Na podlagi tretjega odstavka 181. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo in 88/10) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa postopke za opravljanje inšpekcijskega nadzora nad varnostjo plovbe, zaščito, preprečevanjem onesnaženja morja in delovnimi razmerami članov posadke na ladji v skladu z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 57; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/16/ES).

Posamezni izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:
1. »konvencije« so naslednje konvencije s protokoli in spremembami ter pripadajočimi obveznimi kodeksi v njihovi najnovejši različici:
a) Mednarodna konvencija o tovornih črtah, 1966 (v nadaljnjem besedilu: konvencija LL66),
b) Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju, 1974 (v nadaljnjem besedilu: konvencija SOLAS),
c) Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, in Protokol iz leta 1978 (v nadaljnjem besedilu: konvencija MARPOL),
d) Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje pooblastil o nazivih in ladijsko straženje pomorščakov, 1978 (v nadaljnjem besedilu: konvencija STCW),
e) Konvencija o mednarodnih pravilih za izogibanje trčenju na morju, 1972,
f) Mednarodna konvencija o izmeritvi ladij, 1969,
g) Konvencija št. 147 o minimalnih normativih v trgovski mornarici,
h) Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1992;
2. »pariški memorandum« je Memorandum o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, ki je bil podpisan v Parizu 26. januarja 1982, s spremembami;
3. »okvir in postopki prostovoljnega sistema samoocenitve držav članic IMO« pomeni prostovoljno presojo, ki jo Republika Slovenija opravi v skladu z Resolucijo A. 974 (24) (www.mzp.gov.si/si/delovna_podrocja/pomorstvo_in_plovba_po_celinskih_vodah/zakonodaja_pomorstvo/), ki jo je sprejela skupščina IMO;
4. »območje pariškega memoranduma« je območje, na katerem podpisnice tega memoranduma opravljajo inšpekcijske preglede v skladu z njim;
5. »ladja« je morsko plovilo, za katero velja ena ali več konvencij in ne plove pod zastavo Republike Slovenije;
6. »stik ladje s pristaniščem« je povezava, do katere pride, ko ladja neposredno sodeluje pri dogajanju, ki vključuje gibanje oseb ali premik blaga ali zagotavljanje pristaniških storitev na ladjo ali z nje;
7. »ladja na sidrišču« je ladja v vodnem prostoru pristanišča, to je sidrišča, ter ni vezana ob obalo, in vzpostavi stik ladje s pristaniščem;
8. »pomorski inšpektor« je uradna oseba s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo, izvaja inšpekcijsko nadzorstvo nad predpisi, ki urejajo varnost pomorske plovbe;
9. »nočni čas« je čas med 22. uro zvečer in 5. uro zjutraj;
10. »prijava« je informacija ali poročilo katere koli osebe ali organizacije z legitimnim interesom za varnost ladje, vključno z interesom za varnost in zdravje njene posadke, življenjskih in delovnih razmer na ladjah in preprečevanje onesnaževanja;
11. »zadržanje« je uradna prepoved ladji za izplutje zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti, ki posamezno ali skupaj povzročajo nesposobnost ladje za plovbo;
12. »ukrep prepovedi vplutja« je odločitev, izdana poveljniku ladje, družbi, odgovorni za ladjo, in državi zastave, s katero se jih uradno obvešča, da bo ladji zavrnjen vstop v vsa pristanišča in sidrišča Skupnosti;
13. »prepoved opravljanja trgovskih operacij« je uradna prepoved ladji opravljati trgovske operacije zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti, ki bi, posamično ali skupaj, pomenile nevarnost za nadaljevanje opravljanja trgovskih operacij;
14. »družba« je lastnik ladje ali druga organizacija ali oseba, kot je upravljalec ali zakupnik, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje in je ob prevzemu te odgovornosti soglašala s prevzemom vseh dolžnosti in odgovornosti, določenih v Mednarodnem kodeksu o varnem upravljanju ladij (kodeks ISM);
15. »priznana organizacija« je klasifikacijski zavod ali druga zasebna družba, ki v imenu države zastave opravlja statutarne naloge;
16. »statutarno spričevalo« je ladijska listina, ki jo v skladu z mednarodnimi konvencijami izda država zastave ali je izdana v njenem imenu v skladu z mednarodnimi konvencijami;
17. »klasifikacijsko spričevalo« je ladijska listina, ki jo izda priznana organizacija in potrjuje, da ladja izpolnjuje zahteve iz konvencije SOLAS 74, poglavje II – 1, del A – 1, pravilo 3 – 1;
18. »zbirka podatkov inšpekcijskih pregledov« je informacijski sistem, ki prispeva k izvajanju sistema pomorske inšpekcije v Skupnosti in vsebuje podatke o inšpekcijah, opravljenih v Skupnosti in na območju podpisnic pariškega memoranduma;
19. »upravljalec pristanišča« je koncesionar ali druga pravna oseba, ki vodi in fizično upravlja pristanišče.

(1) Ta uredba se uporablja za vsako ladjo in njeno posadko, ki pristane v pristaniščih ali sidriščih Republike Slovenije, da bi vzpostavila stik ladje s pristaniščem.
(2) Za ladje z bruto tonažo manj kakor 500 pomorski inšpektor uporabi ustrezna določila konvencij. V delu, v katerem določbe konvencij za te ladje ne veljajo, ukrepa tako, da zagotovi, da take ladje ne pomenijo očitne grožnje za varnost, zdravje ali okolje. Pri zagotavljanju teh ukrepov pomorski inšpektor ravna v skladu s Prilogo 1 pariškega memoranduma.
(3) Pri opravljanju inšpekcijskega pregleda ladje, ki pluje pod zastavo države, ki ni podpisnica konvencije, pomorski inšpektor ravna tako, da ladja in njena posadka nista deležni ugodnejše obravnave od ladje, ki pluje pod zastavo države, ki je podpisnica konvencije.
(4) Ta uredba ne velja za ribiške ladje, vojaške ladje, vojaške pomožne ladje, lesene ladje enostavne gradnje, javne ladje, ki se uporabljajo v negospodarske namene in jahte, ki se uporabljajo v negospodarske namene.

(1) Pomorska inšpekcija letno opravi:
a) inšpekcijske preglede na vseh ladjah iz prednostne skupine I iz točke a) drugega odstavka 8. člena te uredbe, ki pristanejo v pristaniščih in sidriščih Republike Slovenije, in
b) vsaj toliko inšpekcijskih pregledov letno na ladjah iz »prednostnih skupin I in II« iz točke a) in b) drugega odstavka 8. člena te uredbe, kolikor je sorazmerni delež Republike Slovenije glede na število vseh inšpekcijskih pregledov, ki jih je treba opraviti v Skupnosti in na območju pariškega memoranduma.
(2) Pomorska inšpekcija, ki ne opravi inšpekcijskih pregledov v skladu s točko a) prejšnjega odstavka, izpolni letno obveznost inšpekcijskih pregledov, če število neopravljenih inšpekcijskih pregledov ne presega:
a) 5% celotnega števila zelo rizičnih ladij iz prednostne skupine I, ki pristajajo v pristaniščih in sidriščih Republike Slovenije;
b) 10% celotnega števila ladij iz prednostne skupine I, ki niso zelo rizične ladje in pristajajo v pristaniščih in sidriščih Republike Slovenije.
(3) Ne glede na odstotek iz točke a) in b) prejšnjega odstavka, pomorska inšpekcija daje prednost inšpekcijskim pregledom tistih ladij, ki glede na informacije iz baze podatkov inšpekcijskih pregledov redko pristajajo v pristaniščih Skupnosti.
(4) Ne glede na odstotek iz točke a) in b) drugega odstavka tega člena, pomorska inšpekcija daje prednost inšpekcijskim pregledom na tistih zelo rizičnih ladjah iz prednostne skupine I, ki pristajajo na sidriščih v Republiki Sloveniji, ki glede na informacije iz baze podatkov inšpekcijskih pregledov redko pristajajo v pristaniščih Skupnosti.

(1) Pomorska inšpekcija lahko inšpekcijski pregled ladje iz prednostne skupine I preloži v naslednjih okoliščinah:
a) če se lahko inšpekcijski pregled opravi ob naslednjem pristanku ladje v pristanišču Republike Slovenije, če ladja v tem času ne pristane v nobenem drugem pristanišču v Skupnosti ali na območju pariškega memoranduma in če preložitev ni daljša od 15 dni;
b) če se inšpekcijski pregled lahko opravi v drugem pristanišču v Skupnosti ali na območju pariškega memoranduma v 15 dneh, če pristojni organ države, v kateri je to pristanišče, predhodno pristane, da opravi inšpekcijski pregled.
(2) Pomorski inšpektor mora preložitev inšpekcijskega pregleda iz prejšnjega odstavka zabeležiti v bazi podatkov inšpekcijskih pregledov.
(3) Pomorski inšpektor lahko izpusti inšpekcijski pregled ladje iz prednostne skupine I iz izvedbenih razlogov, če razlog zabeleži v bazi podatkov inšpekcijskih pregledov in če so nastopile naslednje izredne okoliščine:
a) če presodi, da bi opravljanje inšpekcijskega pregleda ogrožalo varnost inšpektorjev, ladje, njene posadke, pristanišča ali morskega okolja;
b) če ladja pristane v pristanišču samo ponoči. V tem primeru pomorska inšpekcija sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi ustrezen pregled ladij, ki redno pristajajo ponoči.
(4) Pomorski inšpektor lahko izpusti inšpekcijski pregled na ladji na sidrišču, če:
a) je ladja v 15 dneh pregledana v drugem pristanišču ali sidrišču v Skupnosti ali na območju pariškega memoranduma v skladu s Prilogo I;
b) ladja pristane samo ponoči ali če je čas postanka prekratek za zadovoljivo opravljanje inšpekcijskega pregleda ter razlog za neopravljen pregled zabeleži v bazi podatkov inšpekcijskih pregledov;
c) presodi, da bi opravljanje inšpekcijskega pregleda ogrožalo varnost inšpektorjev, ladje, njene posadke, pristanišča ali morskega okolja ter razlog za neopravljen pregled zabeleži v bazi podatkov inšpekcijskih pregledov.

(1) Ladjar, ladijski agent ali poveljnik ladje, na kateri mora biti v skladu z 10. členom te uredbe opravljen razširjeni inšpekcijski pregled, morajo najaviti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo ali pomorski inšpekciji prihod ladje v pristanišče ali sidrišče Republike Slovenije v skladu z določbami iz Priloge III, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Za sporočanje podatkov iz prejšnjega odstavka se smiselno upošteva način sporočanja in obrazci, določeni v predpisih o nadzoru pomorskega prometa.
(3) Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava) mora pomorski inšpekciji posredovati podatke iz prejšnjega člena in podatke, ki ji jih ladje, ki prihajajo iz tujine, sporočajo v skladu s predpisi o nadzoru pomorskega prometa.
(4) Uprava pomorski inšpekciji zagotovi elektronski dostop do informacij iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Na ladjah, ki pristajajo v pristaniščih ali sidriščih Republike Slovenije, mora pomorska inšpekcija izvajati periodični ali izredni inšpekcijski pregled, kot sledi:
a) Periodični inšpekcijski pregled ladje se opravi v vnaprej določenih časovnih intervalih, odvisno od njenega rizičnega profila, v skladu s I. delom Priloge I, ki je sestavni del te uredbe. Časovni interval med periodičnimi inšpekcijskimi pregledi ladij se podaljšuje sorazmerno z zmanjševanjem tveganja. Za zelo tvegane ladje časovni interval ni daljši od šestih mesecev.
b) Ne glede na čas, ki je potekel od zadnjega periodičnega inšpekcijskega pregleda, pomorska inšpekcija:
– opravi izredni inšpekcijski pregled, če so nastopile zelo pomembne okoliščine iz podnaslova 2.A II. dela Priloge I te uredbe;
– na podlagi strokovne presoje se lahko odloči, da opravi inšpekcijski pregled ladje, pri kateri so nastopile nepričakovane okoliščine iz podnaslova 2.B II. dela Priloge I te uredbe.

(1) Pomorski inšpektor izbere ladje za inšpekcijski pregled na podlagi njihovega rizičnega profila, kot je določeno v I. delu Priloge I te uredbe, v zelo pomembnih ali nepričakovanih okoliščinah pa v skladu s podnaslovoma 2.A in 2.B II. dela Priloge I te uredbe.
(2) Pri izbiri ladij za inšpekcijski pregled pomorski inšpektor izbere ladje po naslednjem vrstnem redu:
a) najprej ladje, na katerih se opravi obvezni inšpekcijski pregled, to so ladje iz prednostne skupine I, v skladu s sistemom izbire iz podnaslova 3.A II. dela Priloge I te uredbe;
b) nato ladje, ki so primerne za inšpekcijski pregled, to so ladje iz prednostne skupine II, v skladu s podnaslovom 3.B točko II. dela Priloge I te uredbe.

(1) Na ladji, izbrani na podlagi prejšnjega člena, mora pomorski inšpektor opraviti začetni oziroma podrobnejši inšpekcijski pregled v skladu s sistemom izbire iz podnaslovov 3.A in 3.B točke II. dela Priloge I te uredbe. Pri vsakem začetnem inšpekcijskem pregledu ladje pomorski inšpektor:
a) preveri spričevala in dokumente, navedene v Prilogi IV, ki je sestavni del te uredbe;
b) preveri, ali so bile odpravljene pomanjkljivosti, ugotovljene pri prejšnjih inšpekcijskih pregledih;
c) se prepriča o celotnem stanju ladje, vključno s higienski razmerami, strojnico in bivalnimi prostori na ladji.
(2) Pomorski inšpektor se lahko odloči, da ne opravi preverjanj iz točke a) in c) prejšnjega odstavka, če so v zvezi z ladjo zabeležene pomanjkljivosti, ugotovljene pri prejšnjih inšpekcijskih pregledih, ki jih je treba odpraviti do naslednjega pristanišča.
(3) Če po opravljenem začetnem inšpekcijskem pregledu iz prvega odstavka tega člena obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da stanje ladje ali njene opreme ali posadka ladje ne ustreza zahtevam konvencij, pomorski inšpektor opravi podrobnejši inšpekcijski pregled, skupaj z nadaljnjim preverjanjem izpolnjevanja izvedbenih zahtev na ladji.
(4) Utemeljeni razlogi iz prejšnjega odstavka obstajajo, če pomorski inšpektor ugotovi pomanjkljivosti na ladji, ki po njegovem strokovnem mnenju upravičujejo podrobnejši inšpekcijski pregled ladje, njene opreme ali posadke. Primeri utemeljenih razlogov so navedeni v Prilogi V, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Pomorski inšpektor mora opraviti razširjeni inšpekcijski pregled na naslednjih kategorijah ladij v skladu s sistemom izbire iz podnaslova 3.A in 3.B točke II. dela Priloge I te uredbe:
– na zelo rizičnih ladjah,
– na potniških ladjah, tankerjih za prevoz nafte, tankerjih za prevoz kemikalij ali plinov ali ladjah za prevoz razsutega tovora, starejših od 12 let,
– ob zelo pomembnih ali nepričakovanih okoliščinah na zelo rizičnih ladjah ter na potniških ladjah, tankerjih za prevoz nafte, tankerjih za prevoz kemikalij ali plinov ali ladjah za prevoz razsutega tovora, starejših od 12 let,
– na ladjah, na katerih je potrebno opraviti ponoven inšpekcijski pregled, da se razveljavi ukrep prepovedi vplutja.
(2) Ladjar ali poveljnik ladje pomorskemu inšpektorju zagotovi dovolj časa za izvedbo razširjenega inšpekcijskega pregleda. Brez poseganja v nadzorne ukrepe, potrebne zaradi zaščite, mora ladja ostati v pristanišču do konca inšpekcijskega pregleda.
(3) Po prejemu najave ladje, na kateri je treba opraviti periodični razširjeni inšpekcijski pregled, pomorska inšpekcija ladjo obvesti, če razširjenega inšpekcijskega pregleda ladje ne bo opravila.
(4) Razširjeni inšpekcijski pregled se opravi v skladu s postopki, določenimi v Prilogi VII, ki je sestavni del te uredbe, in lahko vključuje tudi podrobnejši inšpekcijski pregled, kadar obstajajo utemeljeni razlogi iz tretjega odstavka 9. člena te uredbe.

(1) Pri opravljanju pomorske inšpekcije morajo pomorski inšpektorji ravnati v skladu s postopki in smernicami iz Priloge VI, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Pri nadzoru izvajanja zaščite mora pomorski inšpektor uporabljati ustrezne postopke iz Priloge VI te uredbe, za vse ladje iz prvega, drugega in tretjega odstavka 3. člena Uredbe (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (UL L št. 129 z dne 29. 4. 2004, str. 6), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 725/2004/ES), razen za ladje pod slovensko zastavo.
(3) Določbe prejšnjega člena se uporabljajo za ro-ro trajekte in hitra potniška plovila iz točke a) in b) 2. člena Direktive Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili (UL L št. 138 z dne 1. 6. 1999, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 114), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/35/ES). Če je ladjo v skladu s 6. in 8. členom Direktive 1999/35/ES pregledal pomorski inšpektor in ladja ne pluje pod slovensko zastavo, tak posebni pregled zabeleži v bazo podatkov inšpekcijskih pregledov kot podrobnejši ali kot razširjeni inšpekcijski pregled, kar je ustreznejše.
(4) Brez poseganja v prepoved opravljanja linijskih prevozov ro-ro trajekta ali hitrega potniškega plovila v skladu z 10. členom Direktive 1999/35/ES se ustrezno uporabljajo določbe o odpravi pomanjkljivosti, zadržanju in prepovedi vplutja ladje v pristanišča ali sidrišča držav članic Evropske unije ali držav podpisnic pariškega memoranduma ter spremljanju po inšpekcijskih pregledih, zadržanju in prepovedi vplutja ladje v pristanišča ali sidrišča držav članic Evropske unije ali držav podpisnic pariškega memoranduma iz te uredbe.

(1) Pomorska inšpekcija prepove ladji vplutje v pristanišča ali sidrišča držav članic Evropske unije ali držav podpisnic pariškega memoranduma, razen v primerih iz sedmega odstavka 17. člena te uredbe, če ladja:
– pluje pod zastavo države, navedene na črnem seznamu, ki je objavljen v letnem poročilu Komisije, in je bila zadržana ali ji je v skladu z Direktivo 1999/35/ES izrečena prepoved opravljanja linijskih prevozov več kakor dvakrat v zadnjih 36 mesecih v pristanišču ali sidrišču države članice Evropske unije ali države pogodbenice pariškega memoranduma ali
– pluje pod zastavo države, navedene na sivem seznamu, objavljenem v letnem poročilu Komisije, in je bila zadržana ali ji je v skladu z Direktivo 1999/35/ES izrečena prepoved opravljanja linijskih prevozov več kakor dvakrat v zadnjih 24 mesecih v pristanišču ali sidrišču države članice Evropske unije ali države pogodbenice pariškega memoranduma.
(2) Ukrep prepovedi vplutja iz prejšnjega odstavka začne veljati takoj, ko ladja izpluje iz pristanišča ali sidrišča, v katerem je bila tretjič zadržana in je bila izdana odločba o prepovedi vplutja.
(3) Pomorska inšpekcija lahko ukrep prepovedi vplutja razveljavi šele po preteku treh mesecev od dneva izdaje odločbe in če so izpolnjeni pogoji iz tretjega do devetega odstavka Priloge VIII, ki je sestavni del te uredbe. Če je ladji drugič izrečen ukrep prepovedi vplutja, se to obdobje podaljša na 12 mesecev.
(4) Po vsakem nadaljnjem zadržanju ladje iz prejšnjega odstavka v pristanišču ali sidrišču Republike Slovenije pomorski inšpektor izreče ukrep prepovedi vplutja v vsa pristanišča ali sidrišča Skupnosti. To tretjo odločbo o izreku ukrepa prepovedi vplutja lahko pomorski inšpektor razveljavi po preteku 24 mesecev od dneva izdaje ukrepa prepovedi in le, če:
– ladja pluje pod zastavo države, ki zaradi števila zadržanj ni uvrščena na črni niti na sivi seznam iz prvega odstavka tega člena,
– je statutarna in klasifikacijska spričevala ladje izdala priznana organizacija, v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 11) in popravkom te uredbe (UL L št. 74 z dne 22. 3. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 391/2009/ES),
– ladjo upravlja družba, katere uspešnost je na podlagi 1. točke I. dela Priloge I te uredbe, nadpovprečna, in
– so izpolnjeni pogoji iz tretjega do devetega odstavka Priloge VIII te uredbe.
Ladji, ki ne izpolnjuje meril iz tega odstavka, pomorski inšpektor po poteku 24 mesecev od izdaje ukrepa prepovedi vplutja stalno prepove vstop v vsa pristanišča in sidrišča Skupnosti.
(5) Po vsakem nadaljnjem zadržanju ladje v pristanišču ali na sidrišču Republike Slovenije pomorski inšpektor po tretjem izreku ukrepa prepovedi vplutja stalno prepove vplutje ladje v vsa pristanišča in sidrišča Skupnosti.
(6) Za izvajanje tega člena pomorska inšpekcija ravna v skladu s postopki iz Priloge VIII te uredbe.

Pomorski inšpektor po koncu inšpekcijskega pregleda, podrobnejšega inšpekcijskega pregleda ali razširjenega inšpekcijskega pregleda sestavi zapisnik o inšpekcijskem pregledu v skladu s Prilogo IX, ki je sestavni del te uredbe. Kopijo zapisnika izroči poveljniku ladje.

(1) Pomorski inšpektor mora takoj proučiti vsako prejeto prijavo ter ugotoviti, ali je utemeljena. Če je prijava utemeljena, mora primerno ukrepati ter zagotoviti, da vsak, ki ga prijava neposredno zadeva, lahko poda svoje mnenje. Če pomorski inšpektor meni, da je prijava očitno neutemeljena, o svoji odločitvi in o razlogih obvesti prijavitelja.
(2) Pomorski inšpektor mora varovati tajnost identitete osebe, ki je dala prijavo in je ne sme razkriti poveljniku ali lastniku ladje. Pomorski inšpektor mora ohraniti zaupnost vseh pogovorov, ki jih je v zvezi s prijavo opravil s člani posadke.
(3) O sprejetih ukrepih v zvezi z utemeljeno prijavo pomorski inšpektor obvesti upravo države zastave ter po potrebi tudi Mednarodno organizacijo dela (v nadaljnjem besedilu: MOD).

(1) Pomorski inšpektor se mora prepričati, da so vse z inšpekcijskim pregledom ugotovljene ali odkrite pomanjkljivosti odpravljene v skladu s konvencijami.
(2) Ob pomanjkljivostih, ki očitno ogrožajo varnost, zdravje ali okolje, pomorski inšpektor ladjo zadrži ali prepove opravljanje trgovskih operacij, med katerimi so bile odkrite pomanjkljivosti. Odločba o zadržanju ladje ali prepoved opravljanja trgovskih operacij ne sme biti preklicana, dokler niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti ali dokler pomorski inšpektor ne ugotovi, da lahko ladja pod določenimi pogoji nadaljuje plovbo ali nadaljuje prekinjene trgovske operacije, ne da bi bila ogrožena varnost in zdravje potnikov ali posadke ali varnost drugih ladij in da ni nevarnosti za onesnaženje morskega okolja.
(3) Pomorski inšpektor pri strokovni presoji o tem, ali naj ladjo zadrži ali ne, uporabi merila iz Priloge X, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Pomorski inšpektor ladjo zadrži, če ladja ni opremljena z delujočim sistemom zapisovanja podatkov o plovbi, kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo nadzor pomorskega prometa, uporaba tega sistema obvezna. Če te pomanjkljivosti ni mogoče hitro odpraviti v pristaniščih Republike Slovenije, lahko pomorski inšpektor taki ladji dovoli, da nadaljuje plovbo do najbližje primerne ladjedelnice, v kateri bo napaka hitro odpravljena, ali pa naloži, da se pomanjkljivosti odpravi v največ 30 dneh, kot to določajo smernice pariškega memoranduma. V teh primerih pomorski inšpektor uporabi merila in postopke iz 17. člena te uredbe.
(5) V izjemnih primerih, ko je celotno stanje ladje očitno podstandardno, lahko pomorski inšpektor začasno prekine inšpekcijski pregled ladje, dokler odgovorni za stanje ladje ne sprejmejo ukrepov, potrebnih za izpolnitev ustreznih zahtev konvencij.
(6) Kadar je na podlagi ugotovitev pomorskega inšpektorja ladjo treba zadržati, pomorski inšpektor takoj pisno obvesti in pošlje zapisnik o inšpekcijskem pregledu pristojnemu organu države, pod katere zastavo ima ladja pravico pluti (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ države zastave), ali kadar to ni mogoče, konzulu, če pa je odsoten, najbližjemu diplomatskemu predstavniku države zastave, o vseh okoliščinah, ki so bile razlog za zadržanje ladje. Poleg tega pomorski inšpektor po potrebi obvesti tudi tehničnega nadzornika klasifikacijskega zavoda ali priznane organizacije, ki so pooblaščene za izdajo klasifikacijskih ali statutarnih spričeval v skladu s konvencijami.
(7) Pri opravljanju inšpekcijskega pregleda si mora pomorski inšpektor prizadevati, da se izogne neupravičenemu zadržanju ali zamudi ladje. Če je ladja neupravičeno zadržana ali zamuja, sta lastnik ali ladjar upravičena do odškodnine za nastalo izgubo ali škodo. V vsakem primeru nosi zaradi domnevno neupravičenega zadržanja ali zamude ladje dokazno breme lastnik ali ladjar ladje.
(8) Pomorski inšpektor lahko dovoli zadržani ladji premik v drugi del pristanišča, če je tak premik varen in se s tem zmanjša prezasedenost pristanišča. Toda prezasedenost pristanišča se ne more upoštevati kot razlog za zadržanje ali odpravo zadržanja ladje. Upravljalec pristanišča mora omogočiti namestitev zadržanih ladij v pristanišču.
(9) Pomorski inšpektor v čim krajšem času obvesti upravljalca pristanišča, da je bila za ladjo izdana odločba o zadržanju.

Če je bila s pravnim sredstvom odločba o zadržanju odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, pomorski inšpektor takoj ustrezno dopolni bazo podatkov inšpekcijskih pregledov in poskrbi, da se popravek v tej bazi objavi v 24 urah od sprejema take odločitve.

(1) Kadar pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila ladja zadržana v skladu z drugim odstavkom 15. člena te uredbe, ni mogoče odpraviti v pristanišču, v katerem se je opravil inšpekcijski pregled, pomorski inšpektor ladji dovoli nadaljevanje plovbe brez nepotrebnega odlašanja do najbližje primerne ladjedelnice, ki jo izbereta poveljnik in pristojni organ države zastave, pod pogoji, ki jih odredi pristojni organ države zastave in s katerimi soglaša pomorski inšpektor. Ti pogoji morajo zagotoviti, da lahko ladja nadaljuje pot, ne da bi ogrožala varnost in zdravje potnikov in posadke, predstavlja nevarnost za druge ladje ali onesnažila morsko okolje.
(2) Če je pomorski inšpektor odločil, da se ladja pošlje do ladjedelnice, ker ne izpolnjuje Resolucije IMO A.744(18) (www.mzp.gov.si/si/delovna_podrocja/pomorstvo_in_plovba_po_celinskih_vodah/zakonodaja_pomorstvo/) zaradi pomanjkljive ladijske dokumentacije ali zaradi konstrukcijskih napak ali drugih pomanjkljivosti, lahko zahteva, da se v pristanišču zadržanja opravi merjenje debeline pločevine, preden ladji dovoli izplutje do najbližje primerne ladjedelnice.
(3) V primerih iz prvega odstavka tega člena pomorski inšpektor obvesti pristojni organ države, v kateri je izbrana ladjedelnica, osebe iz šestega odstavka 15. člena te uredbe in po potrebi tudi druge pristojne organe o vseh pogojih plovbe. Če prejme tako obvestilo uprava ali pomorska inšpekcija, o sprejetih ukrepih obvesti organ, ki je poslal obvestilo.
(4) Pomorska inšpekcija sprejme ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se ladji iz prvega odstavka tega člena, ki nadaljuje plovbo, prepove vplutje v katero koli pristanišče ali sidrišče države članice Evropske skupnosti, če:
– ne izpolni pogojev, ki jih je odredila pomorska inšpekcija na podlagi opravljenega inšpekcijskega pregleda;
– zavrne izpolnitev veljavnih zahtev konvencij tako, da ne odpluje v izbrano ladjedelnico.
(5) Prepoved vplutja iz prejšnjega odstavka velja, dokler lastnik ali ladjar ladje ne predloži dokazov, ki prepričajo pomorsko inšpekcijo, ki je ugotovila, da ima ladja pomanjkljivosti, da spet popolnoma izpolnjuje vse veljavne zahteve konvencij.
(6) Kadar v primerih iz prve alinee četrtega odstavka pomorska inšpekcija ugotovi, da ima ladja pomanjkljivosti, takoj opozori pristojne organe vseh drugih držav članic Evropske unije. Če je v primerih iz druge alinee četrtega odstavka ladjedelnica v Republiki Sloveniji, pomorska inšpekcija takoj opozori pristojne organe vseh drugih držav članic Evropske skupnosti. Pred prepovedjo vplutja ladje se lahko pomorska inšpekcija posvetuje s pristojnim organom države zastave ladje.
(7) Ne glede na četrti in peti odstavek tega člena lahko pomorski inšpektor dovoli vplutje ladje v pristanišče Republike Slovenije zaradi višje sile, zelo pomembnih varnostnih razlogov, da zmanjša ali omili nevarnost onesnaženja, ali da se odpravijo pomanjkljivosti, če je lastnik, ladjar ali poveljnik ladje izvedel ustrezne ukrepe za zagotovitev varnega vplutja, ki jih pomorski inšpektor sprejme kot zadostne.

(1) Inšpekcijske preglede ladij lahko opravljajo le imenovani pomorski inšpektorji, ki izpolnjujejo merila o usposobljenosti iz Priloge XI, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Kadar pomorski inšpektor nima zahtevanega poklicnega strokovnega znanja, lahko pomorskemu inšpektorju pomaga vsaka oseba z zahtevanim strokovnim znanjem.
(3) Pomorski inšpektorji in osebe, ki jim pomagajo, ne smejo imeti nobenega poslovnega interesa v pristaniščih ali na ladjah, na katerih se opravlja inšpekcijski pregled, prav tako pomorski inšpektorji ne smejo biti zaposleni ali opravljati dela v imenu nevladnih organizacij, ki izdajajo statutarna in klasifikacijska spričevala ali opravljajo preglede, potrebne za izdajo teh spričeval ladjam.
(4) Predstojnik mora preveriti strokovno usposobljenost pomorskega inšpektorja in njegovo izpolnjevanje meril usposobljenosti, opredeljenih v Prilogi XI te uredbe, preden ga pooblasti za opravljanje inšpekcijskih pregledov ladij po tej uredbi, nato pa periodično preverja, ali se pomorski inšpektor usposablja v skladu s programom izpopolnjevanja in usposabljanja, ki ga pripravi Komisija.
(5) Pomorski inšpektorji se morajo ustrezno strokovno izpopolnjevati glede sprememb sistema pomorske inšpekcije tujih ladij in sprememb konvencij.

(1) Piloti, ki pilotirajo ladje med vplutjem ali izplutjem iz pristanišča Republike Slovenije, morajo takoj ustrezno obvestiti pomorsko inšpekcijo, če med opravljanjem pilotaže izvedo, da ima ladja pomanjkljivosti, ki lahko ogrozijo varno plovbo ladje ali lahko povzročijo onesnaženje morskega okolja.
(2) Če upravljalec pristanišča pri opravljanju svojega dela izve, da ima ladja v njegovem pristanišču pomanjkljivosti, ki lahko ogrozijo varnost ladje ali lahko povzročijo onesnaženje morskega okolja, mora o tem takoj obvestiti pomorsko inšpekcijo.
(3) Piloti in upravljalec pristanišča morajo, kadar je mogoče v elektronski obliki, sporočiti pomorski inšpekciji vsaj:
– informacije o ladji (ime, identifikacijska številka IMO, klicni znak in zastava);
– informacije o plovbi (zadnje pristanišče postanka, namembno pristanišče);
– opis očitnih nepravilnosti, ugotovljenih na ladji.
(4) Pomorski inšpektorji morajo, kadar piloti in upravljalci pristanišč sporočijo očitne nepravilnosti, ustrezno ukrepati in zabeležiti podrobnosti o sprejetih ukrepih.

(1) Baza podatkov inšpekcijskih pregledov vsebuje podatke in vključuje funkcije iz Priloge XII, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Uprava mora zagotoviti, da se podatki o dejanskem času vplutja in izplutja vseh ladij, ki pristanejo v pristaniščih ali sidriščih Republike Slovenije, iz sistema Skupnosti za izmenjavo pomorskih informacij »SafeSeaNet« prenesejo v bazo podatkov inšpekcijskih pregledov.
(3) Pomorski inšpektor mora vse informacije, povezane z inšpekcijskimi pregledi, opravljenimi v skladu s to uredbo, prenesti v bazo podatkov inšpekcijskih pregledov takoj, ko sestavi zapisnik o inšpekcijskem pregledu ali sprosti zadržano ladjo. Vse informacije, vnesene v bazo podatkov inšpekcijskih pregledov, mora zaradi njihove objave potrditi v 72 urah od vnosa.

Upravljalci pristanišč, ladijski agenti in drugi pristojni organi morajo pomorski inšpekciji predložiti naslednje informacije, s katerimi razpolagajo:
– informacije, sporočene v skladu s 6. členom te uredbe in Prilogo III te uredbe;
– informacije o ladjah, ki niso sporočile nobenih informacij v skladu z zahtevami iz te uredbe in Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08);
– informacije o ladjah, ki so izplule, ne da bi upoštevale 10. in 12. člen Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora;
– informacije o ladjah, ki jim je bil zaradi zaščite zavrnjen vstop v pristanišče ali jim je bilo naloženo, da ga zapustijo;
– informacije o očitnih nepravilnostih v skladu z 19. členom te uredbe.

Pomorska inšpekcija predloži Komisiji podatke iz Priloge XIV, ki je sestavni del te uredbe, v intervalih, določenih v tej prilogi.

(1) Z globo od 200 eurov do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje:
a) poveljnik ladje, če v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena te uredbe ne posreduje vseh potrebnih podatkov upravi ali pomorski inšpekciji najmanj tri dni pred vplutjem v pristanišče ali sidrišče ali pred izplutjem iz prejšnjega pristanišča ali sidrišča, če se pričakuje, da bo plovba trajala manj kot tri dni;
b) pilot, ki ne obvesti pomorske inšpekcije, če med opravljanjem pilotaže izve, da ima ladja pomanjkljivosti, ki lahko ogrozijo varno plovbo ladje ali povzročijo onesnaženje morskega okolja (prvi odstavek 19. člena).
(2) Z globo od 400 eurov do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
a) če v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena te uredbe ne posreduje vseh potrebnih podatkov upravi ali pomorski inšpekciji najmanj tri dni pred vplutjem v pristanišče ali sidrišče ali pred izplutjem iz prejšnjega pristanišča ali sidrišča, če se pričakuje, da bo plovba trajala manj kot tri dni;
b) če ne obvesti pomorske inšpekcije, da ima ladja v njegovem pristanišču pomanjkljivosti, ki lahko ogrozijo varnost ladje ali povzročijo onesnaženje morskega okolja (drugi odstavek 19. člena).
(3) Z globo od 200 eurov do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Pomorski inšpektor vodi prekrškovni postopek in odloča o prekrških iz prejšnjega člena.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o inšpekcijskem nadzoru varnosti plovbe (Uradni list RS, št. 105/07).

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2011.