Na podlagi drugega odstavka 143. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10), izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance

(1) Ta pravilnik podrobneje ureja kriterije in postopek za odpis, delni odpis, odlog plačila ali obročno plačilo dolga.
(2) Odpis dolga se izvede skladno z zakonom, ki ureja javne finance.

(1) Vrste dolga po tem pravilniku so:
– dolg iz naslova izplačil denarnega nadomestila,
– dolg iz naslova izplačil za izvedbo aktivnosti v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: ukrep APZ).
(2) Dolžniki po tem pravilniku so:
1. zavarovanec, ki je dolžan Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) vrniti sredstva prejetih denarnih nadomestil v naslednjih primerih:
– ko so bila sredstva izplačana po nastanku razlogov, zaradi katerih denarno nadomestilo po določilih Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10; v nadaljnjem besedilu: zakon) miruje ali preneha,
– ko je zavarovanec v sodnem sporu zaradi nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja umaknil tožbo ali sklenil sodno poravnavo oziroma sporazum, ki ne obsegata ugotovitve o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
2. delodajalec, ki je zavarovancu, kateremu je bila priznana pravica do denarnega nadomestila, nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
3. prejemniki sredstev, ki so bila izplačana iz naslova izvedbe aktivnosti v okviru ukrepov APZ v primerih:
– ugotovitve nenamenske porabe sredstev,
– kršitev pogodbenih obveznosti.
4. oseba, ki je bila vključena v ukrep APZ, v primerih, ki so določeni s pogodbo o vključitvi v program ali aktivnost.

Predlog za odlog oziroma obročno vračilo dolžnik vloži pri izvajalcu ukrepa. Izvajalec ukrepa na podlagi podatkov iz svojih evidenc in evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazil dolžnika, v roku največ 60 dni po prejemu predloga za odlog oziroma obročno vračilo, sprejme in pripravi dogovor o vračilu ali pa predlog dolžnika zavrne.
Zoper dogovor o vračilu oziroma zoper zavrnitev dolžnikovega predloga na podlagi četrtega odstavka 142. člena zakona ni pritožbe.

(1) Dolžnikom, ki so fizične osebe, se v primeru njihove trenutne socialne ogroženosti lahko odloži pričetek vračanja dolga. Kot trenutna socialna ogroženost dolžnika se upošteva njegova brezposelnost, dalj časa trajajoča bolezen dolžnika, smrt v družini, povečanje družinskih članov in drugi utemeljeni razlogi za nezmožnost vračila dolga.
(2) Odlog plačila se dovoli zlasti na podlagi potrdila o brezposelnosti dolžnika, zdravniškega potrdila, izpisa iz matične knjige umrlih, izpisa iz matične knjige rojstev, odločbe o dodelitvi denarne socialne pomoči ali mnenja centra za socialno delo o socialni ogroženosti dolžnika iz drugih razlogov.
(3) Plačilo dolga se lahko fizičnim in pravnim osebam odloži največ za šest mesecev, in sicer z dogovorom o odlogu plačila.
(4) Plačilo dolga se odloži tudi v primeru smrti dolžnika. Odlog plačila traja v tem primeru od priglasitve terjatve v zapuščinski postopek do pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
(5) Dolžnikom, ki so pravne osebe, se v primeru njihove nezmožnosti plačila odloži pričetek vračanja dolga.

(1) Če se ugotovi, da obstajajo razlogi iz prejšnjega člena tudi po izteku obdobja, za katerega je bila dolžniku odložena obveznost vračila dolga, se z dolžnikom sklene dogovor o obročnem vračilu dolga. Število obrokov je odvisno od višine terjatve in od tega, ali je dolžnik fizična ali pravna oseba.
(2) Dogovor o obročnem plačilu se, ob upoštevanju razlogov iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, lahko na predlog dolžnika sklene tudi brez predhodnega odloga plačila.
(3) Za fizično osebo se lahko dogovori obročno vračanje dolga v največ 24 mesečnih obrokih. Višina mesečnega obroka ne sme biti nižja od 20,00 eurov.
(4) Za pravno osebo se lahko dogovori obročno vračanje dolga v največ 12 mesečnih obrokih. Višina mesečnega obroka ne sme biti nižja od 150,00 eurov.

(1) Zavod ali drugi izvajalec ukrepov mora pred odpisom dolga s skrbnostjo dobrega gospodarja opraviti vsa dejanja za poplačilo dolga.
(2) Predlog za odpis dolga poda komisija za odpis dolga, ki jo imenuje direktor zavoda oziroma drugega izvajalca ukrepov. Na predlog za odpis dolga poda soglasje svet zavoda oziroma nadzorni organ izvajalca ukrepov. Predlog za odpis dolga zavod ali drugi izvajalec ukrepov posreduje na ministrstvo, pristojno za delo, ki v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, posreduje svojo odločitev o odpisu dolga v soglasje ministru, pristojnemu za finance.
(3) Dolg se lahko odpiše v celoti ali delno v skladu z ugotovitvami o možnostih poplačila dolga in ugotovljenimi razlogi za odpis dolga.

Predlog za odpis dolga se pripravi v naslednjih primerih:
– če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino dolga (razlog neekonomičnosti); predlog se pripravi na podlagi ocene o predvidenih stroških postopka izterjave;
– če se izkaže, da dolžnik nima premoženja, ki bi se ga dalo unovčiti (razlog dejanske nezmožnosti plačila).

(1) Dolžnikom, ki so fizične osebe, se lahko odpišejo zamudne obresti v primeru njihove socialne ogroženosti. Predlog se pripravi na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo.
(2) Dolžnikom, ki so pravne osebe, se lahko odpišejo zamudne obresti v primeru njihove nezmožnosti plačila. Predlog se pripravi na podlagi bilance poslovnega izida za obdobje, v katerem je nastala zamuda s plačilom.

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2011.