Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 20/06 – UPB1 s spremembami), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 115/06 – UPB4 s spremembami), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 17/00, 11/01, Uradni vestnik Gorenjske, št. 13/02 in Uradni list RS, št. 89/07) ter 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 71/01 in 109/01, ter Uradni vestnik št. 34/04, 17/05, Uradni list RS, št. 39/06, 61/07 in 98/09) je Občinski svet Občine Žirovnica na 2. redni seji dne 23. 12. 2010 sprejel

Ta odlok ureja na območju Občine Žirovnica način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.

Storitve javne službe po tem odloku se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in na padavinsko vodo, razen padavinske vode, ki odteka iz površin, ki niso javne površine ali strehe.
Storitve javne službe po tem odloku se morajo zagotavljati na območju celotne Občine Žirovnica, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 metrov.

Namen odloka je predvsem:
– zagotavljanje storitev javne službe iz tega odloka,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– smiselno planiranje, gradnja, uporaba in upravljanje javne kanalizacije,
– razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije,
– varovanje okolja.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
– PE je kratica za populacijsko enoto, ki predstavlja osebo (1 PE = 1 oseba);
– komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Sem štejemo tudi tehnološko odpadno vodo, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4.000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
– padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla;
– javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz priključenih stavb ter padavinske vode iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin;
– objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura;
– priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod in z njim povezane tehnološke naprave, kot so peskolov, lovilec olj in črpališče za prečrpavanje odpadne vode, ki je namenjen odvajanju odpadne vode v omrežje javne kanalizacije;
– kanalizacijski priključek po tem odloku je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
– priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne in nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije;
– uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in podzakonskih prepisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Javno službo na celotnem območju Občine Žirovnica izvaja JEKO-IN, javno komunalno podjetje, d.o.o., Jesenice (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), katerega soustanovitelj je Občina Žirovnica.

Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja in s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: program), ki ga izdela izvajalec in ga potrdi občina po predhodnem sodelovanju javnosti. Izvajalec javne službe ima pri upravljanju javne kanalizacije predvsem naslednje naloge:
– skrbi za razvoj in izgradnjo javne kanalizacije in za njeno nemoteno obratovanje,
– vzdržuje javno kanalizacijo,
– izdaja smernice in soglasja v skladu z odlokom, tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi,
– nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih vod,
– izvaja in nadzira priključke na javno kanalizacijo,
– obračunava storitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod, prevzema in obdelave blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (nadalje MKČN) in druge pristojbine, določene s predpisi.

Javna služba obsega naslednje storitve:
– upravljanje, vzdrževanje in čiščenje javne kanalizacije,
– čiščenje komunalne odpadne vode ter tehnološke in padavinske vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo,
– čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,
– prevzem blata iz malih čistilnih naprav ter obdelavo blata,
– praznjenje greznic in obdelavo njihove vsebine, prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč,
– izvajanje obratovalnega monitoringa za komunalne čistilne naprave.
S storitvami iz prejšnjega odstavka se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda).

Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se odvaja komunalna odpadna voda v obstoječe greznice ali male komunalne čistilne naprave.

Čiščenje odpadne vode na območju Občine Žirovnica se izvaja v:
– centralni čistilni napravi Radovljica za odpadne vode, ki se odvajajo preko kanalizacijskega omrežja iz naselij, ki so nanj priključena,
– centralni čistilni napravi Jesenice za pripeljane greznične gošče iz pretočnih, nepretočnih greznic in MKČN,
– lokalnih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode, ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so nanj priključena,
– pretočnih, nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode iz stavb, ki niso priključene na javno kanalizacijo in niso v upravljanju javne službe.

Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanali z revizijskimi jaški za odvod odpadne in padavinske vode,
– odcepi hišnih priključkov znotraj javnih površin oziroma cestnega telesa,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode,
– čistilne naprave,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni bazeni,
– peskolovi,
– lovilci olj,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem ali mešanem sistemu.
Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu. Padavinska voda z javnih površin se mora obvezno speljati v meteorno kanalizacijo, razen če je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. V izjemnih primerih, kjer ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja zaradi neustrezne sestave tal, se meteorno vodo s strehe ali dvorišča objekta lahko spelje v meteorno kanalizacijo, vendar le po predhodnem dogovoru z Občino Žirovnica.

Gradnjo objektov javne kanalizacije lahko izvaja le usposobljen izvajalec, ki je bil kot najugodnejši ponudnik izbran v postopku oddaje javnega naročanja, posege v sistem javne kanalizacije pa izvaja izvajalec javne službe ali od njega pooblaščen izvajalec.

Javna kanalizacija ločenega ali mešanega sistema omrežja mora biti vodotesna.
V javno kanalizacijo ločenega sistema za odvajanje odpadnih vod in lastno kanalizacijo za odvajanje odpadnih vod ni dovoljeno odvajanje drenažnih vod, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok.
Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje vode neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar sestava tal to dopušča.
Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena površinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije ločenega ali mešanega sistema, to vodo zajeti in očistiti pred ponikanjem, sicer pa speljati v ločeno kanalizacijo za odpadno vodo, vendar samo s predhodnim soglasjem izvajalca javne službe.

Uporaba objektov in naprav javne kanalizacije je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod.
Objekte in naprave javne kanalizacije lahko pod enakimi z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi določenimi pogoji uporablja vsakdo.

Izvajalec javne službe ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti in naprave. Izvajalec mora po opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo škodo.

Vsi izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije, si morajo za ta dela pridobiti soglasje izvajalca javne službe ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z izvajalčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam, ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Objekti in naprave uporabnika so:
– priključni kanal od objekta do javne kanalizacije,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in na zemljišču uporabnika.
Z objekti in napravami iz tega člena upravlja, gospodari in jih vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode in da je odpadna voda v predpisani kvaliteti.

Izvajalec na območju Občine Žirovnica na podlagi javnega pooblastila v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku izdaja naslednje listine:
– smernice za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev (v nadaljnjem besedilu: smernice),
– mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: mnenja),
– projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: pogoje),
– soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja),
– soglasja za gradnjo objekta v varovalnem pasu za enostavne in nezahtevne objekte,
– soglasje za priključitev na javno infrastrukturo (kanalizacijo).
Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu za izdajo zgoraj navedenih listin je:
1. za smernice:
– strokovne podlage.
2. za projektne pogoje:
– idejna zasnova ali idejni projekt oziroma tekstualni del, ki obsega opis nameravane graditve objekta ter dejanskega in pravnega stanja zemljišča, njegovo namembnost s predvideno potrošnjo vode in karakteristiko onesnaževanja,
– kartografski del, ki obsega kopijo katastrskega načrta in topografskega načrta z vrisanim objektom (skicami tlorisa in tipičnih prerezov), če gre za stavbo, praviloma v merilu 1:500, če gre za gradbeni inženirski objekt pa v merilu 1:1000 oziroma drugem ustrezno večjem merilu.
3. za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, novogradnjo, rekonstrukcijo in odstranitev objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (s tekstualnim in grafičnim delom) s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvodnjavanja komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih vod,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
– opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji.
4. za soglasje za priključitev obstoječih zahtevnih in manj zahtevnih objektov na javno kanalizacijo, če še ni bilo izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– vlogo za izdajo soglasja,
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– za odvajanje komunalnih odpadnih vod iz več stanovanjskih objektov, situacijo zunanje ureditve objektov z interno kanalizacijo (prikazan način odvodnje komunalnih odpadnih vod in ločen sistem odvodnje padavinskih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500,
– za odvajanje tehnoloških odpadnih vod analizo obratovalnega monitoringa odpadnih vod in situacij zunanje ureditve z interno kanalizacijo (prikazan način odvodnje komunalnih in tehnoloških odpadnih vod in ločen sistem odvodnje padavinskih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500,
– soglasje lastnikov, upravljavcev oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
5. za soglasje k izvedbi enostavnih objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja:
– podrobna idejna zasnova,
– za enostavne objekte, ki bi v času izvedbe in po njej lahko vplivali na obratovanje in vzdrževanje obstoječih sistemov odvodnje odpadnih in padavinskih vod, minimalno tehnično dokumentacijo z mapno kopijo, situacijo z vrisano traso objekta v merilu 1:1000 ali 1:500,
– za enostavne objekte neposredno vezane na dejavnost odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, minimalno tehnično dokumentacijo z mapno kopijo, situacijo z vrisanim objektom ali njegovo traso v merilu 1:1000 ali 1:500, geodetskim posnetkom, vzdolžnimi profili in popisi del,
– soglasje lastnikov, upravljavcev oziroma uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vod, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
6. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.

Investitor graditve objektov javne kanalizacije in čiščenja odplak po končani gradnji odda objekte in naprave v najem izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Vsi pogoji najema so predmet posebne pogodbe med občino in izvajalcem javne službe.
Za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra objektov in naprav javne kanalizacije ter za posredovanje podatkov iz katastra je zadolžena Občina Žirovnica v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in z določbami veljavnega Zakona o geodetski dejavnosti.

Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev ali preureditev obstoječega priključka na javno kanalizacijo obvezna za vse objekte v naselju in zunaj naselja ali dele naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če dolžina priključka ne presega 50 m na PE oziroma na prebivalca, odvajanje odpadnih vod pa je iz pritličja objekta možno brez naprav za prečrpavanje.
Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca, opraviti v roku šest mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti ob izpolnjenih pogojih prvega odstavka na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti ali odstrani in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom izvajalca. Stroški nadzora bremenijo uporabnika.

Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi predhodnega pisnega soglasja izvajalca, ob upoštevanju določb iz tega odloka.

Pozitivno soglasje za priključitev objekta na javno kanalizacijo se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano dokumentacijo,
– če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,
– če investitor predloži dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku oziroma ustrezno pogodbo z občino o obročnem odplačevanju prispevka,
– če ima uporabnik poravnane vse ostale obveznosti do lastnika in izvajalca javne službe.
Če priključitev ni možna, mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.

Priključek na kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.
Začasen priključek se izvede pri začasnih objektih (gradbišča, delovišča, javne prireditve, naravne in druge nesreče itd.). V vseh ostalih primerih se zgradi stalni priključek.
Začasni priključek se ukine s prenehanjem potrebe. Stalni priključek se ukine samo v primeru porušitve priključenega objekta.

Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca javne službe in da prevzame stroške izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje. Uporabnik je najmanj 7 dni prej dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pričetku del.
Priključitev na obstoječo javno kanalizacijo je praviloma dovoljena le v revizijskem jašku javne kanalizacije, pri čemer se mora dno priključka nahajati nad temenom iztočnega kanala.
Če se priključek nahaja več kot 50 cm nad temenom obstoječega kanala, se lahko priključitev izvede tudi preko suhega izliva, oziroma kolena.

Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka na svoje stroške.
V primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahajajo 4 ali več objektov skupaj, z najmanj 15 PE obremenitve, pri čemer posameznega objekta ni mogoče neposredno povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno črpališče, ki ga je dolžan upravljati in vzdrževati izvajalec javne službe.

Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. Zaradi racionalizacije dela in stroškov je dovoljena tudi priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer morajo soglašati vsi uporabniki takega priključka in izvajalec javne službe.

Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča, druge javne površine) izvedejo tudi odcepi za hišne priključke 1 m od meje v notranjost parcele oziroma od roba cestnega telesa.
Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino, po kateri se gradi javna kanalizacija, se zgradi odcep do mesta priključitve najmanj dveh uporabnikov, pod pogojem, da s tem soglaša tudi lastnik služečega zemljišča.
V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost ali dostop do objekta) si mora uporabnik sam zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo.

Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.

Odjava priključka je dovoljena samo v primeru porušitve priključenega objekta in v primeru začasnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati izvajalcu javne službe najkasneje 14 dni pred rušenjem objekta. Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika.

V javno kanalizacijo se smejo odvajati samo tiste tehnološke odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalizacijski priključek oziroma so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo.

Uporabnik, ki dnevno proizvede več kot 15 m3 odpadne tehnološke vode, ali ko ta vsebuje nevarne snovi, je pred vsakim priključkom na javno kanalizacijsko omrežje dolžan urediti merilno mesto in mesto za odvzem vzorcev odpadne vode.
Izvajalec kakor tudi pooblaščeni izvajalec monitoringa odpadne vode morata imeti zagotovljen neomejen dostop do merilnega mesta in mesta za odvzem vzorcev.
Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja tehnološko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem monitoringu, ki je izdelano skladno z veljavnimi pripadajočimi predpisi, posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto. Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine tehnološke odpadne vode (sprememba tehnologije, obseg proizvodnje, prenehanje določene dejavnosti, sprememba predčiščenja ipd.) pridobiti soglasje izvajalca.

Uporabnik iz prejšnjega člena mora pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje opraviti obvezno predčiščenje odpadne vode v vseh primerih, ko vsebnost onesnaženja začasno ali stalno presega dovoljene vrednosti.
Zaradi zagotavljanja predpisanega učinka delovanja komunalne čistilne naprave lahko izvajalec omeji dotok.
Izvajalec lahko začasno tudi dovoli, da vsebnost onesnaženja presega zakonsko dopustne vrednosti, če to ne vpliva na kakovost delovanja in življenjsko dobo objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Na območjih, kjer še ni in po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo tudi ne bo urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, je obvezna izgradnja lastnih malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN). Gradnja greznic ni dovoljena. Obstoječe greznice so dolžni lastniki odstraniti iz uporabe najkasneje do 31. 12. 2018. Greznice je potrebno nadomestiti z MKČN, ki imajo ustrezen certifikat.
Za gradnjo čistilne naprave si je povzročitelj obremenitve oziroma investitor dolžan zagotoviti ustrezno upravno dovoljenje. Taki objekti imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja kanalizacije, lahko samo začasen značaj.

Izvajalec je dolžan zagotoviti:
– redno praznjenje obstoječih pretočnih in nepretočnih greznic enkrat letno,
– prevzem blata iz MKČN,
– predelavo grezničnih gošč in blata iz MKČN na Centralni čistilni napravi Jesenice,
– evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami in MKČN,
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma grezničnih gošč.

Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice prazniti izvajalec javne službe s posebnimi vozili za praznjenje, vsebino pa odvažati na Čistilno napravo Jesenice. Praznjenje pretočnih greznic se izvaja enkrat letno, skladno s programom prevzema blata iz obstoječih greznic. V primeru, da je poraba pitne vode v objektu manjša kot 108 m3 na leto, se praznjenje lahko izvaja na dve leti. Na podlagi naročila uporabnikov izvajalec lahko praznjenje greznice izvede tudi večkrat.
Stroški prevzema blata in stroški ravnanja z blatom iz obstoječih greznic se obračunajo uporabniku storitve po veljavnem ceniku izvajalca.

Izvajalec lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim podizvajalcem.
Naročila za praznjenje greznic se zbirajo izključno pri izvajalcu javne službe. Podizvajalci iz prvega odstavka tega člena sprejemajo naročila samo od izvajalca javne službe in so mu dolžni sproti posredovati podatke o izvedenem delu.

Prevzem blata iz MKČN in odpadnih vod iz nepretočnih greznic se izvaja skladno s pogoji pogodbe, ki jo je uporabnik dolžan v takem primeru skleniti z izvajalcem.

Odpadno vodo in blato iz greznic ter MKČN je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.
Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede izvajalec javne službe.

Obveznosti izvajalca po tem odloku so:
1. zagotavljanje obratovanja javne kanalizacije,
2. izvajanje rednega letnega praznjenja individualnih, skupinskih greznic in MKČN,
3. podajanje predlogov občini glede obnov, širitev, dopolnitev javne kanalizacije,
4. redno obračunavanje storitev javne službe, okoljske dajatve in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev,
5. vodenje investicijsko-vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
6. izvajanje rednih vzdrževalnih in drugih potrebnih del na javni kanalizaciji,
7. v primeru daljšega nedelovanja črpališča poskrbeti za odvajanje vode na drug, ustrezen način,
8. obveščanje uporabnikov o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode ter času trajanja prekinitve zaradi del ali okvar na javni kanalizaciji,
9. izdajanje smernic in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom v zvezi z javno kanalizacijo,
10. izdajanje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter soglasij k uporabnim dovoljenjem za posege, povezane z javno kanalizacijo,
11. priključevanje stavb uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in obveščanjem o tem,
12. kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije uporabnika pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo,
13. obveščanje uporabnikov o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
14. kontroliranje stanja kanalizacijskih priključkov in interne kanalizacije do vstopa v stavbo na stroške uporabnikov.

Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:
– elementarnih nesreč,
– priključitve na javno kanalizacijo v nasprotju z izdanim soglasjem,
– drugih izrednih dogodkov.

Izvajalec mora lastnike ali upravljavce nepretočnih in pretočnih greznic ter MKČN preko sredstev javnega obveščanja ali obvestil priloženih računom za komunalne storitve obvestiti o:
– komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda in blato,
– roku in času praznjenja greznic in prevzemanja blata iz greznic ter MKČN,
– načinu predvidene obdelave prevzetega blata in nadaljnje uporabe, predelave ali odstranjevanja obdelanega blata,
– drugih pogojih za praznjenje greznic in prevzem blata iz greznic ter MKČN.
V zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec upravljavce površin, s katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati, da morajo na svojih površinah čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in čistiti ter vzdrževati svoje kanalske vode namenjene za odvajanje padavinske vode.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijske priključke skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca,
2. priključiti se na javno kanalizacijo v roku 6 mesecev od možnosti priključitve,
3. omogočati izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
4. vzdrževati kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami,
5. omogočiti dostop za izvedbo letnega praznjenja individualne greznice,
6. javljati izvajalcu vse opažene okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku ter pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na delovanje javne kanalizacije,
7. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in sprememb na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
8. plačevati stroške za storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter stroške storitev vezanih na obstoječe greznice in MKČN,
9. prijaviti upravljavcu pričakovano večjo spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
10. predložiti izvajalcu letno poročilo o emisijskem monitoringu, v primeru odvajajnja tehnološke odpadne vode v javno kanalizacijo,
11. ne spuščati v kanalizacijo odpadne vode, ki ni ustrezna, niti je pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
12. pisno obvestiti izvajalca o spremembah načina obratovanja MKČN ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov,
13. ne priključiti se na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca,
14. ne prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Sestavine odpadne vode, ki lahko škodujejo okolju, objektom in napravam ločene ali mešane javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje, ne smejo preseči maksimalno dovoljene vrednosti glede na trenutno veljavne predpise za izpust v kanalizacijo ločenega ali mešanega javnega kanalizacijskega sistema.
V ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati meteorno, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa tehnološko in fekalno odpadno vodo.

Industrijski in drugi večji onesnaževalci morajo omogočiti redno kontrolo vsebnosti nečistoč v odpadni vodi. Kontrolo lahko opravlja samo usposobljeni izvajalec, ki je pridobil pooblastilo pristojnega državnega organa. Rezultate meritev mora redno posredovati izvajalcu javne službe.
Obseg in pogostost meritev se izvaja skladno z obstoječimi državnimi predpisi, ki določajo vrsto, način in pogostost izvajanja monitoringa odpadne vode.
Vsi stroški povezani z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo uporabnika, oziroma povzročitelja onesnaženja.

Viri financiranja javne službe so:
– cena storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– sredstva občinskega proračuna,
– drugi viri določeni z zakonom ali občinskim odlokom.

Uporabnik je pred vsako priključitvijo na javno kanalizacijo dolžan plačati komunalni prispevek po odločbi občinske uprave Občine Žirovnica.

Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se meri in obračunava v kubičnih metrih.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih vod v kubičnih metrih po stopnji onesnaženja in v enaki količini ter v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, skladno z določili odloka o oskrbi z vodo.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku, ki ga določa odlok o oskrbi s pitno vodo.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške odvajanja in čiščenja odpadne vode v količini, kot jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, se odvajanje in čiščenje obračunava po povprečnini,ki se izračuna po vsakokrat veljavnem predpisu, ki ureja to področje.

V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, služi kot osnova za obračun porabljene vode povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju.
Če še ni bilo nobenega obračuna in vodomer še ni vgrajen, se uporabnikom kanalščina zaračuna po povprečni porabi izračunani po veljavnem predpisu, ki ureja to področje.

Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine porabljene pitne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi s pitno vodo.

V primerih, ko se količine odpadnih vod spremljajo z merilcem pretoka, se plačujejo stroški za količine, ugotovljene z odčitkom merilca pretoka pred priključkom na javno kanalizacijo.

Obračun storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter obračun storitve vezane na obstoječe greznice in MKČN se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.
Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih vod, ki se pri kalkulaciji cene in na računih prikazuje ločeno.

Uporabniki, ki niso priključeni na javno kanalizacijo in imajo za zbiranje odpadnih vod urejene individualne greznice ali MKČN, plačujejo stroške storitev vezane na greznice in MKČN po veljavnem ceniku. Strošek prevzema blata in ravnanja z blatom se obračuna glede na prevzeto količino. Uporabniki, ki so na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, priključeni preko greznice, plačujejo stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, prevzem blata in ravnanje z blatom pa se obračuna po veljavnem ceniku glede na prevzeto količino.

Uporabniki za uporabljeno vodo iz javnega ali lastnega vodovoda za napajanje živine ne plačajo stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode.

Izvajalec ima pravico odpovedati uporabniku odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naslednjem primeru:
– če uporabnik zaprosi za ukinitev priključka na javno kanalizacijo zaradi rušenja priključenega objekta,
– če odpadna voda ogroža zdravje ljudi in varno obratovanje kanalizacije,
– če uporabnik ne poravna računov za opravljene storitve,
– če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,
– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.
Odvajanje odpadne vode se prekine za toliko časa, da se odpravi vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali na krajevno običajen način.
V primeru intervencije zaradi okvar na objektih in napravah, lahko izvajalec prekine odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.

V primeru elementarnih nesreč, izpada električne energije, velike okvare, vdorov in izlitja škodljivih snovi v kanalizacijo, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda do odprave napake. O tem mora obvestiti uporabnike.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pristojni organi občine, vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Organi iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni v skladu s tem odlokom kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali službi občinskega redarstva.

Z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, ki ne ravna v skladu drugim, tretjim in četrtim odstavkom 13. člena tega odloka.
Z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, ki ne ravna v skladu s 45. členom tega odloka.
Z globo 400 € se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z globo 400 € se kaznuje uporabnik, če ravna v nasprotju z 21. in 44. členom tega odloka.
Z globo 400 € se kaznuje uporabnik, če ravna v nasprotju s točkami 1–5, 7, 8 in 10–14 iz prvega odstavka 43. člena tega odloka.
Z globo 400 € se kaznuje uporabnik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena tega odloka in tudi po predhodnem opozorilu inšpektorja ne sanira v določenem roku zatečenega stanja.

Občinski svet Občine Žirovnica mora z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje javne kanalizacije, sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji in Pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije, ki določata podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, normative za odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ugotavljanje stopnje onesnaženosti, vzdrževanje in zaračunavanje stroškov, upravljanje in uporabo javne kanalizacije. Oba pravilnika pripravi izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe je dolžan v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka pripraviti Pravilnik o praznjenju individualnih greznic, s katerim uredi pogoje in način praznjenja individualnih greznic.
Do sprejetja novih cen na podlagi tega odloka, ostaja v veljavi obstoječi način obračunavanja za praznjenje greznic in MKČN ter odvajanja odpadnih vod.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o odvajanju odpadne in padavinske vode ter čiščenju greznic na območju Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 54/07).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.