
Organi Krajevne skupnosti Orehovlje so:
1. svet krajevne skupnosti
2. delovna telesa
3. volilna komisija
4. poravnalni svet.
1. Svet krajevne skupnosti
11. člen
Svet krajevne skupnosti Orehovlje je najvišji organ v krajevni skupnosti. Svet krajevne skupnosti Orehovlje šteje 7 članov.
12. člen
Svet krajevne skupnosti Orehovlje izvolijo krajani Orehovelj, ki imajo volilno pravico.
Mandatna doba sveta traja 4 leta.
13. člen
Za volitve sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za volitve v občinske svete po večinskem načelu. Redne volitve Sveta krajevne skupnosti Orehovlje se izvedejo istočasno z rednimi volitvami v Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica.
14. člen
Za izvedbo volitev v Svet krajevne skupnosti Orehovlje se oblikuje 1 volilna enota.
15. člen
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan Občine Miren - Kostanjevica.
16. člen
Kandidate za člane sveta krajevne skupnosti določijo krajani na zborih krajanov, skupina občanov z zbiranjem izjav o podpori kandidatom in politične stranke. Kandidati za člane sveta krajevne skupnosti so lahko le volivci s stalnim prebivališčem v Krajevni skupnosti Orehovlje.
17. člen
Volitve v Svet krajevne skupnosti Orehovlje vodi in izvaja občinska volilna komisija in volilna komisija Krajevne skupnosti Orehovlje.
18. člen
Svet krajevne skupnosti je pristojen, da razpravlja in sklepa o vseh zadevah, ki so naštete v 9. členu tega statuta, poleg tega ima še naslednje pristojnosti:
– sprejema statut in druge splošne akte krajevne skupnosti
– sprejema programe in načrte krajevne skupnosti
– sprejema finančne načrte in zaključni račun krajevne skupnosti
– sklepa o razpisu referenduma v krajevni skupnosti
– sklepa dogovore o prenosu pristojnosti Občine Miren - Kostanjevica na Krajevno skupnost Orehovlje
– določa v soglasju z županom sistemizacijo delovnih mest strokovne službe krajevne skupnosti
– sprejema delavce v delovno razmerje krajevne skupnosti
– voli in razrešuje predsednika in na predlog predsednika podpredsednika sveta krajevne skupnosti ter voli in razrešuje začasna in stalna delovna telesa
– voli in razrešuje predsednika, člane in namestnike članov volilne komisije
– voli in razrešuje predsednika in člane poravnalnega sveta in njihove namestnike
– imenuje predstavnike krajevne skupnosti v občinske organe, organe občinskih zavodov in drugih občinskih organizacij
– opravlja druge naloge s tem statutom.
19. člen
Svet krajevne skupnosti je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Po konstituiranju svet izmed sebe izvoli predsednika in na predlog predsednika podpredsednika z večino glasov vseh članov sveta.
Določbe občinskega statuta, ki se nanašajo na konstituiranje občinskega sveta, se smiselno uporabljajo za konstituiranje sveta krajevne skupnosti.
20. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
– zastopa in predstavlja krajevno skupnost
– skrbi za nemoteno delo sveta krajevne skupnosti
– sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti
– skrbi, da je pravočasno pripravljeno gradivo za obravnavo in odločanje na sejah sveta
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim svetom, županom in občinsko upravo
– opravlja druge naloge določene s tem statutom in naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
21. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
22. člen
Krajevna skupnost Orehovlje ima tajnika, ki pomaga predsedniku sveta krajevne skupnosti in skrbi za administrativno tehnično poslovanje sveta in drugih organov krajevne skupnosti, ter opravlja druge naloge po nalogu predsednika sveta.
23. člen
Svet krajevne skupnosti razpravlja in odloča na svojih sejah.
Seje sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, ali na pobudo članov sveta. Kadar zahteva zaradi obravnave določene zadeve sklic seje najmanj ena tretjina članov sveta, ali občinski svetnik z območja krajevne skupnosti, ali župan, je predsednik dolžan sklicati sejo sveta v roku 8 dni in predlagano zadevo uvrstiti na dnevni red seje. Če predsednik sveta v tem roku ne skliče seje, jo lahko skliče predstavnik predlagatelja, oziroma župan. Vabilo na sejo je treba dostaviti članom 7 dni pred sejo, v nujnih primerih pa 1 dan pred sejo. Vabilo se vselej dostavi tudi županu.
24. člen
Seja sveta krajevne skupnosti je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica članov sveta. Glasovanja na seji sveta so javna, razen če se za tajno glasovanje izreče več kot ena tretjina članov sveta. Sklepi so sprejeti, če za sprejem glasuje večina navzočih članov, razen kadar je s tem statutom za posamezne primere predvidena kvalificirana večina.
25. člen
Seje sveta krajevne skupnosti so javne. Vabilo za sejo z dnevnim redom se izobesi na oglasni deski krajevne skupnosti. Seje sveta krajevne skupnosti se lahko udeležijo župan in člani občinskega sveta z območja krajevne skupnosti, ki na seji lahko razpravljajo, ne morejo pa glasovati. Na seje se lahko vabijo tudi predstavniki občinskih služb in javnih podjetij in zavodov, predstavniki društev in strokovnjaki.
26. člen
Svet krajevne skupnosti uredi način svojega dela s poslovnikom.
27. člen
Kadar svet krajevne skupnosti potrebuje za svoje delo podatke, s katerimi razpolaga občina, oziroma jih lahko občina pripravi v smislu 21.a člena Zakona o lokalni samoupravi, se lahko zaprosi župana za te podatke. Prav tako se lahko župana zaprosi za dokumentacijo, ki zadeva krajevno skupnost, z njo pa razpolaga občina ali občinski zavod.
Zahteva sveta krajevne skupnosti za podatke, oziroma za dokumentacijo mora biti vročena in obrazložena v pisni obliki.
28. člen
Svet krajevne skupnosti se lahko sestane na skupno sejo s svetom sosednje, druge oziroma drugih krajevnih skupnosti, zaradi obravnave vprašanja, ki je v pristojnosti krajevne skupnosti in ki zadeva tudi druge krajevne skupnosti.
Skupno sejo vodi po dogovoru eden od predsednikov sveta krajevne skupnosti.
Sklepčnost skupne seje se ugotavlja za vsak svet krajevne skupnosti ločeno, prav tako poteka glasovanje o sklepih za vsak svet krajevne skupnosti posebej.
O skupni seji se piše skupni zapisnik, ki ga poleg zapisnikarja sopodpišejo vsi predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Zapisnik se dostavi županu, oziroma županom, če so sveti krajevnih skupnosti iz različnih občin in drugim naslovnikom.
2. Delovna telesa
29. člen
Svet krajevne skupnosti lahko za proučitev posameznih vprašanj in oblikovanja predlogov imenuje 3- do 5- članska delovna telesa. Člane delovnih teles imenuje svet izmed svojih članov in občanov, ki s svojim znanjem lahko prispevajo k rešitvi zastavljenih vprašanj.
Določbe občinskega statuta, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, se smiselno uporabljajo za delo sveta krajevne skupnosti, če ni s tem statutom in poslovnikom sveta krajevne skupnosti drugače določeno.
3. Volilna komisija
30. člen
Volilna komisija opravlja volilna opravila v krajevni skupnosti v skladu z zakonom, občinskim statutom in drugimi občinskimi predpisi in v skladu s tem statutom.
Volilno komisijo izvoli svet krajevne skupnosti z večino glasov vseh članov za dobo 4 let.
Volilno komisijo sestavljajo predsednik in 2. člana ter njihovi namestniki.
4. Poravnalni svet
31. člen
Poravnalni svet posreduje le, če s tem soglašata obe stranki v sporu.
Poravnalni svet lahko posreduje v vseh sporih, če gre za zahtevke, s katerimi stranke lahko razpolagajo. V kazenskih zadevah posreduje med strankami, kadar se prične postopek na zasebno tožbo zoper čast in dobro ime, v civilnih zadevah pa v sporih majhne vrednosti.
Poravnalni svet je organ krajevne skupnosti za izvensodno poravnavo sporov.
Poslovnik za delo poravnalnega sveta pripravijo člani poravnalnega sveta, sprejme pa ga svet krajevne skupnosti.
32. člen
Poravnalni svet sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki.
Poravnalni svet izvoli svet krajevne skupnosti z večino glasov vseh članov za obdobje štirih let.
5. Nagrade in povračila stroškov članom organom krajevne skupnosti
33. člen
Predsedniku in članom sveta krajevne skupnosti pripada sejnina, ki se jim izplača enkrat letno za največ osem sej.
Višina sejnine se določi glede na udeležbo na seji organov krajevne skupnosti, določene v odstotku od mesečnega zneska bruto plače poklicnega župana brez dodatka za delovno dobo, in sicer:
– predsedniku krajevne skupnost za prisotnost in vodenje seje v višini do 4%
– članom krajevnih skupnosti za udeležbo na seji do 1,5%.
Članu sveta krajevne skupnosti, ki je hkrati tudi član občinskega sveta, se sejnina upošteva pri omejitvi, ki je navedena v zadnjem odstavku 6. člena občinskega Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov (Uradni list RS, št. 41/07, 100/09, 12/10).
Za evidenco prisotnosti članov svetov krajevnih skupnosti skrbi predsednik sveta krajevne skupnosti. Do konca decembra tekočega leta dostavi predsednik sveta evidenco z zapisniki in listami prisotnosti v občinsko upravo, ki na tej osnovi v januarju naslednjega leta izvrši izplačilo sejnin za prejšnje koledarsko leto. Svet krajevne skupnosti lahko odloči, da se sejnina ne izplača.
6. Strokovno delo za krajevne skupnosti
34. člen
Strokovno tehnično delo in administrativno, ter materialno finančno poslovanje za Krajevno skupnost Orehovlje organizira svet krajevne skupnosti v okviru sredstev, s katerimi razpolaga. V ta namen lahko ustanovi strokovno službo krajevne skupnosti in sprejema delavce v delovno razmerje, ali pa jih zaposli po pogodbi o delu v skladu z obstoječo zakonodajo.
IV. ZBOR KRAJANOV
35. člen
Zbor krajanov – je zbor občanov v krajevni skupnosti. Zbor krajanov je oblika širšega posvetovanja sveta krajevne skupnosti s krajani o določenem vprašanju, oziroma vprašanjih in oblika soudeležbe občanov pri urejanju krajevnih zadev.
36. člen
Zbor krajanov se lahko skliče za celotno območje Krajevne skupnosti Orehovlje ali samo za posamezen zaselek.
37. člen
Zbor krajanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. Župan mora sklicati zbor krajanov na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v krajevni skupnosti oziroma na območju, za katerega se sklicuje zbor.
38. člen
Zbor krajanov je pristojen da:
– razpravlja o delu sveta krajevne skupnosti
– razpravlja o delu občinskih organov, zlasti z vidika interesov krajevne skupnosti
– razpravlja in daje mnenje o zadevah, ki mu jih predložijo v obravnavo občinski organi
– predlaga kandidate za volitve v svet krajevne skupnosti
– predlaga razrešitev predsednika krajevne skupnosti.
Zbor krajanov lahko razpravlja in daje mnenja, pobude in predloge o vseh vprašanjih, ki zadevajo krajevno skupnost.
39. člen
Zbor krajanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru krajanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Predsedstvo zbora imenujejo na zboru prisotni krajani izmed sebe.
O zboru krajanov se piše zapisnik. Overjen zapisnik izroči predsednik predsedstva zbora krajanov svetu krajevne skupnosti najpozneje v osmih dneh.
40. člen
O mnenjih, pobudah in predlogih izraženih na zboru krajanov mora svet krajevne skupnosti razpravljati na svoji prvi naslednji seji. S svojimi sklepi mora svet krajevne skupnosti seznaniti krajane na najprimernejši način. Sklepi sveta v zvezi s pobudami zbora krajanov se objavijo na oglasni deski krajevne skupnosti.
V. REFERENDUM
41. člen
Svet krajevne skupnosti v skladu z zakonom, občinskimi odloki in tem statutu lahko razpiše referendum o vprašanjih, ki imajo poseben pomen za krajevno skupnost, ali del krajevne skupnosti.
Referendum se razpiše zlasti:
– o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih potreb
– če tako določa zakon ali občinski odlok
– o drugih zadevah, ki so posebnega pomena za življenje in delo v krajevni skupnosti.
Referendum se lahko razpiše za celotno območje krajevne skupnosti, ali samo za del njenega območja.
Postopek za izvedbo referenduma se izvaja po določilih zakona o referendumu in ljudski iniciativi in zakona o lokalnih volitvah. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina krajanov, ki so glasovali.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
42. člen
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo premičnine in nepremičnine, ter denarna sredstva in pravice, ki jih je krajevna skupnost pridobila od ustanovitve naprej.
Poleg stvari in pravic iz prejšnjega odstavka, tvorijo premoženje krajevne skupnosti tudi:
– sredstva za delo, ki se zagotovijo iz občinskega proračuna
– namenska sredstva, ki jih krajani zberejo s samoprispevkom
– sredstva, ki jih krajevna skupnost pridobi s prodajo svojega premoženja
– sredstva, ki jih krajevna skupnost ustvari z opravljanjem dejavnosti
– najemnine za prostor, ki so dani krajevni skupnosti v opravljanje
– prostovoljni prispevki, prispevki pokroviteljev, darila in druga sredstva.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja odloča svet krajevne skupnosti z 2/3 večino glasov vseh članov krajevne skupnosti.
43. člen
Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem postopku s sredstvi, ki tvorijo premoženje krajevne skupnosti, sklepa posle v svojem imenu in na svoj račun.
Namensko odobrena sredstva lahko krajevna skupnost porabi le za namen, za katerega so bila odobrena. Namen porabe lahko spremeni svet krajevne skupnosti po predhodnem soglasju tistega, ki je sredstva zagotovil.
44. člen
Sredstva in premoženje krajevne skupnosti se uporabljajo samo za uresničevanje nalog in ciljev krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost mora dobiti predhodno pisno soglasje občinskega sveta:
– za odtujitev nepremičnin
– za opravljanje gospodarske in pridobitne dejavnosti
– za ustanovitev podjetja ali druge profitne organizacije
– za dajanje poroštva ali garancij.
45. člen
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
46. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene se razporedijo s finančnim načrtom krajevne skupnosti.
Sredstva krajevne skupnosti se smejo porabiti le za namene določene s finančnim načrtom. Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnem načrtu, ki ga za posamezno proračunsko leto oblikuje in občinskemu svetu predlaga svet krajevne skupnosti. Finančni načrt, ki je kot sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana občinski svet.
47. člen
Svet krajevne skupnosti sprejme zaključni račun po izteku leta, za katero je bil sprejet finančni načrt. Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni in doseženi prihodki, ter predvideni in doseženi odhodki sredstev krajevne skupnosti, ter premoženjska bilanca.
Krajevna skupnost mora zaključni račun predložiti občini do izteka roka za izdajo zaključnega računa.
VII. AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
48. člen
Krajevna skupnost Orehovlje ima naslednje akte:
– statut krajevne skupnosti
– poslovnik o delu sveta krajevne skupnosti
– poslovnik o delu poravnalnih svetov
– pravilnike
– finančni načrt in zaključni račun
– sklepe.
49. člen
S pravilniki lahko krajevna skupnost ureja le vprašanja notranje organizacije in poslovanja krajevne skupnosti.
S pravilnikom lahko uredi tudi uporabo simbolov krajevne skupnosti in dodeljevanja priznanj in nagrad krajevne skupnosti.
50. člen
S sklepom sveta krajevne skupnosti razpiše krajevni referendum, uvede krajevni samoprispevek, ustanavlja delovna telesa in imenuje njihove člane, ter odloča o volitvah in imenovanjih. S sklepom svet odloča tudi o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
51. člen
Akti krajevne skupnosti s katerimi se posega v pravice in obveznosti krajanov se objavijo v Uradnem listu. Drugi akti pa na oglasni deski krajevne skupnosti ali na drug krajevno običajen način.
VIII. NADZOR NAD DELOVANJEM KRAJEVNE SKUPNOSTI
52. člen
Nadzor nad zakonitostjo dela in poslovanja krajevne skupnosti izvršuje župan in od njega pooblaščene uradne osebe in občinski nadzorni odbor.
Župan in občinski nadzorni odbor nadzorujeta tudi namenskost in smotrnost porabe občinskih sredstev dodeljenih krajevni skupnosti z določenim namenom.
Organi krajevne skupnosti in zaposleni v krajevni skupnosti so dolžni posredovati organom nadzora vse podatke o delu in poslovanju krajevne skupnosti, ki jih ti zahtevajo.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1/2010
Miren, dne 22. novembra 2010
Predsednik
Krajevne skupnosti Orehovlje
Jože Bezjak l.r.
