Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) ter 19. člena Statuta Občine Mokronog - Trebelno (uradno prečiščeno besedilo – UPB1) (Uradni list RS, št. 66/10) je Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 3. seji dne 14. 12. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko območje ob Florijanski cesti v Mokronogu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Podlaga za OPPN)
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Trebnje, za območje Občine Mokronog - Trebelno, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Stanovanjsko območje ob Florijanski cesti v Mokronogu (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta LN-5/2009.
2. člen
(Vsebina OPPN)
(1) OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge.
(2) Besedilo OPPN vsebuje:
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
2. Ureditveno območje OPPN
3. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
4. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
5. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
6. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
8. Načrt parcelacije
9. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
10. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
(3) Kartografski del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:
1. Pregledna situacija M 1:50000
2. Načrt namenske rabe prostora
– Izsek iz sprememb in dopolnitev
prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Občine Trebnje za obdobje od leta 1986
do leta 2000 in srednjeročnega
družbenega plana Občine Trebnje za
obdobje od leta 1986 do leta 1990, za
območje Občine
Mokronog - Trebelno M 1:5000
3. DOF s prikazom območja urejanja M 1:2500
4. TTN s prikazom območja urejanja M 1:2500
5. Načrt parcel (grafično merilo)
6. DKN s prikazom območja urejanja M 1:1000
7. Geodetski načrt M 1:500
8. Geodetski načrt s prikazom območja
urejanja M 1:1000
9. Načrt ureditvenega območja M 1:1000
10. Načrt ureditvenega območja –
ureditvene enote M 1:1000
11. Načrt parcelacije M 1:1000
12. Načrt prometne infrastrukture M 1:1000
13. Načrt komunalno – energetske
infrastrukture M 1:1000
14. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja M 1:1000
15. Rešitve in ukrepi za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami M 1:1000
16. Prečni prerez območja M 1:500
17. Karakteristični prečni prerezi cest M 1:50
18. Prikaz vplivov na sosednja
območja M 1:2500.
(4) Priloge OPPN so naslednje:
1. Izvleček iz krovnega prostorskega akta
2. Strokovne podlage
3. Odločba o CPVO
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Povzetek za javnost
7. Seznam aktov in predpisov
8. Ocena stroškov za izvedbo OPPN
9. Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
3. člen
(1) S tem prostorskim aktom se načrtuje urejanje območja ob Florijanski cesti, na severnem robu ureditvenega območja naselja Mokronog. Lokacija je v prostorskih aktih občine namenjena stanovanjski gradnji, pri čemer je predhodno potrebno sprejeti izvedbeni prostorski akt.
(2) Urejanje območja je predvideno z namenom, da se detajlno določijo pogoji za gradnjo in oblikovanje parcel novih stanovanjskih stavb – enodružinskih hiš, pogoji za gradnjo in urejanje prometnega omrežja, ostale infrastrukture ter zelenih površin.
(3) Predhodno so bile, v sklopu Idejne zasnove za stanovanjsko območje ob Florijanski cesti v Mokronogu (št. proj.: LN-5/2009, izdelalo podjetje GPI d.o.o., Novo mesto, marec 2009), izdelane variantne rešitve, ki se med sabo razlikujejo po zasnovi pozidave in poteku cestnega omrežja, ter razmestitvi zelenih pasov s pešpotmi in igrali. Izbrana varianta predstavlja podlago za pripravo OPPN.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
4. člen
(Območje urejanja)
Velikost obravnavanega območja je približno 3,4 ha in obsega naslednje parc. št., ki so grafično določeni na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel (l. 2008 in dopolnitev – l. 2010): 139/4, 142/4, 144/1, 144/3, 150/1, 150/2, 178/1, 179/1, 194/1, 288/1, 289/1, 295/1, 297/1, 297/2, 299/1, 299/2, 299/7, 299/8, 299/9, 299/10, 572, 690, 691, 692, 705/2, 705/7, 705/10, 705/16, 705/22, 1074/3, 2815/2, vse k.o. Mokronog.
5. člen
(Meja območja)
Obravnavano območje je locirano severno in zahodno od obstoječe stanovanjske pozidave v naselju. Vzhodno mejo območja OPPN predstavlja trasa obstoječe regionalne ceste. S severne in zahodne strani območje meji na kmetijske obdelovalne površine ter traso predvidene obvoznice naselja, ki pa je še v proučevanju. V mejo območja je zajeto tudi območje novega cestnega priključka z regionalno cesto ter linijski potek tras priključnih infrastrukturnih vodov. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 6 – DKN s prikazom območja urejanja.
6. člen
(Ureditvene enote)
Območje OPPN je razdeljeno na več ureditvenih enot:
– ureditvena enota A – območje stanovanj (za gradnjo novih
stanovanjskih stavb za bivanje in
spremljajoče dejavnosti);
– ureditvena enota B – območje zelenih površin (obsega
podenoti B1 – zelene površine z igrali
in utrjenimi pešpotmi in B2 –
tlakovane pešpoti);
– ureditvena enota C – območje prometne infrastrukture
(obsega površine cest v podenoti C1 –
obstoječe prometne površine in C2 –
predvidene prometne površine);
– ureditvena enota D – območje energetske infrastrukture
(obsega podenoti D1 – obstoječa
transformatorska postaja in D2 –
lokacija predvidene plinske postaje);
– ureditvena enota E – območje komunalno – energetske in
okoljske infrastrukture.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
A) Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
7. člen
(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja državnega in lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno - energetsko oskrbo objektov izven ureditvenega območja. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.
(3) Kolovozna oziroma makadamska pot, ki poteka po zemljišču s parc. št. 194/1 in se navezuje na regionalno cesto v območju predvidenega križišča, se zaradi oblikovanja četrtega kraka v omenjenem križišču v 2. fazi prestavi tako, da se naveže na predvideni četrti krak. Pri tem tangira še zemljišče s parc. št. 179/1, obe k.o. Mokronog.
(4) Posegi na zemljišča izven ureditvenega območja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določili krovnega prostorskega akta občine.
(5) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbeno - tehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven ureditvenega območja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(6) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven ureditvenega območja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(7) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, goriva iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
(8) Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnega načrta 18 – Prikaz vplivov na sosednja območja.
B) Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
8. člen
(Vrste gradenj in vrste objektov)
(1) V območju OPPN je v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr. in 25/10) dovoljeno graditi naslednje stavbe in gradbeno inženirske objekte po CC-SI:
– stanovanjske stavbe
11100 – Enostanovanjske stavbe.
– nestanovanjske stavbe:
12304 – Stavbe za druge storitvene dejavnosti.
– gradbeno-inženirski objekti:
21110 – Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in
regionalne ceste (Op.: Velja za regionalno
cesto!),
21120 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
ceste in gozdne ceste (Op.: Ne velja za gozdne
ceste!),
222 – Distribucijski cevovodi, distribucijski
elektroenergetski vodi in distribucijska
komunikacijska omrežja,
24122 – Drugi gradbeno inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas,
24205 – Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso
razvrščeni drugje.
(2) Dovoljena je še:
– gradnja zahtevnih in manj zahtevnih škarp in podpornih zidov, (le, če je to nujno potrebno zaradi strmega terena, sicer se ureja z brežinami);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 12. členu odloka;
– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
– sprememba namembnosti;
– sanacija vseh z gradnjo tangiranih površin.
9. člen
(Vrste dejavnosti)
(1) Obravnavano območje je predvideno za stanovanjsko rabo s spremljajočimi poslovnimi dejavnostmi (oskrbne, storitvene), ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja. V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) so v objektih dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
– 10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin
G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (razen 47.52 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z gradbenim materialom, kovinskimi izdelki, barvami in steklom)
H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
– 49.32 Obratovanje taksijev
– 49.42 Selitvena dejavnost
– 52.21 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu
– 53 Poštna in kurirska dejavnost
J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti
– 63 Druge informacijske dejavnosti
L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
– 68 Poslovanje z nepremičninami
M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
– 69.2 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje
– 71.1 Arhitekturno in tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje
– 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti
– 75 Veterinarstvo
N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– 77 Dajanje v najem in zakup
– 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti
– 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
– 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice
– 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– 86.2 Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost
– 86.9 Druge dejavnosti za zdravje
S) DRUGE DEJAVNOSTI
– 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo
– 96 Druge storitvene dejavnosti (razen 96.03 Pogrebna dejavnost)
T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM;
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
– 97 Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem
– 98 Raznovrstna proizvodnja storitev v gospodinjstvih za lastno rabo.
C) Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
UREDITVENE ENOTE
10. člen
Ureditvena enota A
(1) Nove stanovanjske stavbe so predvidene kot individualne enodružinske hiše z možnostjo opravljanja mirne, nemoteče dejavnosti. Od predlagane sheme pozidave so dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v odloku.
(2) ZASNOVA NOVIH STANOVANJSKIH STAVB:
– nosilna konstrukcija:
– predvidena je klasično zidana ali montažna gradnja oziroma v kombinaciji obeh;
– dopustna je gradnja lesenih hiš, vendar le v pritličnem in mansardnem delu celotne stavbe, medtem ko naj bo kletna etaža klasično zidana.
– horizontalni gabariti:
– tloris osnovne stavbe je enostavne, pravokotne oblike velikosti 8,0 m x 12,0 m;
– širina posamezne stranice stavbe ne sme biti ožja od 8,0 m in ne širša od 10,0 m;
– dolžina posamezne stranice stavbe ne sme biti daljša od 15,0 m;
– razmerje stranic naj bo 2:3 (širina:dolžina);
– dopustna so odstopanja iz osnovne linije objekta do največ + / - 20%, vendar na razdalji, ki ni daljša od 1/3 dolžine oziroma širine fasade.
– vertikalni gabariti:
– največ do etažnosti K (klet – delno ali v celoti vkopana) + P (pritličje) + M (mansarda – izkoriščen podstrešni del);
– kolenčni zid višine do maks. 1,20 m s kapno lego vred;
– višina posamezne etaže od 2,5–3,0 m (tolerance + / - 10%).
– volumen stavbe:
– volumen osnovne stavbe se lahko poveča z dodajanjem novih volumnov, pri čemer lahko pride do vertikalnega in/ali horizontalnega zamikanja;
– dodani volumen ima lahko drugačno etažnost od etažnosti volumna osnovne stavbe, ne sme pa presegati maks. etažnosti K + P + M.
– streha:
– streha osnovne stavbe je dvokapna, naklona 35-45°;
– z dodajanjem novih volumnov osnovni stavbi se streha lahko oblikuje kot enotna dvokapnica nad celotnim delom oziroma kot podaljšek strehe osnovne stavbe ali pa s samostojno strešno ploskvijo nad dodanim volumnom – podrejeno v odnosu do strehe nad volumnom osnovne stavbe;
– sleme strehe osnovne stavbe je pravokotno orientirano na dovozno cesto oziroma stanovanjsko ulico;
– opečna kritina (npr. zareznik) ali sodobni posnetki tovrstnih kritin v rdečih, oranžnih ali rjavih odtenkih;
– za osvetlitev podstrešij je možno namestiti strešna okna;
– za razgibanost strehe in osvetlitev mansardnih prostorov je možna ureditev frčad (dvokapna streha naklona kot streha osnovne stavbe, večje – centralne frčade so dovoljene le pri oblikovanju vhoda v objekt), ki morajo biti razmeščene osno simetrično;
– dopustno je oblikovanje solarne strehe oziroma namestitev sončnih kolektorjev, pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico (v nasprotnem se jih namesti na površini parcele).
– fasada:
– vhodna fasada oziroma fasada, ki je orientirana proti najpomembnejšemu javnemu prostoru, se lahko bolj bogato oblikuje;
– uporaba nevsiljivih (sonaravnih) barv, v medsebojnih usklajenih barvnih kombinacijah;
– za popestritev fasade so dopustni močnejši barvni toni, vendar le za posamezne detajle kot npr. okenski in vratni okvirji, leseni elementi – balkonska ograja, zatrepi ipd.;
– možna je kombinacija z lesenimi elementi oziroma lesenimi oblogami, kakor tudi izvedba lesenih fasad;
– dopustna je gradnja balkonov in teras;
– izzidki so možni pri oblikovanju vhoda v objekt oziroma v okviru dopustnih odstopanj iz osnovne linije objekta;
– vhod v stanovanjski in vhod v poslovni del se lahko oblikujeta ločeno.
(3) Detajlni prikaz ureditev območja stanovanj oziroma lokacij posameznih objektov se prikaže v projektni dokumentaciji.
Ureditvena enota B
(4) Urejanje v območju zelenih površin naj poteka v skladu z upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja s prilagajanjem obstoječemu terenu ter uporabo naravnih materialov.
(5) Dopustna je ureditev tlakovanih in z naravnimi materiali utrjenih pešpoti in stopnišč (izjemoma, le na strmih delih) ter zasaditev različnih drevesnih, grmovnih in rastlinskih vrst. Ob pešpoteh se namesti klopi za sedenje, ambientalne (nizke) svetilke, koše za smeti, oglasne panoje in cvetlična korita. Dopustna je postavitev dveh lesenih pergol oziroma nadstreškov z višino do največ 3 m in s površino posamezne do največ 10 m2. V sklopu zelenih površin se namesti tudi igrala za otroke.
Ureditvena enota C
(6) C1 in C2 – Podenoti zajemata obstoječe in predvidene prometne površine. Pogoji urejanja so podrobneje podani v 16.–18. členu odloka.
Ureditvena enota D
(7) D1 – Podenota obsega lokacijo obstoječe transformatorske postaje (TP). Površine ob TP se delno tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne. Možna je gradnja nove oziroma rekonstrukcija obstoječe TP. Pogoji za električno omrežje so podrobneje podani v 19. členu odloka.
(8) D2 – Podenota obsega lokacijo predvidene plinske postaje. Površine ob njej se delno tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne. Pogoji gradnje so podrobneje podani v 21. členu odloka.
Ureditvena enota E
(9) Podenota obsega površine s koridorji za gradnjo komunalno-energetske in okoljske infrastrukture, ki je nujna za napajanje objektov na območju OPPN. Pogoji za gradnjo omenjenih omrežij so podrobneje podani v 19.–25. členu odloka.
11. člen
(Usmeritve za organiziranje dejavnosti)
Ureditvena enota A
(1) Predvidene stavbe so v prvi vrsti namenjene stanovanjski rabi. Spremljajoče poslovne dejavnosti so dovoljene le pod pogoji, ki so v skladu z 9. členom odloka.
(2) Razporeditev posameznih prostorov v objektu mora biti taka, da v primeru dejavnosti omogoča normalno izvajanje programa le te, pri čemer velja, da se poslovni program lahko umesti le v pritlični in/ali kletni etaži, medtem ko je mansarda namenjena izključno stanovanjski rabi.
(3) Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno na parceli zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.
12. člen
(Nezahtevni in enostavni objekti)
(1) V območju OPPN je poleg stanovanjskih stavb dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08).
(2) Ureditvena enota A
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (mala komunalna čistilna naprava);
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti; začasni objekti (objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); spominska obeležja, urbana oprema (objekt za oglaševanje).
(3) Ureditvena enota B
– nezahtevni objekti: ograje; škarpe in podporni zidovi, spominska obeležja;
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (sprehajalna pot); urbana oprema (skulptura in druga prostorska inštalacija, otroško igrišče).
(4) Ureditvena enota C
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče; spominska obeležja;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza); spominska obeležja; urbana oprema.
(5) Ureditvena enota D
– nezahtevni objekti: ograje; škarpe in podporni zidovi;
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti).
(6) Ureditvena enota E
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti; pomožni energetski objekti).
(7) Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
– drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, nadstrešek, enoetažni pritlični objekt: oblikovno prilagojeni osnovnemu objektu (stanovanjski stavbi) na parceli, ki ji pripadajo, predvsem glede barve kritine in naklona strehe, dopustna je tudi ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom skritim v vencu, objekti se lahko gradijo kot samostojni ali tako, da se stikajo s skupnimi konstrukcijskimi elementi, možno jih je postaviti tik ob osnovni objekt;
– ograja: lesena, kovinska ali kombinirana npr. z betonskim podstavkom (maks. višine 50 cm) ter zazelenitev z živico;
– škarpa in podporni zid: vidna površina se reliefno obdela, obloži s kamnom ali zazeleni s plezalkami.
13. člen
(Glavni dovozi, dostopi in vhodi)
Ureditvena enota A
(1) Glavni dovoz v območje stanovanj se vrši iz obstoječega in predvidenega prometnega omrežja, in sicer po regionalni cesti na predvideno interno cestno mrežo – stanovanjski ulici. Z glavnih dovoznih cest se dostopa na dvorišča posameznih stanovanjskih stavb. Poleg dovoza za motorna vozila je dostop preko hodnikov za pešce omogočen tudi pešcem. Glavni vhodi v objekte se praviloma organizirajo na daljši stranici objekta. Vhod v poslovni del objekta se lahko oblikuje ločeno od vhoda v zasebni – stanovanjski del.
Ureditvena enota B
(2) Dostop v območje zelenih površin s pešpotmi in igrali je možen preko javnega cestnega omrežja s hodniki za pešce na tlakovane in utrjene pešpoti v sklopu teh površin.
Ureditvena enota C
(3) Na obstoječi regionalni cesti, kot glavni dostopni prometnici na območje OPPN, se oblikuje novo štirikrako križišče v katerega se s severozahodne strani naveže predvidena interna cestna mreža, ki vodi do novih stanovanjskih stavb. Predvideno je tudi urejanje površin za pešce in kolesarje.
Ureditvena enota D
(4) Do lokacije obstoječe transformatorske postaje je možen dostop in dovoz preko obstoječega prometnega omrežja, medtem ko je do lokacije predvidene plinske postaje urejen dostop preko predvidene interne cestne mreže.
14. člen
(Usmeritve za ureditev parcel)
Ureditvena enota A
(1) Dovoljena je gradnja objektov za stanovanjske dejavnosti. Kot spremljajoč program so dopustne poslovne dejavnosti v skladu z 9. členom odloka.
(2) Površine za stanovanjsko gradnjo so locirane v treh pasovih, ki potekajo vzdolž predvidenih stanovanjskih ulic. Znotraj posameznega pasu se površina razdeli na več parcel za gradnjo stanovanjskih stavb. Na eni parceli je dopustna le gradnja ene stanovanjske stavbe in največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste. Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je sicer dopustna v skladu z določili 12. člena odloka.
(3) Ostali pogoji za urejanje parcel:
– stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom:
+--------------------------+------------------+----------------+
|Namenska raba parcele | Faktor | Faktor izrabe |
| | zazidanosti (z)* | (i)** |
+--------------------------+------------------+----------------+
|Stanovanjska | 0,4 | 1,2 |
+--------------------------+------------------+----------------+
|Stanovanjska z dejavnostjo| 0,6 | 1,2 |
+--------------------------+------------------+----------------+
Pri izračunu faktorja pozidanosti je poleg površine stanovanjske stavbe potrebno upoštevati tudi površine objektov za lastne potrebe.
*Faktor zazidanosti gradbene parcele (z) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele.
**Faktor izrabe gradbene parcele (i) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim.
– Na parceli je možna še ureditev parkirnih in manipulativnih površin, tlakovanih površin/ploščadi ob objektih, prav tako pa tudi zasaditev in zazelenitev. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja škarp in podpornih zidov, oblikovanje brežin in teras.
– osnovna gradbena linija: definirana je z minimalnim odmikom od parcelne meje, preko katere objekt ne sme posegati niti z najbolj izpostavljenim delom in tako, da je čim bolj vzporedna z dovozno cesto.
– odmiki stavb in objektov:
– celotna stanovanjska stavba, vključno s strešno konstrukcijo oziroma najbolj izpostavljenim delom stavbe, mora biti od meje parcele odmaknjena najmanj 5,0 m in največ 7,0 m od interne dovozne ceste;
– objekti za lastne potrebe morajo biti od meje parcele odmaknjeni najmanj 1,5 m, kar pa ne velja za utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, ki lahko segajo tudi do meje parcele;
– dopustna je zasaditev žive meje ali postavitev ograj tudi na mejo parcele;
– na parcelah, ki mejijo na regionalno cesto morajo biti vsi objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami od zunanjega roba vozišča odmaknjeni najmanj 5,0 m;
– pomožni objekti naj se locirajo podrejeno v odnosu do stanovanjske stavbe kot osnovnega objekta;
– višji podporni zidovi morajo biti arhitektonsko posebej oblikovani; postavljeni so lahko do meje parcele pod pogojem, da temelj zidu ne sega v območje sosednje parcele, sicer je potreben ustrezen odmik.
– parkirne površine: zagotovi se ustrezno število parkirnih mest za konkretno dejavnost, in sicer v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Univerza v Ljubljani – Prometnotehniški inštitut FAGG, 1. del, Ljubljana 1991).
Ureditvena enota B
(4) Dovoljeno je urejanje tega pasu ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v 12. členu odloka.
Ureditvena enota C
(5) Možna je gradnja in urejanje parcel po pogojih, podanih v 16.–18. členu odloka, nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih, podanih v 12. členu odloka, ter zahtevnih oziroma manj zahtevnih škarp in podpornih zidov zaradi urejanja strmega terena. Znotraj prometnih koridorjev je dopustna gradnja ostale komunalno - energetske in okoljske infrastrukture.
Ureditvena enota D
(6) Dovoljeno je urejanje lokacije, ki mora omogočati stalen dostop upravljavcem obeh omrežij, ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v 12. členu odloka.
Ureditvena enota E
(7) Dovoljeno je urejanje lokacije, ki mora omogočati stalen dostop upravljavcu omrežja, ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v 12. členu odloka.
15. člen
(Usmeritve za ureditev javnih in poljavnih površin)
(1) Ob javnih cestah se uredijo hodniki za pešce, kolesarske steze, namesti luči javne razsvetljave in postavi koše za smeti. Stojno površino zabojnikov za odpadke se asfaltira ali tlakuje (npr. z betonskimi ploščami), ob robu pa predvidi ustrezna zazelenitev ali namesti enostavno oblikovano ograjo v višini zabojnika. Možna je tudi postavitev nadstreška nad zabojniki z višini do največ 3 m.
(2) Poljavni prostor s površinami okrog predvidenih stanovanjskih stavb (dovozi, dvorišča) se uredi s tlakovano ali monolitno površino za namen manipulacije z vozili in parkiranje ter za varno in nemoteno hojo pešcev. Ostale površine se zazelenijo z različnimi drevesnimi, grmovnimi in rastlinskim vrstami. Med posameznimi parcelami je dopustna zasaditev z živo mejo. Na dovozih in v sklopu bivalnega vrta je možna namestitev ambientalne zunanje razsvetljave.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
16. člen
(Splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske (javne) infrastrukture)
(1) Pri projektiranju je potrebno upoštevati obstoječo in predvideno gospodarsko (javno) infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi. Če z načrtovanimi gradnjami posegamo v varovalne pasove, je v projektni dokumentaciji potrebno prikazati detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobiti njihova soglasja.
(2) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del je potrebno pridobiti podatke oziroma ugotoviti položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvestiti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(4) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.
(5) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev.
PROMETNA INFRASTRUKTURA
17. člen
(Pogoji pri posegih v prometno omrežje)
(1) Obravnavano območje se bo navezovalo na obstoječo prometno mrežo preko internih dovoznih cest – stanovanjskih ulic s priključkom in uvozom na obstoječo regionalno cesto.
Predvideni so naslednji posegi na prometnem omrežju:
– gradnja novih cest,
– rekonstrukcija obstoječih cest,
– ureditev križišča,
– izgradnja hodnikov za pešce, kolesarskih stez in
– upoštevanje arhitektonskih ovir za invalide.
(2) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.
(3) Pri načrtovanju območja je potrebno upoštevati:
– idejno zasnovo rekonstrukcije ceste R1-215/1163 Mokronog–Boštanj, od km 0+080 do km 0+340, z ureditvijo novega križišča (št.proj.: P-7/2010, izdelalo podjetje GPI d.o.o., Novo mesto, marec 2010),
– študijo Kapacitetna analiza in dimenzioniranje križišča za navezavo stanovanjskega območja ob Florijanski c. v Mokronogu na R1-215/1163 (št. študije 20-12-SP/2009, izdelal dr. Tomaž Maher, univ. dipl. inž. grad., Ljubljana, december 2009),
– projekt rekonstrukcije križišča v Mokronogu (štev. IDZ 1357, izdelalo podjetje PBL projektivni biro LUNAR, d.o.o., Kranj, september 2008), na katerega se območje OPPN navezuje v južnem delu tangirane regionalne ceste,
– koridor predvidene trase obvoznice naselja Mokronog na severozahodnem robu območja, ki je predviden s projektom Študija variant obvoznice Mokronog (št. proj. IŠ-R03/2004, izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o., avgust 2004), če bi kdaj kasneje prišlo do njene realizacije,
– koridor predvidene državne kolesarske poti (steze) na relaciji Otočec–Mokronog–Sevnica,
– veljavno zakonodajo, predpise in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na javne ceste.
(4) Zaradi novih posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta oziroma nosilnost vozišča. Pri vseh posegih v koridorju regionalne ceste se izvaja geološko – geotehnični nadzor. Tehnologija izvajanja del mora biti razvidna iz projektne dokumentacije, prav tako tudi sanacija gradbenega posega z ustreznimi zaščitami.
Prometne površine (ceste, poti itd.) se sanira vsaj v enaki kvaliteti in obliki, kot so bile pred gradbenim posegom. Prečkanja lokalnih poti in cest so povsod, kjer to dopušča kategorija zemljine, predvidena s prebojem, sicer pa s prekopom. Prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno cesto pa so dovoljena le s prebojem oziroma podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste, če bo potrebna. Minimalna globina infrastrukturnih vodov glede na nivo vozišča ceste mora biti v skladu s predpisi. Vzdolžnih posegov v vozišče obstoječe regionalne ceste se ne dovoljuje, dovoljeni so le odmiki v skladu s predpisi. Odmiki načrtovanih infrastrukturnih vodov od elementov cest so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
(5) Pri gradnji novih cest, križišč ter vseh potrebnih rekonstrukcijah cestnega omrežja na območju OPPN je potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe.
Predvidene ceste morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje.
Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, hodniki za pešce in kolesarske steze pa so lahko tudi v drugih izvedbah, vendar dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni z betonskim robnikom.
(6) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi, ter opremijo z ustrezno prometno signalizacijo. »Vhodi« na hodnik za pešce, kolesarske steze, dostopi do objektov, posod z odpadki in drugih infrastrukturnih objektov, kjer je to potrebno, se izvedejo z robniki v utopljeni obliki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.
Postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti v njih mora biti izvedeno v skladu s predpisi.
(7) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja škarp in podpornih zidov, katerih gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji. Dopustna je tudi postavitev protihrupne ograje, ki pa ne sme ovirati preglednosti na cesti.
(8) Za izvajanje del v območju državnih in lokalnih cest je treba pridobiti soglasje upravljavca.
18. člen
(Nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišč)
UREDITVENA ENOTA C
C1 – obstoječe prometne površine
(1) Načrtovano območje posega v varovalne pasove naslednjega državnega in lokalnega prometnega omrežja:
– državne regionalne ceste I. reda, št. R1-215 Trebnje–Mokronog–Boštanj, odsek 1163 (Florijanska cesta), ki poteka po vzhodnem robu območja OPPN v smeri proti Sevnici,
– javne poti JP 926900, odsek 926905 Mokronog–Florijanska 20 na vzhodnem robu območja in
– javne poti JP 926960, odsek 926961 Mokronog–Florijanska – čistilna naprava v južnem delu območja.
(2) Predvideno je oblikovanje križišča na regionalni cesti v jugovzhodnem delu obravnavanega območja oziroma rekonstrukcija državne ceste na tem odseku z ustreznimi tehničnimi element. V 1. fazi se oblikuje trikrako križišče in zgradijo hodniki za pešce, v 2. fazi pa je možno dograditi še četrti krak oziroma oblikovati štirikrako križišče in umestiti kolesarske steze. Rekonstrukcija križišča z regionalno cesto se oblikuje za VR=50 km/h. Detajlnejša ureditev križišča se določi v projektni dokumentaciji. Minimalni horizontalni in vertikalni elementi so:
Računska hitrost (regionalna cesta) 50 km/h
– min. horizontalni radij 75 m
– A min 45 m
– L min 40 m
– R (min.vert.radij konveks). 1000 m
– R (min.vert.radij konkav). 750 m
– minimalni prečni nagib 2,5%
– maksimalni prečni nagib 5,0%
a) Karakteristični prečni prerez (rekonstruirane) regionalne ceste z obojestranskim hodnikom za pešce, južno od predvidenega štirikrakega križišča:
– bankina 1 x 0,50 = 0,50 m
– hodnik za pešce 1 x 1,70 = 1,70 m
– vozna pasova 2 x 3,25 = 6,50 m
– hodnik za pešce 1 x 1,70 = 1,70 m
– bankina 1 x 0,50 = 0,50 m
----------------------------------------------------
skupaj 10,90 m
b) Karakteristični prečni prerez (rekonstruirane) regionalne ceste z enostranskim hodnikom za pešce (1. faza), severno od predvidenega štirikrakega križišča:
– bankina 1 x 1,00 = 1,00 m
– vozna pasova 2 x 3,25 = 6,50 m
– hodnik za pešce 1 x 1,70 = 1,70 m
– bankina 1 x 0,50 = 0,50 m
--------------------------------------------------
skupaj 9,70 m
c) Karakteristični prečni prerez (rekonstruirane) regionalne ceste z enostranskim hodnikom za pešce in dvosmerno kolesarsko stezo (2. faza), severno od predvidenega štirikrakega križišča:
– bankina 1 x 0,50 = 0,50 m
– dvosmerna kolesarska steza 2 x 1,00 = 2,00 m
– zelenica 1 x 2,00 = 2,00 m
– vozna pasova 2 x 3,25 = 6,50 m
– hodnik za pešce 1 x 1,70 = 1,70 m
– bankina 1 x 0,50 = 0,50 m
------------------------------------------------------
skupaj 13,20 m
C2 – predvidene prometne površine
(3) Znotraj območja z novo stanovanjsko pozidavo sta predvideni dve dovozni cesti – slepi ulici z enostranskim hodnikom za pešce in T križiščem. Na obstoječo regionalno cesto se navezujeta v predvidenem štirikrakem križišču, na koncu pa se zaključita z obračališči. Predvideni ulici imata imajo enostranski prečni nagib 2,5% in sta z obeh strani omejeni z robniki. Na bodoči prometnici se vežejo tudi prečne peš povezave iz območja zelenih površin.
Karakteristični prečni prerez interne dovozne ceste – stanovanjske ulice:
– bankina 1 x 0,75 = 0,75 m
– vozna pasova 2 x 2,50 = 5,00 m
– hodnik za pešce 1 x 1,70 = 1,70 m
– bankina 1 x 0,50 = 0,50 m
---------------------------------------------------
skupaj 7,95 m.
ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
19. člen
(Električno omrežje)
(1) Napajanje območja z električno energijo je predvideno preko napajalnega nizkonapetostnega (NN) voda do obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Mokronog (zidana postaja). Priključne omarice posameznih odjemalcev morajo biti locirane na vedno dostopnih lokacijah. Število in velikost omaric sta odvisna od števila odjemnih mest in moči odjema. Možna je tudi gradnja skupinskih omaric.
(2) Investitor mora najmanj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pri Elektro Celje, d.d., naročiti zakoličbo vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo po obravnavanem območju, mehansko zaščito, varnostne izklope ter nadzor nad izvajanjem zemeljskih del.
(3) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Dovoljeni so le ročni izkopi in pod strokovnim nadzorom Elektro Celje, d.d. Pri križanju oziroma vzporednem poteku z drugimi infrastrukturnimi vodi se slednje mehansko ustrezno zaščiti. Potrebno je omejiti tudi doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da ni možno njihovo približevanje v bližino elektroenergetskega voda na razdaljo manjšo od 3,0 m.
20. člen
(Javna razsvetljava)
(1) Z novimi ureditvami prometnih površin je predvidena postavitev uličnih svetilk – luči javne razsvetljave. Javna razsvetljava je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov svetilk ter kabelskih vodnikov in ozemljitve. Kabelska kanalizacija se izdela iz 1x PEHD cevi ø 60. V območju zelenih površin je možna postavitev nizkih (solarnih) svetilk dekorativnega značaja.
(2) Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje okolja, in sicer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10).
21. člen
(Plinovodno omrežje)
Za potrebe oskrbe območja je možna gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja z navezavo na predvideno plinsko postajo. Gradnja le te je predvidena v prvi fazi, ob uvozu v novo stanovanjsko območje, do izgradnje javnega plinovoda v naselju.
22. člen
(Ogrevanje)
(1) Ogrevanje objektov je možno iz lastne kotlovnice na lahko kurilno olje, iz kotlovnice na (lesno) biomaso v naselju (alternativa plinski postaji na lokaciji znotraj ureditvene podenote D2 in se detajlno določi v projektni dokumentaciji), na plin ali na druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije.
(2) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu z Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10) oziroma tako, da je najmanj 25% celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda) zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije (npr. sončna energija, vodna energija, biomasa, bioplin ipd.).
KOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA
23. člen
(Telekomunikacijsko omrežje)
(1) Za oskrbo novega stanovanjskega območja na telekomunikacijsko omrežje (TK) je potrebno dograditi obstoječo razvodno kabelsko kanalizacijo FTTH z navezavo na obstoječe KKO LC Mokronog. Priključitev novih objektov je predvidena južno od križišča stanovanjske ulice z regionalno cesto. Obstoječi TK vod, ki prečka stanovanjsko območje, pa se ukine s prevezavo na novo TK omrežje, ki je predvideno v koridorju stanovanjske ulice.
(2) Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bodo 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču oziroma drugih povoznih površinah je potrebno PEHD cevi ščititi z PVC 125 cevmi.
(3) Do objektov mora biti zagotovljen ustrezni cevni dovod – TK priključek in vgradnja dovodne TK omarice na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta.
(4) Obravnavano območje bo možno po pogojih upravljavca ter v skladu s projektom optičnih TK priključkov posameznih objektov priključiti tudi na širokopasovno optično TK omrežje.
OKOLJSKA INFRASTRUKTURA
24. člen
(Vodovodno omrežje)
(1) Za navezavo novih objektov na obstoječe vodovodno omrežje je predvidena gradnja novih cevovodov. Točka navezave je predvidena v križišču stanovanjske ulice z regionalno cesto. Obstoječi vodovod PE HD 90 mm, ki poteka na območju med regionalno cesto in tlakovano pešpotjo, se ukine s prevezavo na novo traso, ki na tem delu poteka v koridorju stanovanjske ulice.
(2) Priključitev na vodovodno omrežje se izvede z odcepom, zasunom, vgradno garnituro in cestno kapo. Sekundarni razvodi vodovoda se izvedejo v duktilni izvedbi. Odmik vodovoda od ostalih vodov mora znašati po horizontali najmanj 1,0 m. Križanja z ostalimi komunalnimi vodami se izvedejo pod kotom večjim od 45 stopinj, pri križanju s kanalizacijo in pod regionalno cesto pa se cevi dodatno zaščitijo z jeklenimi cevmi.
(3) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba nadzemnih hidrantov, ki se na sekundarni vod priključujejo preko ventilov.
(4) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati določbe Odloka o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju Občine Trebnje (SDL, št. 4/91) in Tehnični pravilnik o javnem vodovodu Komunale Trebnje.
25. člen
(Kanalizacijsko omrežje)
(1) Za odvodnjavanje odpadnih vod iz območja OPPN je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo. Priključitev novih objektov na kanalizacijsko omrežje je možna na območju priključka javne poti JP 926960, odsek 926961 Mokronog–Florijanska–čistilna naprava, z regionalno cesto.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom in standardom za tovrstna dela. Možna je gradnja jaškov z mešanim sistemom, zlasti kjer kanalizacija poteka v koridorju ceste.
(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta je potrebno upoštevati Odlok o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 75/96), Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji Komunale Trebnje, Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09).
– Komunalne odpadne vode
(4) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno s priključkom na obstoječi kanalizacijski zbiralnik BC 60 cm in v nadaljevanju po obstoječem kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo Mokronog.
– Padavinske vode
(5) Padavinske vode s streh se spelje v obstoječo kanalizacijo padavinskih voda in v nadaljevanju v naravni vodotok – Stajniški potok, ki poteka zahodno od območja OPPN. Onesnažene padavinske vode s cest, parkirišč in dvorišč pa se bodo odvajale preko peskolovov in lovilcev olj v kanalizacijo padavinskih voda. Odvodnjavanje z vozišč in hodnikov za pešce se omogoči s prečnimi in vzdolžnimi nakloni.
(6) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je potrebno predvideti v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 100/02 – ZGP-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …).
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
26. člen
Celotna lokacija se nahaja na območju POKD 23 Mirenska dolina – območje z večjim številom kulturnih spomenikov in kulturne dediščine, zato je priporočljivo pri načrtovanju in urejanju območja upoštevati pogoje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
27. člen
(Varstvo pred prekomernim hrupom)
(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).
(2) Območje prometne infrastrukture (regionalne ceste) spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa. Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati 75 dBA za dan in 65 dBA za noč.
(3) Območje stanovanj in zelenih površin sodi v območje III. stopnje varstva pred hrupom, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa. Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati 60 dBA za dan in 50 dBA za noč.
(4) Pri gradnji stanovanjskih stavb, v katerih mora biti hrup zmanjšan do take mere, da ne ogroža zdravja ljudi in jim daje zadovoljive možnosti za delo in počitek, je potrebno upoštevati Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).
(5) V času gradnje mora biti uporabljena tehnično brezhibna gradbena mehanizacija z upoštevanjem Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06). Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero.
(6) V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.
28. člen
(Varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Na podlagi Sklepa o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03) sodi območje Občine Mokronog - Trebelno v območje onesnaženja z oznako SI 3, za katero velja II. stopnja onesnaženosti. Slednja je določena za poselitveno območje ali območje, na katerem je raven onesnaženosti ene ali več snovi, po Uredbi o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52/02, 41/04 – ZVO-1), višja od predpisane mejne vrednosti in nižja od vsote mejne vrednosti in vrednosti sprejemljivega preseganja.
(2) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij oziroma mejnih vrednosti po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 41/04 – ZVO-1) ter Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 18/03, 41/04 – ZVO-1, 121/06).
(3) V času gradnje je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo zraka. Zavezanec je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:
– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu,
– nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
29. člen
(Varstvo pred onesnaženjem voda)
(1) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno po obstoječem kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo Mokronog, ki je umeščena v neposredni bližini na lokaciji zahodno od območja OPPN.
Padavinske vode s streh se spelje v obstoječo kanalizacijo padavinskih voda in v nadaljevanju v naravni vodotok – Stajniški potok, ki poteka zahodno od območja OPPN. Onesnažene padavinske vode s cest, parkirišč in dvorišč pa se bodo odvajale preko peskolovov in lovilcev olj v kanalizacijo padavinskih voda.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) in s predpisi s področja varstva okolja.
(3) V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi.
30. člen
(Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
31. člen
(Ravnanje z odpadki)
(1) Med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov je potrebno upoštevati Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) oziroma veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki.
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke je treba oddajati pooblaščeni organizaciji, začasno pa jih hraniti na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.
(3) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na varovana območja (vode, kulturna dediščina, naravne vrednote) ni dovoljeno, prav tako ne na druga občutljiva območja (brežine ipd., kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).
(4) Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode in vreče (za komunalno embalažo), katerih tip, barvo, velikost/ prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo Globoko.
32. člen
(Osončenje fasad in odprtih površin)
(1) Oblikovanje novih stanovanjskih stavb mora biti predvideno tako, da v največji možni meri omogoča kvalitetno južno, jugozahodno ali jugovzhodno orientacijo objektov. Uvozi na posamezne parcele se locirajo s severne strani stanovanjskih stavb, vrt pa čim bolj oblikuje z južne strani ter v neposredni povezavi z bivalnimi prostori.
(2) Pri notranji organizaciji stanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev prostorov. Pomembna je lega bivalnih prostorov na južni, jugozahodni ali jugovzhodni strani, medtem ko se spalni in delovni prostori locirajo na nasprotne strani neba. V primeru, ko ima objekti kletno etažo, naj bo le ta po možnosti maksimalno vkopana v teren.
33. člen
(Varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Načrtovani objekti ne bodo presegali višine K (klet – delno ali v celoti vkopana) + P (pritličje) + M (mansarda – izkoriščen podstrešni del) ter tako višinsko ne bodo izstopali iz okolice.
(2) Pri zasaditvi zelenih površin je treba upoštevati krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) in avtohtono vegetacijo.
(3) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in na začasnih gradbenih površinah.
34. člen
(Varstvo plodne zemlje in tal)
(1) Zemeljska in gradbena dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta okoliška kmetijska proizvodnja.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(3) Izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
(4) Zemeljska in gradbena dela je treba izvajati tako, da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame) ter prepreči nekontrolirane izpuste nevarnih snovi na in v tla. Pri gradnji je dopustna le uporaba brezhibnih transportnih vozili in gradbenih strojev.
35. člen
(Ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju in ožjem vplivnem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
36. člen
(Obramba in zaščita)
(1) V primeru ugotovljenih naravnih omejitev je potrebno v fazi priprave projektne dokumentacije predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje ali predhodno izdelati hidrološke in geološke raziskave glede morebitne poplavnosti, visoke podtalnice, erozivnosti ali plazovitosti, ki se jih upošteva pri projektiranju.
(2) Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB1) ter ostale predpise s tega področja.
37. člen
(Varstvo pred požarom)
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, 3/07 – UPB1), Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – Odl. US, 132/06) ter druge predpise o požarni varnosti objektov, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in vzdrževanje.
(2) Ob načrtovanih objektih na območju OPPN morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču) ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara, skladno Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, 83/05). Hidranti morajo biti nameščeni na medsebojni razdalji največ 150 m oziroma tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
(3) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarno varstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).
(4) V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) in Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi. Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države), omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
(5) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
38. člen
(Varstvo pred potresom)
(1) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice oziroma za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov je potrebno upoštevati tudi določila Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.
IX. NAČRT PARCELACIJE
39. člen
(1) Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 11 – Načrt parcelacije.
(2) Možna so odstopanja od oblike in velikosti posameznih parcel stanovanjskih stavb, vendar za toleranco največ + / - 2 m. Pri določanju in urejanju parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 41. člena odloka.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
40. člen
(1) Izvajanje posegov po posameznih območjih OPPN se v splošnem izvaja na naslednji način:
– začetna gradbena dela (priprava terena, izkop gradbene jame ipd.);
– osrednja gradbena dela (1. faza: komunalno - energetska in prometna ureditev posamezne ureditvene enote, podenote, ceste oziroma ulice ali parcele, 2. faza: gradnja oziroma postavitev objektov);
– zaključna gradbena dela (sanacija površin, zunanje ureditve ipd.).
(2) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah oziroma podenotah OPPN se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote ali podenote. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
(3) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
(4) Oblikovanje četrtega kraka križišča z regionalno cesto (2. faza prometnega urejanja križišča) se lahko izvede kasneje, neodvisno od urejanja območja OPPN, če je to nujno zaradi dovoza v območje vzhodno od križišča, in sicer v primeru gradenj novih objektov ipd.
(5) Gradnja (dvosmerne) kolesarske steze se prav tako predvidi v 2. fazi prometnega urejanja območja ob regionalni cesti, pri čemer se ustrezno preoblikuje prometna situacija iz 1. faze.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
41. člen
(Velikost dopustnih odstopanj)
(1) Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
– odstopanja od dejavnosti določenih v 9. členu odloka, če za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju določil tega OPPN predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje;
– postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
– odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na parcelo oziroma v objekte, če gre za izboljšanje funkcionalne zasnove območja;
– izvedba stanovanjske stavbe brez garaže (če se zagotovi parkirna mesta na parceli ter v skladu z normativi za določitev potrebnega števila parkirnih mest) oziroma kleti, kakor tudi z neizkoriščenim podstrešjem;
– gradnja objektov, ki so predmet tega OPPN, brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega OPPN, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta OPPN, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega OPPN;
– dopustna so odstopanja od zakoličbenih točk določenih s tem OPPN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel;
– gradnja kotlovnice na (lesno) biomaso znotraj ureditvene podenote D2 (alternativa predvideni plinski postaji, možno tudi v kombinaciji z njo).
(2) Odstopanje od potekov predvidenih tras, lokacij predvidenih objektov oziroma tehničnih rešitev je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko - geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov.
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
42. člen
(Obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v tem OPPN, mora investitor oziroma izvajalec pri posegih v prostor pristojnim službam s področja (gospodarske) javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
XII. PREHODNE DOLOČBE
43. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
44. člen
(Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo. Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega krovnega prostorskega akta občine.
XIII. KONČNE DOLOČBE
45. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo, v območju urejanja tega OPPN, določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Mokronog (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/90, in Uradni list RS, št. 13/04, 115/04, 48/05 – popr., 108/06 – popr., 13/08 – obvezna razlaga, 11/09 – popr.).
46. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto.
47. člen
OPPN je stalno na vpogled na Občini Mokronog - Trebelno.
48. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 430-0017/2008
Mokronog, dne 14. decembra 2010
Župan
Občine Mokronog - Trebelno
Anton Maver l.r.
